Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.20 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 697 6753424 6721854 2026-09-21T12:43:54Z ~2026-51062-43 266114 /* Zgodnje življenje */ 6753424 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Dimitrij Ivanovič Mendelejev | native_name = Дмитрий Иванович Менделеев | native_name_lang = ru |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusi|ruska]] |fields = [[kemija]], [[fizika]] |workplaces = |alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu]] |doctoral_advisor = |academic_advisors = |doctoral_students = |notable_students = Dimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov |known_for = tabela [[periodni sistem elementov|periodnega sistema]] [[kemični element|elementov]] |influences = |influenced = | awards = [[Davyjeva medalja]] {{small|(1882)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1905)}} | spouse = Feozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871) <br /> Ana Ivanovna Popova (1882) |parents = Ivan Pavlovič Mendelejev <br /> Marija Dimitrijevna Mendelejeva (rojena Korniljeva) |signature = <!-- WD --> }} '''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]] in [[akademik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]]. Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti [[Kemični element|kemičnih elementov]], na podlagi katerega je sestavil [[periodni sistem elementov]] in napovedal lastnosti treh še neodkritih elementov ([[germanij]], [[galij]] in [[skandij]]) ter popravil podatke o obstoječih znanih elementih, npr. valenco in atomsko težo urana. == Zgodnje življenje == {{multiple image | total_width = 285 | align = left | direction = horizontalkkkkkkkksjkdoel | image1 = MendeleevaMD.jpg | image2 = MendeleevIP.jpg | footer = Portreti Marije Dmitrijevne Mendelejeve in Ivana Pavloviča Mendelejeva (približno na začetku 19. stoletja) | footer_align = left }} Mendelejev se je rodil v vasi Verhnije Aremzjani pri [[Tobolsk]]u v [[Sibirija|Sibiriji]] v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva (1783–1847) in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve (1793–1850).<ref>{{navedi knjigo|last1=Rao|first1=C N R|last2=Rao|first2=Indumati|title=Lives and Times of Great Pioneers in Chemistry: (Lavoisier to Sanger)|date=2015|publisher=World Scientific |isbn=978-9814689076 |page=119}}</ref><ref name='notes'>''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&pg=PA13 Biographical notes about D. I. Mendeleev (written by me – D. Mendeleev), p. 13]. – Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)</ref> Njegov oče Ivan je bil ravnatelj in učitelj umetnosti, politike in filozofije na [[Tambov]]ski in [[Saratov]]ski gimnaziji.<ref name="pavel">''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&pg=PA11 From a family tree documented in 1880 by brother Pavel Ivanovich, p. 11]. Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)</ref> Ivanov oče, Pavel Maksimovič Sokolov, je bil duhovnik [[Ruska pravoslavna cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] iz območja [[Tver]]a.<ref>[http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx Dmitriy Mendeleev: A Short CV, and A Story of Life] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170825073835/http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx |date=25 August 2017 }}, mendcomm.org</ref> Po takratni tradiciji so otroci duhovnikov po udeležbi na teološkem seminarju dobili nov priimek<ref>[http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm Удомельские корни Дмитрия Ивановича Менделеева (1834–1907)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908083404/http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm |date=8 September 2007 }}, starina.library.tver.ru</ref>; Ivan je pridobil priimek Mendelejev po lokalnem zemljiškem posestniku.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|title=A mother's love: Maria Dmitrievna Mendeleeva|last=Larcher|first=Alf|date=21 June 2019|website=Chemistry in Australia magazine|publisher=Royal Australian Chemical Institute|language=en|issn=1839-2539|access-date=20 October 2019|archive-date=26 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190826191740/http://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|url-status=dead}}</ref> Marija Korniljeva je izhajala iz znane družine tobolskih trgovcev, ustanoviteljev prve [[Sibirija|sibirske]] tiskarne, ki so bili potomci Jakova Korniljeva, [[posad]]a iz 17. stoletja, ki je postal premožni trgovec.<ref name='int'>''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books // From the interview with Maria Mendeleeva, born Kornilieva, p. 351. Tumen: Mandr i Ka, 624 pages</ref><ref>''Elena Konovalova (2006)''. [http://www.spsl.nsc.ru/fulltext/GPNTB/051_gpntb.pdf A Book of the Tobolsk Governance. 1790–1917]. Novosibirsk: State Public Scientific Technological Library, p. 15 (in Russian) {{ISBN|5945601160}}</ref> Leta 1889 je lokalni knjižničar objavil članek v tobolskemu časniku, v katerem je trdil, da je bil Jakov krščeni [[Teleuti|Teleut]], narodna manjšina, takrat znana kot »Beli [[Kalmiki]]«.<ref>''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. ''Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books'' // The Kornilievs, Tobolsk Manufacturers article by Stepan Mameev, p. 314. – Tumen: Mandr i Ka, 624 pages</ref> Ker ni bilo zagotovljenih nobenih virov in ni bilo razkritih nobenih dokumentiranih dokazov o Jakovem življenju, so biografi na splošno to zavrnili kot mit.<ref>''Eugenie Babaev (2009)''. "[http://www.chem.msu.ru/rus/mendeleevia/05_family/05_02.pdf Mendelievia. Part 3]" article from the ''Chemistry and Life – 21st Century'' journal at the MSU Faculty of Chemistry website (in Russian)</ref><ref>Alexei Storonkin, Roman Dobrotyn (1984). ''D. I. Mendeleev's Life and Work Chronicles''. Leningrad: Nauka, 539 pages, p. 25</ref> Kmalu po Mendelejevi smrti leta 1908 je ena od njegovih nečakinj izdala ''Družinske kronike. Spomini o D. I. Mendelejevu'', v katerih je izrazila »družinsko legendo«, po kateri se je Marijin ded poročil z »lepo Kirgizinjo ali Tatarko, ki jo je tako ljubil, da je po njeni smrti od žalosti umrl tudi sam«.<ref>Nadezhda Gubkina (1908). ''[https://books.google.com/books?id=3ukhBwAAQBAJ&pg=PT2 Family Chronicles. Memories about D. I. Mendeleev]''. Saint Petersburg, 252 pages</ref> To je sicer v nasprotju z zabeleženimi družinskimi kronikami in nobeno od teh legend ne podpira Mendelejeva avtobiografija ali spomini njegove hčere ali žene.<ref name='notes' /><ref>"Dmitri Ivanovich Mendeleev comes from indigenous Russian people", p. 5 // ''Olga Tritogova-Mendeleeva (1947)''. ''Mendeleev and His Family''. Moscow: Academy of Sciences Publishing House, 104 pages</ref><ref>Anna Mendeleeva (1928). ''Mendeleev in Life''. Moscow: M. and S. Sabashnikov Publishing House, 194 pages</ref> Ne glede na to pa nekateri viri še vedno omenjajo Mendelejevo domnevno »mongolsko«, »tatarsko«, »tartarsko« ali preprosto »azijsko« prednico kot dejstvo.<ref>Loren R. Graham, ''Science in Russia and the Soviet Union: A Short History'', Cambridge University Press (1993), p. 45</ref><ref>Isaac Asimov, ''Asimov on Chemistry'', Anchoor Books (1975), p. 101</ref><ref>Leslie Alan Horvitz, ''Eureka!: Scientific Breakthroughs that Changed the World'', John Wiley & Sons (2002), p. 45</ref><ref>Lennard Bickel, ''The deadly element: the story of uranium'', Stein and Day (1979), p. 22</ref> Mendelejev je bil vzgojen kot [[vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni kristjan]], njegova mati ga je spodbujala, da naj »potrpežljivo išče božansko in znanstveno resnico«.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ray Eldon |last1=Hiebert |first2= Roselyn |last2= Hiebert |year= 1975 |title= Atomic Pioneers: From ancient Greece to the 19th century |publisher= U.S. Atomic Energy Commission. Division of Technical Information | page= 25}}</ref> Njegov sin Ivan je pozneje sporočil, da se je Mendelejev ločil od cerkve in je sprejel obliko »romantičnega [[deizem|deizma]]«.<ref name="Gordin">{{navedi knjigo|title=A Well-ordered Thing: Dmitrii Mendeleev and the Shadow of the Periodic Table|year=2004|publisher=Basic Books|isbn=978-0465027750|first=Michael D.|last=Gordin|pages=[https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229 229–230]|quote= Mendelejev naj bi imel zelo malo verskih obvez. To ni bilo zaradi pomanjkanja izpostavljenosti. Njegova vzgoja je bila pravzaprav močno religiozna in njegova mati, daleč najbolj dominantna sila v njegovi mladosti, je ila izjemno pobožna. Ena od njegovih sester se je za nekaj časa celo pridružila fanatični verski sekti. Kljub temu, ali mogoče prav zaradi tega ozadja, Mendelejev ni komentiral verskih zadev v večini svojega življenja in komentiral raje antiklerikalne šale...Sin Mendelejeva, Ivan, je pozneje vehementno zanikal trditve, da je bil njegov oče goreč pravoslavec: »Slišal sem tudi trditev o cerkveni religioznosti mojega očeta in to moram kategorično zanikati. Od svojih najzgodnejših let je bil oče praktično odcepljen od cerkve – in če je toleriral nekatere preproste vsakdanje obrede, samo kot nedolžne nacionalne tradicije, podobno velikonočnim tortam, je bilo to zato, ker jih ni imel za vredne borbe proti njim...Opozicija Mendelejeva proti tradicionalni pravoslavnosti ni bila zaradi ateizma ali znanstvenega materializma, temveč zaradi romantičnega deizma.«|url=https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229}}</ref> Mendelejev je bil najmlajši od 17 bratov in sester, od katerih jih je »samo 14 ostalo živih do krsta« po Mendelejevemu bratu Pavlu, kar pomeni, da so ostali umrli že kmalu po rojstvu.<ref name='pavel' /> Natančno število Mendelejevih sorojencev se razlikuje v različnih virih in je še vedno predmet zgodovinskega spora.<ref>{{navedi novice|last=Johnson|first=George|title=The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html|access-date=14 March 2011|newspaper=The New York Times|date=3 January 2006}}</ref>{{efn|Ko je zgodovinar znanosti Michael Gordin s Princetona pregledal ta članek kot del analize natančnosti Wikipedije za izdajo revije ''Nature'' s 14. decembra 2005 je navedel kot eno od napak Wikipedije podatek, da je bil Mendelejev 14. otrok. V resnici je 14. preživeli otrok od skupno 17. 14 je napaka. Toda v članku v ''The New York Timesu'' iz januarja 2006 je napisano, da je v Gordinovi lastni biografiji o Mendelejevu zabeleženo, da je bil ruski kemik 17. otrok, na kar se je Gordin odzval: »To je zanimivo. Verjamem, da je prišlo do tipkarske napake v moji knjigi. Mendelejev je bil zadnji otrok, to je gotovo in število po zanesljivih virih je 13.« Gordonova knjiga specifično pravi, da je Mendelejeva mati možu rodila 17 otrok, od katerih jih je 8 preživelo do mlade odraslosti, od katerih je bil Mendelejev najmlajši.<ref>{{navedi novice|first= George |last= Johnson |title= The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts |newspaper= The New York Times |date= 3 January 2006| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html }}</ref><ref>{{navedi splet| title= Supplementary information to accompany ''Nature'' news article "Internet encyclopaedias go head to head" (''Nature'' 438, 900–901; 2005) |website= Blogs.Nature.com |date= 22 December 2005 |url= http://blogs.nature.com/wp/nascent/supplementary_information.pdf |first= Michael | last= Gordin | via= 2004| page= 178}}</ref>}} Na nesrečo družinskega finančnega stanja je oče kmalu oslepel in izgubil svoje učiteljsko mesto. Njegova mati je bila prisiljena v delo in je ponovno obudila opuščeno družinsko tovarno stekla. Pri 13 letih, po smrti svojega očeta in uničenju materine tovarne v požaru, je Mendelejev postal dijak na [[gimnazija|gimnaziji]] v Tobolsku. Leta 1849 je mati Mendelejeva odpeljala širom Rusije iz Sibirije v Moskvo, z namenom, da bi se Mendelejev vpisal v [[Moskovska državna univerza|Moskovsko državno univerzo]].<ref name=":0" /> Na univerzo ni bil sprejet. Mati in sin sta nadaljevala pot v [[Sankt Peterburg]] do univerze, ki jo je obiskoval njegov oče. Po novem revna družina Mendelejevih se je preselila v Sankt Peterburg, kjer se je leta 1850 vpisal na Glavni pedagoški institut. Po diplomi je dobil [[tuberkoloza|tuberkolozo]], zaradi česar se je leta 1855 preselil na [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] na severni obali [[Črno morje|Črnega morja]]. Med tamkajšnjim bivanjem je postal znanstveni ravnatelj na 1. simferopolski gimnaziji. Leta 1857 se je v celoti ozdravljen vrnil v Sankt Peterburg. Med letoma 1859 in 1861 se je v [[Heidelberg]]u ukvarjal s kapilarnostjo tekočin in delovanjem spektroskopa. Pozneje leta 1861 je izdal učbenik z naslovom ''Organska kemija''.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} To mu je prineslo Demideovo nagrado Peterburgške akademije znanosti.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin.<ref>Velika sovjetska encilkopedija, geslo: piknometer</ref> Leta 1860 se je udeležil Mednarodnega kemijskega kongresa v [[Karlsruhe|Karlsru]]ju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|title=В Карлсруэ открылся первый международный конгресс химиков|author=|website=Сетевое издание «Сайт VokrugSveta.ru (ВокругСвета.ру)»|date=1860-09-03|publisher=|access-date=2019-03-29|archive-date=2019-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190319173428/http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|url-status=live}}</ref> 4. aprila 1862 se je zaročil s Feozvo Nikitično Leščevo. Poročila sta se 27. aprila 1862 v cerkvi Nikolajevskega inženirskega instituta v Sankt Peterburgu, na katerem je poučeval.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |title=Семья Д.И.Менделеева |publisher=Rustest.spb.ru |access-date=13 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100922084854/http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |archive-date=22 September 2010}}</ref> Leta 1864 je Mendelejev postal profesor na Sanktpeterburškemu tehničnemu institutu,{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} leta 1865 pa na [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sankpeterburški državni univerzi]]. Leta 1865 je postal doktor znanosti s svojo dizertacijo »''O kombinacijah vode z alkoholom''«. Leta 1867 je dosegel stalno profesuro na Sanktpeterburški univerzi in je začel poučevati [[Anorganska kemija|anorgansko kemijo]] in nasledil Voskresenskega na tem mestu;{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} do leta 1871 je transformiral Sankt Peterburg v mednarodno prepoznano središče za raziskovanje kemije. ==Periodni sistem== [[File:Mendelejevs periodiska system 1871.png|thumb|Mendelejev periodni sistem z leta 1871]] [[File:Periodic table monument.jpg|thumb|Skulptura v čast Mendelejeva in periodnega sistema v [[Bratislava|Bratislavi]] na Slovaškem]] Leta 1863 je bilo znanih 56 kemijskih elementov in na leto je bil v povprečju odkrit en nov. Drugi znanstveniki so že prej identificirali periodičnost elementov. [[John Alexander Reina Newlands|John Newlands]] je leta 1864 opisal pravilo oktav in opazil njihovo periodičnost glede na relativno [[Atomska teža|atomsko težo]] in ga objavil leta 1865. Njegov predlog identificira potencial za nove elemente, kot je [[germanij]]. Ta koncept so kritizirali in njegova inovacija ni bila prepoznana v Društvu kemikov do leta 1887. Še ena oseba, ki je predlagala periodni sistem, je bil [[Lothar Meyer]], ki je leta 1864 objavil članek, v katerem je opisal 28 elementov, klasificiranih po njihovi [[Valenca|valenci]], vendar brez napovedi novih elementov. Mendelejev je, ko je leta 1867 postal profesor, napisal ''Načela kemije'' ({{langx|ru|Основы химии|translit=Osnovi himii}}), ki so postala ultimativen učbenik njegovega časa. Objavljena so bila v dveh knjigah med letoma 1868 in 1870 in Mendelejev jih je napisal pri pripravljanju učbenika za njegov predmet.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Pri tem je prišel do svojega najpomembnejšega odkritja.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Ko je poskušal klasificirati elemente po njihovih kemijskih lastnostih, je opazil vzorce, ki so ga vodili v postavitev njegovega periodnega sistema; trdil je, da je celotno ureditev elementov predvidel v sanjah:<ref>John B. Arden (1998). "Science, Theology and Consciousness", Praeger Frederick A. p. 59: "The initial expression of the commonly used chemical periodic table was reportedly envisioned in a dream. In 1869, Dmitri Mendeleev claimed to have had a dream in which he envisioned a table in which all the chemical elements were arranged according to their atomic weight."</ref><ref>John Kotz, Paul Treichel, Gabriela Weaver (2005). "Chemistry and Chemical Reactivity," Cengage Learning. p. 333</ref><ref>Gerard I. Nierenberg (1986). "The art of creative thinking", Simon & Schuster, p. 201: ''Dmitri Mendeleev's solution for the arrangement of the elements that came to him in a dream.''</ref><ref>Helen Palmer (1998). "Inner Knowing: Consciousness, Creativity, Insight, and Intuition". J.P. Tarcher/Putnam. p. 113: "The sewing machine, for instance, invented by Elias Howe, was developed from material appearing in a dream, as was Dmitri Mendeleev's periodic table of elements"</ref><ref>Simon S. Godfrey (2003). ''Dreams & Reality''. Trafford Publishing. Chapter 2.: "The Russian chemist, Dmitri Mendeleev (1834–1907), described a dream in which he saw the periodic table of elements in its complete form." {{ISBN|1412011434}}</ref> {{Blockquote| V sanjah sem videl sistem, v katerem pridejo vsi elementi na svoje mesto kot je to zahtevano. Ko sem se prebudil, sem ga takoj zapisal na kos papirja in pozneje je bil potreben popravek samo na enem mestu.|Mendelejev, kot ga navaja Inostrantzev<ref>"[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 |date=18 April 2014 }}" Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 38</ref><ref>Myron E. Sharpe, (1967). "Soviet Psychology". Volume 5, p. 30.</ref>}} Brez da bi se zavedal predhodnega dela s periodnim sistemom iz 60-ih let 19. stoletja, je ustvaril spodnjo preglednico: {| class="wikitable" |- | Cl 35,5 || K 39 || Ca 40 |- | Br 80 || Rb 85 || Sr 88 |- | I 127 || Cs 133 || Ba 137 |} Mendelejev je z dodajanjem dodatnih elementov po tem načinu razvil svojo razširjeno različico periodnega sistema.<ref>"[http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm A brief history of the development of the period table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150503003958/http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm |date=2015-05-03 }}", wou.edu</ref><ref>"[http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc Mendeleev and the Periodic Table]" {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912072801/http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc |date=12 September 2011 }}, chemsheets.co.uk</ref> 1. marca 1869 je objavil prvo različico periodnega sistema elementov.<ref>{{navedi knjigo|article=Периодическая система элементов|author=Д. Н. Трифонов|title=Большая Советская Энциклопедия|year=1975|issue=19 : Отоми — Пластырь|place=Мoskva|publisher=Советская Энциклопедия|pages=413—417}}</ref> 6. marca 1869 je naredil formalno pripravo v Ruskem kemijskem društvu z naslovom ''Odvisnost med lastnostmi in atomskimi težami elementov'', ki je opisala elemente glede na tako atomsko težo (zdaj imenovana [[relativna atomska masa]]), kot tudi valenco.<ref name="Seaborg1994">{{navedi knjigo|last=Seaborg|first=Glenn T|author-link=Glenn T. Seaborg|title=Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg|chapter-url=https://books.google.com/books?id=573sCgAAQBAJ&pg=PA179|access-date=5 March 2016|date=1994|publisher=World Scientific|isbn=978-9814502993|page=179|chapter=The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements}}</ref><ref name="Pfennig2015">{{navedi knjigo|last=Pfennig|first=Brian W.|title=Principles of Inorganic Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=pxX1BgAAQBAJ&pg=PA109|access-date=4 March 2016|date=2015|publisher=Wiley|isbn=978-1118859025|page=109}}</ref> Ta predstavitev je navajala, da: # Elementi, ki so razporejeno glede na njihovo atomsko težo, izražajo očitno periodičnost lastnosti. # Elementi, ki so podobni po svojih kemičnih lastnostih, imajo bodisi podobne atomske teže (npr. Pt, Ir, Os), bodisi se njihova atomska teža pravilno povečuje (npr., K, Rb, Cs). # Razporeditev elementov v skupine po njihovi atomski teži ustreza t.i. valencam, pa tudi do določene mere njihovim različnim kemijskim lastnostim, kot je očitno med drugim pri seriji Li, Be, B, C, N, O in F. # Elementi, ki so najbolj razširjeni, imajo majhno atomsko teže. # Magnituda atomske teže določa značilnosti elementa, kot tudi magnituda molekul določa značilnosti sestavljenega telesa. # Pričakovati moramo odkritja še veliko neznanih elementov, npr. da elementa analogna aluminiju in [[silicij]]u, katerih atomski teži bi bili med 65 in 75. # Atomska teža elementa lahko včasih spremenjena z znanjem teh sosednjih elementov. Tako mora biti atomska teža [[telur]]ja med 123 in 126 in ne more biti 128 (telurjeva atomska teža je 127,6 in Mendelejev se je motil v svoji predpostavki, da se morajo atomske teže povečevati s položajem v periodi). # Določene značilne lastnosti elementov lahko napovemo na podlagi njihovih atomskih tež. Mendelejev je objavil periodni sistem vseh znanih elementov in napovedal več novih elementov za zaključitev sistema v reviji v ruščini. Vsega nekaj mesecev pozneje je Meyer objavil praktično identično tabelo v reviji v nemščini.<ref name="Nye">{{cite journal|last1=Nye|first1=Mary Jo|title=Speaking in Tongues: Science's centuries-long hunt for a common language|journal=Distillations|date=2016|volume=2|issue=1|pages=40–43|url=https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/speaking-in-tongues|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="Babel">{{navedi knjigo|last1=Gordin|first1=Michael D.|title=Scientific Babel: How Science Was Done Before and After Global English|url=https://archive.org/details/scientificbabelh00unse|date=2015|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0226000299}}</ref> Mendelejev ima priznanje, da je natančno napovedal lastnosti tega, kar je poimenoval ekasilicij, ekaaluminij in ekabor, [[germanij]], [[galij]] in [[skandij]].<ref name="Marshall">{{cite journal |last1=Marshall |first1=James L. Marshall |last2=Marshall |first2=Virginia R. Marshall |title=Rediscovery of the elements: The Periodic Table |journal=The Hexagon |date=2007 |pages=23–29 |url=http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/periodic%20table.pdf |access-date=30 December 2019 |archive-date=2024-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240520093244/http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/Periodic%20Table.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Weeks">{{navedi knjigo |last1=Weeks |first1=Mary Elvira |title=The discovery of the elements |date=1956 |publisher=Journal of Chemical Education |location=Easton, PA |url=https://archive.org/details/discoveryoftheel002045mbp |edition=6th }}</ref> Mendelejev je tudi predlagal spremembe v lastnostih nekaterih znanih elementov. Pred njegovim delom je za [[uran]] veljalo, da ima valenco 3 in atomsko težo okrog 120. Mendelejev se je zavedal, da te vrednosti ne ustrezajo njegovemu periodnemu sistemu in ju je povečal za dvakrat na valenco 6 in atomsko teže 240 (blizu sodobne vrednosti 238).<ref>{{navedi knjigo |last1=Scerri |first1=Eric |author-link=Eric Scerri |title=The Periodic Table: Its Story and Its Significance |date=2019 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190914363 |pages=142–143 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=tSa3DwAAQBAJ&q=mendeleev+uranium+120&pg=PA142 |access-date=13 December 2019}}</ref> Za svoje tri napovedane elemente je uporabil predpone ''eka'', dvi in tri (ena, dve in tri v [[sanskrt]]u). Mendelejev je postavil pod vprašaj nekatere od trenutno uveljavljenih atomskih tež (takrat so jih lahko merili samo z razmeroma nizko natančnostjo) in je poudaril, da se ne ujemajo s tistimi po periodnem zakonu. Opazil je, da ima [[telur]] višjo atomsko težo od [[jod]]a, vendar ju je umestil v pravilnem vrstnem redu ter nepravilno napovedal, da so uveljavljene atomske teže iz tistega časa nepravilne. Ni bil prepričan kam uvrstiti znane [[lantanoidi|lantanoide]] in je napovedal obstoj še ene vrste v preglednici, kar se bili [[aktinidi]], ki so eni od najtežjih po atomski teži. Nekateri ljudje so zavrnili Mendelejevo napoved, da bo elementov še več, vendar se je izkazalo, da je imel prav, ko je bil leta 1875 odkrit [[galij]], leta 1886 pa [[germanij]], ki sta se poponoma prilegala na manjkajoči mesti.<ref>{{navedi knjigo | last = Emsley | first = John | title = Nature's Building Blocks | publisher = Oxford University Press | year = 2001 | pages = [https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 521–522] | isbn = 978-0198503408 | url = https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 }}</ref> Z uporabo [[sanskrt]]skih predpon za poimenovanje »manjkajočih« elementov je Mendelejev morda poravnal svoj dolg do sanskrtskih slovničarjev v antični Indiji, ki so ustvarili teorije jezika na osnovi njihovega odkritja dvodimenzionalnih vzorcev zvokov govora (ponazorjeno s sanskrtsko slovnico [[Šiva Sutra|Śivasūtrasa]] in [[Pāṇini]]ja). Mendelejev je bil prijatelj in kolega sanskrtista Otta von Böhtlingka, ki je približno v tem času pripravljal drugo izdajo svoje knjige o [[Pāṇini]]u<ref>Otto Böhtlingk, Panini's Grammatik: Herausgegeben, Ubersetzt, Erlautert und MIT Verschiedenen Indices Versehe. St. Petersburg, 1839–40.</ref> in Mendelejev je želel počastiti Pāṇinija z njegovo nomenklaturo.<ref>Kiparsky, Paul. "Economy and the construction of the Sivasutras". In M.M. Deshpande and S. Bhate (eds.), ''Paninian Studies''. Ann Arbor, Michigan, 1991.</ref><ref>{{Cite journal| title=Mendeleev and the Periodic Table of Elements | first=Subhash | last=Kak | journal=Sandhan | volume = 4 | issue = 2 | pages=115–123 | year=2004 |arxiv=physics/0411080 | bibcode=2004physics..11080K}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.americanscientist.org/article/the-grammar-of-the-elements|title=The Grammar of the Elements|date=4 October 2019|website=American Scientist|language=en|access-date=19 October 2019}}</ref> Prvotni osnutek Mendelejeva so našli leta pozneje in objavili pod naslovom ''Začasni sistem elementov«.''<ref>[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 |date=18 April 2014 }}". Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 39</ref> Dmitrija Mendelejeva pogosto imenujejo za očeta periodnega sistema. Njegovo preglednico ali matriko je imenoval ''Periodni sistem''.<ref>{{navedi splet|title=Dmitri Mendeleev| url=http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705003658/http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|archive-date=5 July 2018|access-date=23 February 2021|website=RSC Education|language=en}}</ref> V sekciji za študije plinov in tekočin je Mendelejev naredil 54 del.<ref name="let">Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.</ref> Mesto silikatov v naravi je Mendelejev opredelil jasno in jedrnato:<ref name="jub">''Шульц М. М.'' Развитие учения Д. И. Менделеева о силикатах и стеклообразном состоянии // Д. И. Менделеев. 150 лет со дня рождения. 1834—1984. — М.: Наука, 1986.</ref> {{quote|Kot je organska snov pogojena s prisotnostjo in izobiljem ogljika, tako ima mineralno kraljestvo v izobilju silicijeve spojine.<ref>''Менделеев Д. И.'' Сочинения. — М.—Л.: АН СССР, 1952. Т. 25</ref>}} ==Poznejše življenje== [[File:Дмитрий Иванович Менделеев 7.jpg|thumb|left|Dmitrij Mendelejev leta 1890]] [[File:Анна Ивановна Менделеева, урождённая Попова.png|thumb|Druga žena Dmitrija Mendelejeva, Ana]] Leta 1876 je postal obseden z Ano Ivanovno Popovo in ji je pričel dvoriti; leta 1881 jo je zaprosil za roko in zagrozil s samomorom, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo (2. aprila) se je na začetku leta 1882 zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve.<ref>{{navedi splet|url=http://gazeta.ua/index.php?id=157545&lang=ru |title=Менделеев обвенчался за взятку |publisher=Gazeta.ua |date=10 April 2007 |access-date=13 March 2010}}</ref> Celo po poroki je bil Mendelejev tehnično bigamist, saj je Ruska pravoslavna cerkev zahtevala, da mine vsaj sedem let pred ponovnim zakonom. Njegova ločitev in povezana kontroverznost je prispevala k temu, da mu je spodletela kandidatura za Rusko akademijo znanosti (kljub njegovi takratni mednarodni slavi). Njegova hči iz drugega zakona, Ljubov, je postala žena znanega ruskega pesnika [[Aleksander Blok|Aleksandra Bloka]]. Njegovi drugi otroci so bili sin Vladimir (mornar, udeležil se je opaznega vzhodnega potovanja Nikolaja II.) in hči Olga iz njegovega prvega zakona s Feozvo ter sin Ivan in dve dvojčici od Ane. Čeprav je bil Mendelejev široko čaščen v znanstvenih organizacijah širom Evrope, in je med drugim prejel [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] od [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v [[London]]u leta 1882 (in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] leta 1905),<ref name="EB1911"/> je 17. avgusta 1890 odstopil iz Sanktpeterburške univerze. Leta 1892 so ga izvolili za tujega člana Kraljeve družbe,<ref name="formemrs">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316060617/https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|archive-date=16 March 2015|url=https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|publisher=[[Royal Society]]|location=London|title=Fellows of the Royal Society}}</ref> leta 1893 pa je bil postavljen na mesto direktorja Biroja za uteži in mere, mesto, ki ga je zasedal do svoje smrti.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=1 |wstitle=Mendeléeff, Dmitri Ivanovich |volume=18 |page=115}}</ref> Mendelejev je preučeval tudi sestavo [[nafta|nafte]] in je pomagal ustanoviti prvo rafinerijo nafte v Rusiji. Prepoznal je pomen nafte kot surovino za petrokemikalije. Pripisujejo mu pripombo, da bi kurjenje nafte kot gorivo bilo »podobno kurjenju kuhinjske peči z bankovci«.<ref>{{navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=BO9ocnho9P4C&pg=PA546 |title=Chemistry: The Molecular Science, Volume 1 |author1=John W. Moore |author2=Conrad L. Stanitski |author3=Peter C. Jurs |access-date=6 September 2011|isbn=978-0495115984 |year=2007 |publisher=Thomson Brooks/Cole }}</ref> [[File:200 y Anniversary of Berlin Academy 1900.jpg|right|thumb|Mendelejev, [[Alfred Werner]], [[Adolf von Baeyer]] in drugi ugledni kemiki]] Mendelejev je bil trikrat nominiran za [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]], v zadnjih treh letih svojega življenja, v letih 1905, 1906 in 1907 z devetimi nominacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nobelprize.org/nomination/archive/show_people.php?id=6171|title=Nomination Archive|date=21 May 2024 }}</ref> Leta 1905 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] in je prejel tri nominacije. Bil je tudi izvoljen za mednarodnega člana Ameriškega filozofskega združenja.<ref>{{navedi splet |title=APS Member History |url=https://search.amphilsoc.org/memhist/search?creator=Dmitry+Mendeleyev&title=&subject=&subdiv=&mem=&year=&year-max=&dead=&keyword=&smode=advanced |access-date=17 January 2024 |website=search.amphilsoc.org |archive-date=2025-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250302055707/https://search.amphilsoc.org/memhist/search?dead=&smode=advanced&subdiv=&creator=Dmitry+Mendeleyev&mem=&title=&year-max=&keyword=&year=&subject= |url-status=dead }}</ref> Naslednje leto je prejel štiri nominacije in Nobelov komite za kemijo je predlagal Švedski akademiji, da mu podeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 1906 za njegovo odkritje periodnega sistema. Kemijska sekcija Švedske akademije je to priporočilo podprla. Akademija naj bi nato podprla izbiro komiteja, kot je skoraj v vsakem primeru. Toda nepričakovano se na polnem sestanku akademije Peter Klason ni strinjal in je predlagal kandidaturo Henrija Moissana. [[Svante Arrhenius]] je, čeprav ni bil član Nobelovega komiteja za kemijo, imel velik vpliv v akademiji in je pritiskal za zavrnitev Mendelejeva, trdeč da je bil periodni sistem prestar, da bi to obeležili leta 1906. Po sodobnikih je bil Arrhenius motiviran zaradi zamere proti Mendelejevu zaradi njegove kritike Arrheniusove teorije disociacije. Po razgreti debati je večina akademije z enim glasom razlike izbrala Moissana.<ref>{{navedi knjigo |author=Gribbin, J |title=The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |page=378 |isbn=978-0812967883|bibcode=2003shst.book.....G }}</ref> Dve nominaciji Mendelejeva leta 1907 je ponovno zavrnila absolutna opozicija Arrheniusa.<ref name="isbn0716731037">{{navedi knjigo |author=Friedman, Robert M. |title=The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science |publisher=Times Books |location=New York |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 32–34] |isbn=978-0716731030 |url=https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 }}</ref> Mendelejev je umrl leta 1907 v Sankt Peterburgu v starosti 72 let zaradi [[gripa|gripe]], vsega šest dni pred svojim 73. rojstnim dnevom. Njegove zadnje besede so bile namenjene zdravniku: »Doktor, vi imate znanost, jaz imam vero«, kar bi bil lahko navedek [[Jules Verne|Julesa Verna]].<ref>[https://books.google.com/books?id=s8xwDQAAQBAJ&q=You+have+science&pg=PT460 ''Last and Near-Last Words of the Famous, Infamous and Those In-Between''] By Joseph W. Lewis Jr. M.D.</ref> Pokopan je bil na Volkovskem pokopališču.<ref>{{navedi knjigo|title=Петербургский некрополь|url=https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01004011544?page=109}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Исторические кладбища Санкт-Петербург|author=Кудрявцев А. Н., Шкода Г. Н.|place=Мoskva|publisher=Центрполиграф|year=2009|pages=428|isbn=978-5-9524-4025-8}}</ref> ==Drugi dosežki== [[File:Kramskoy Mendeleev 01.jpg|thumb|right|''Portret Dmitrija Mendelejeva'' [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]] (1878)]] Mendelejev je imel tudi druge pomembne prispevke k znanosti. Ruski kemik in znanstveni zgodovinar [[Lev Aleksandrovič Čugajev]] ga je opisal kot <blockquote> »genij kemik, prvorazredni fizik, plodovit raziskovalec v poljih hidrodinamike, meteorologije, geologije, določenih vej kemične tehnologije (npr. eksplozivi, nafta in goriva) in drugih disciplin sorodnih kemiji in fiziki, celoviti ekspert kemične industrije in industrije na splošno, originalni mislec na polju ekonomije [...]«<ref> {{navedi knjigo |last1 = Чугаев |first1 = Лев Александрович |author-link1 = |year = 1988 |orig-date= 1924 |title = Dmitriĭ Ivanovich Mendeleev: Zhiznʹ i dei͡atelʹnostʹ |script-title = ru:Дмитрий Иванович Менделеев: жизнь и деятельность |url = https://books.google.com/books?id=6KYgAQAAIAAJ |language = ru |edition = reprint |location = Leningrad |publisher = Nauchnoe khimiko-tekhnicheskoe izdatelʹstvo |page = |access-date = 23 August 2024 |quote = |script-quote = ru:Гениальный химик, первоклассный физик, плодотворный исследователь в области гидродинамики, метеорологии, геологии, в различных отделах химической технологии и других, сопредельных с химией и физикой дисциплинах, глубокий знаток химической промышленности и промышленности вообще, особенно русской, оригинальный мыслитель в области учения о народном хозяйстве, государственный ум, которому, к сожалению, не суждено было стать государственным человеком, но который видел и понимал задачи и будущность России лучше представителей нашей официальной власти.}} </ref></blockquote> Mendelejev je bil leta 1868 eden od ustanoviteljev Ruske kemijske družbe. Delal je na teoriji in praksi protekcionistične trgovine in kmetijstva. V poskusu kemične koncepcije etra je postavil hipotezo, da obstajata dva inertna kemična elementa z manjšo atomsko težo od [[vodik]]a.<ref name="EB1911" /> Od teh dveh predlaganih elementov je verjel, da je lažji vsepenetratujoč, vseprodoren plin in rahlo težji od predlaganega elementa ''koronija''. [[Slika:Medeleeff_by_repin.jpg|thumb|left|''Dimitrij Ivanovič Mendelejev'', portret, 1885, [[Ilja Jefimovič Repin]] ]] Mendelejev je posvetil veliko študij in je naredil pomembne prispevke k določanju narave takih neskončnih spojin, kot rešitev. [[Slika:Mendeleyev gold Barry Kent.JPG|thumb|left|Medalja Mendelejeva]] V še enemu oddelku fizikalne kemije je raziskoval ekspanzijo tekočin s toploto in je oblikoval formulo podobno [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovemu zakonu]] uniformnosti ekspanzije plinov, medtem ko je leta 1861 napovedal koncepcijo [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]] kritične temperature plinov z definiranjem absolutne točke vrenja za substance kot temperaturo, pri kateri kohezija in toplota vaporizacije postaneta enaki ničli in tekočine se spreminjajo v hlape, ne glede na pritisk in prostornino.<ref name="EB1911" /> Mendelejevu pripisujejo zasluge za vpeljavo metričnega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].<ref>{{navedi knjigo |last1 = Rodgers |first1 = Glen E. |date = 3 December 2019|title = Traveling with the Atom: A Scientific Guide to Europe and Beyond |url = https://books.google.com/books?id=8kbCDwAAQBAJ |publisher = Royal Society of Chemistry |page = 465 |isbn = 9781788017022 |access-date = 23 August 2024|quote = Mendeleev is given credit for the introduction of the metric system to the russian empire.}} </ref> Izumil je ''pirokolodijon'', vrsto nedimnega praha na osnovi nitroceluloze. To delo je bilo sprejeto v [[Ruska imperialna mornarica|Ruski imperialni mornarici]], vendar ni bilo dano v uporabo. Leta 1892 je Mendelejev organiziral njegovo proizvodnjo. Mendelejev je preučeval izvor nafte; zaključil je, da so ogljikovodiki abiogenični in se oblikujejo globoko pod zemljo. Napisal je: »Glavno dejstvo je, da se je nafta rodila globoko v globinah zemlje in samo tam moramo iskati njen izvor«.<ref>Mendeleev, D., 1877. "L'Origine du pétrole". ''Revue Scientifique'', 2e Ser., VIII, pp. 409–416.</ref> Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin. V letih 1865–1887 je ustvaril hidratno teorijo rešitev.<ref>БСЭ3|статья=Пикнометр</ref> Na neki točki so bila zanimanja Mendelejeva blizu mineralogiji. Njegova zbirka mineralov je bila skrbno ohranjena in je zdaj v Muzeju mineralogije v Sanktpeterburški univerzi.<ref>{{navedi splet|url=http://mmus.geology.spbu.ru/index.php?mod=mod5_5&nam=%EA%EE%EB%EB%E5%EA%F6%E8%FF%20%C4.%20%C8.%20%CC%E5%ED%E4%E5%EB%E5%E5%E2%E0|title=Минералогическая коллекция Д. И. Менделеева|author=|website=Минералогический музей кафедры минералогии Санкт-Петербургского государственного университета|date=|publisher=|url-status=dead}}</ref> ===Kemija silikatov=== Ta del dela Mendelejeva se ni izrazil v rezultatih na ravni naravoslovnih znanosti kot celote, vendar je kljub temu, kot vse v njegovi raziskovalni praksi, integralni del in mejnik na poti do njih in v nekaterih primerih njihova osnova in je izjemno pomembno za razumevanje razvoja teh študij. Kot bo postalo očitno iz tega kar sledi, je močno povezano z osnovnimi sestavnimi deli znanstvenega pogleda na svet in pokriva področja od izomorfizma in temeljev kemije do osnove periodičnega zakona, od razumevanja narave rešitev do pogledov na strukturo snovi.<ref name="let">Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.</ref> Prva dela Mendelejeva so kemične analize silikatov iz leta 1854. To so bile študije ortita s Finske in piroksena s Ruskiale na Finskem; tretja analiza mineralnega glinenega kamna umbra poroča samo Stepan Semjonovič Kutorga v sporočilu Ruski geografski družbi. Mendelejev se je vrnil k težavam analitične kemije silikatov v povezavi s svojimi magistrskimi izpiti - njegov napisan odgovor obravnava analizo silikatov, ki vsebujejo litij. Ta majhna serija del služi za vzbujanje raziskovalčevega zanimanja za izomorfizem: znanstvenik primerja kompozicijo ortita s kompozicijo drugih podobnih mineralov in pride do zaključka, da takšna primerjava omogoča, da se zgradi izomorfična serija s spreminjajočo se kemično sestavo.<ref name="sil">''Барзаковский В. П., Добротин Р. Б.'' Труды Д. И. Менделеева в области химии силикатов и стеклообразного состояния. — М.—Л.: [[АН СССР]], 1960.</ref> ==Dejavnosti onkraj kemije== Začenši v 70-ih letih 19. stoletja je objavljal široko onkraj kemije, preučeval je aspekte ruske industrije in tehnične težave v kmetijski produktivnosti. Raziskoval je demografske težave, sponzoriral je študije [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]] in poskušal izmeriti učinkovitost kemičnih gnojil ter promoviral trgovsko mornarico.<ref>Alexander Vucinich, "Mendeleev's Views on science and society," ''ISIS'' 58:342–351.</ref> Še posebno je bil dejaven na področju izboljševanja ruske naftne industrije in je izdelal natančno primerjavo z bolj napredno industrijo v [[Pennsylvania|Pennsylvaniji]].<ref>Francis Michael Stackenwalt, "Dmitrii Ivanovich Mendeleev and the Emergence of the Modern Russian Petroleum Industry, 1863–1877." ''Ambix'' 45.2 (1998): 67–84.</ref> Čeprav ni bil strokovnjak za ekonomijo, je opazoval industrijo med svojimi evropskimi potovanju in leta 1891 je uspel prepričati Ministrstvo za finance, da je naložilo začasne carine z namenom krepitve novih ruskih industrij.<ref>Vincent Barnett, "Catalysing Growth?: Mendeleev and the 1891 Tariff." in W. Samuels, ed., ''A Research Annual: Research in the History of Economic Thought and Methodology'' (2004) Vol. 22 Part 1 pp. 123–144. https://doi.org/10.1016/S0743-4154(03)22004-6 [https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0743-4154(03)22004-6/full/html Online]</ref> Leta 1890 je odstopil s svojega profesorskega mesta na Sanktpeterburški univerzi po sporu z uradniki na Ministrstvu za izobraževanje zaradi ravnanja z univerzitetnimi študenti.<ref>{{navedi splet| last=Woods| first=Gordon| date=2007| title=Mendeleev – The Man and his Legacy|url=https://edu.rsc.org/feature/mendeleev-the-man-and-his-legacy-/2020190.article}}</ref> Leta 1892 je postal direktor ruskega osrednjega biroja za uteži in mere ter je vodil postopek standardiziranja osnovnih prototipov in merskih postopkov. Postavil je inšpekcijski sistem in vpeljal [[Metrični sistem enot|metrični sistem]] v Rusijo.<ref>Nathan M. Brooks, "Mendeleev and metrology." ''Ambix'' 45.2 (1998): 116–128.</ref><ref>Michael D. Gordin, "Measure of all the Russias: Metrology and governance in the Russian Empire." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 4.4 (2003): 783–815.</ref> Nasprotoval je znanstvenim trditvam o spiritualizmu in trdil, da ni metafizični idealizem nič drugega kot ignorantsko praznoverje. Pritožil se je zaradi široko razširjenega sprejemanja spiritualizma v ruski kulturi in njegovih negativnih učinkov na študije znanosti.<ref>Don C. Rawson, "Mendeleev and the Scientific Claims of Spiritualism." ''Proceedings of the American Philosophical Society'' 122.1 (1978): 1–8.</ref> Bil je mnenja, da bi moralo biti v Biroju za uteži in mere zaposlenih več žensk.<ref name="Валькова 2019">{{navedi knjigo|author=Валькова О. А. |title=Штурмуя цитадель науки. Женщины-ученые Российской империи|place=Moskva |publisher=НЛО |year=2019|pages=247—249 |isbn=978-5-4448-1058-3}}</ref> Podpiral in doniral je sredstva za Bestužovske tečaje za študij žensk.<ref>Prav tam, na straneh 111 in 218.</ref> Leta 1905 se je pridružil Zvezi ruskega naroda.<ref>{{navedi knjigo|author=Багдасарян, Вардан Эрнестович |title=От химии к политической экономии |url=https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved |publisher=Исследователь/Researcher |year=2009 |pages=119 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309080028/https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved|archive-date=2021-03-09 }}</ref> ===Mit o vodki=== Zelo priljubljena ruska zgodba pripisuje Mendelejevu postavitev 40 % standardne jakosti [[vodka|vodke]]. Tako npr. vodka Ruski standard oglašuje: »Leta 1894 je Dmitrij Mendelejev, največji znanstvenik v vsej Rusiji, prejel odlok za nastavitev imperialnega standarda kakovosti za rusko vodko in rojen je bil »Ruski standard«.«<ref>[http://www.sainsburys.co.uk/shop/gb/groceries/russian-standard-vodka-1l Sainsburys: ''Russian Standard Vodka 1L''] Linked 28 June 2014</ref> Drugi navajajo, da je bila »največja kakovost ruske vodke potrjena v komisiji v carski vladi, ki jo je leta 1894 vodil Mendelejev«.<ref name=Evseev2011>{{navedi splet|last=Evseev|first=Anton|title=Dmitry Mendeleev and 40 degrees of Russian vodka|work=Science|publisher=English Pravda.ru|location=Moscow|date=21 November 2011|url=http://english.pravda.ru/science/mysteries/21-11-2011/119683-dmitry_mendeleev_vodka-0/|access-date=6 July 2014}}</ref> Dejansko je standard 40 % uveljavila ruska vlada že leta 1843, ko je bil Mendelejev star devet let.<ref name=Evseev2011 /> Res je, da je Mendelejev leta 1892 postal vodja Arhiva za uteži in mere v Sankt Peterburgu in ga je naslednje leto razvil v vladni biro, toda ta institucija je bila zadolžena za standardiziranje ruskih trgovinskih uteži in merilnih instrumentov in ne postavljanje kakršnihkoli proizvodnih kakovostnih standardov. Poleg tega je imela Mendelejeva doktorska dizertacija iz leta 1865 naslov ''Diskurz o kombinaciji alkohola in vode'', vendar je obravnavala samo alkohol medicinske jakosti s koncentracijami nad 70 % in ni nikoli pisal česarkoli o vodki.<ref name="Evseev2011" /><ref>{{Cite journal| title=Mendeleyev vodka challenge | first=Juris | last=Meija| journal=Anal. Bioanal. Chem. | volume = 394 | issue = 1 | pages=9–10 | year=2009|doi=10.1007/s00216-009-2710-3 | pmid=19288087 | s2cid=1123151 }}</ref> ==Poimenovanja== Po imenu in dosežkih znanstvenika je poimenovanih več krajev in objektov. V [[Sankt Peterburg]]u je bil po njem poimenovan Institut D. I. Mendelejeva za metrologijo, Nacionalni metrološki institut,<ref>{{navedi splet |author=ВНИИМ Дизайн Груп |url=http://www.vniim.ru/index.en.html |title=D. I. Mendeleyev Institute for Metrology |publisher=Vniim.ru |date=13 April 2011 |access-date=20 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170530140108/http://vniim.ru/index.en.html |archive-date=30 May 2017 |url-status=dead }}</ref> ki se je ukvarjal z vzpostavitvami in podpiranjem nacionalnih in svetovnih standardov za natančne meritve. Poleg njega je spomenik Mendelejevu, ki ga sestavlja njegov sedeči kip in upodobitev njegovega periodnega sistema na zidu ustanove. Stavba [[Dvanajst kolegijev]], ki je danes središče [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburške državne univerze]], v času Mendelejeva pa je bila Glavni pedagoški institut, je danes Spominsko muzejsko stanovanje Dmitrija Mendelejeva<ref>{{navedi splet|author=Saint-PetersburgState University |url=http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |title=Museum-Archives n.a. Dmitry Mendeleev – Museums – Culture and Sport – University – Saint-Petersburg state university |publisher=Eng.spbu.ru |access-date=19 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315023344/http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |archive-date=15 March 2010}}</ref> z njegovimi arhivi. Ulica pred njimi je poimenovana po njem kot Mendelejevska linija. V Moskvi je Ruska državna univerza za kemijo in tehnologijo Mendelejeva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.muctr.ru/en/|title=D. Mendeleyev University of Chemical Technology of Russia|access-date=4 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20170109151210/http://www.muctr.ru/en/|archive-date=9 January 2017|url-status=dead}}</ref> Po Mendelejevu je bil poimenovan [[mendelevij]], sintetični kemijski element s simbolom Md (prej Mv) in atomskim številom 101. Je kovinski radioaktivni transuranski element v seriji aktinidov, običajno sintetiziran z bombardiranjem ajnštajnija z alfa delci.<ref name="discovery">{{navedi knjigo|doi=10.1103/PhysRev.98.1518|url=https://books.google.com/books?id=e53sNAOXrdMC&pg=PA101|title=New Element Mendelevium, Atomic Number 101|date=1955|last1=Ghiorso|first1=A.|last2=Harvey|first2=B.|last3=Choppin|first3=G.|last4=Thompson|first4=S.|last5=Seaborg|first5=Glenn T.|journal=Physical Review|volume=98|pages=1518–1519|bibcode = 1955PhRv...98.1518G|isbn=9789810214401|issue=5 }}</ref> Mineral mendelejevit-Ce, {{chem|Cs|6|(Ce|22|Ca|6|)|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|14|(H|2|O)|21}}, je bil leta 2010 poimenovan v čast Mendelejevu.<ref>{{navedi splet |title=Mendeleevite-Ce |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}</ref> Sorodni mendelejevit-Nd, {{chem|Cs|6|[(Nd|,REE)|23|Ca|7|]|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|19|(H|2|O)|16}}, je bil opisan leta 2015.<ref>{{navedi splet |title=Mendeleevite-Nd |url=https://www.mindat.org/min-46701.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |title=Mendeleevite-(Ce) |work=Mindat |accessdate=2020-10-05}}</ref> Po imenu znanstvenika je bil poimenovan tudi velik [[udarni krater]], ki leži na oddaljeni strani Lune.<ref>[http://planetarynames.wr.usgs.gov/Feature/3837 Mendeleev], Gazetteer of Planetary Nomenclature, International Astronomical Union (IAU) Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN)</ref> [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1965 občasno podeljuje zlato medaljo Mendelejeva.<ref>{{navedi splet|url=https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&nv=1&rurl=translate.google.com&sl=auto&sp=nmt4&tl=en&u=http://www.ras.ru/about/awards/awdlist.aspx%3Fawdid%3D21&usg=ALkJrhhNA2JFhri6Rbmzfw41Fy4nadp-qg|title=Academy website}}</ref> 8. februarja 2016 je Google praznoval 182-letnico Mendelejevega rojstva s skico.<ref>{{navedi splet |title=Dmitri Mendeleev's 182nd Birthday |url=https://doodles.google/doodle/dmitri-mendeleevs-182nd-birthday/ |access-date=9 February 2023 |website=www.google.com |language=en}}</ref> Po njem se imenuje tudi mesto [[Mendelejevsk]] v [[Tatarstan]]u, kjer je vzpostavil proizvodnjo brezdimnega smodnika<ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |title=МЕНДЕЛЕ́ЕВСК |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2020-10-05 |language=ru |archive-date=2021-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192807/https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|group=lower-alpha}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.chem.msu.su/eng/misc/mendeleev/welcome.html Eugene V. Babaev, ''Dmitriy Mendeleev Online''] {{ikona en}} * [http://www.abcgallery.com/R/repin/repin12.html Repinov portret Mendelejeva] (1885) * [http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&Position=1&keywords=mendeleev&subcoll= Slika Mendelejeva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040307090822/http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&position=1&keywords=mendeleev&subcoll= |date=2004-03-07 }} - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie * [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML Izvirna periodna preglednica elementov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040803141736/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML |date=2004-08-03 }} {{ikona en}} * [http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040514015858/http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html |date=2004-05-14 }} - [[17. februar]] 1869 : Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede: * [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML Faradayevo predavanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021018185517/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML |date=2002-10-18 }} - [[4. julij]] 1889 {{ikona en}} {{-}} {{Davyjeva medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovani kemični elementi}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mendelejev, Dimitrij Ivanovič}} [[Kategorija:Ruski kemiki]] [[Kategorija:Ruski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] [[Kategorija:Demidovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]] [[Kategorija:Dimitrij Ivanovič Mendelejev| ]] exggdqtlysj373l1tg04vwh42b0gq76 6753425 6753424 2026-09-21T12:44:03Z LuniZunie 251995 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-51062-43|~2026-51062-43]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-51062-43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika InternetArchiveBot 6753425 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Dimitrij Ivanovič Mendelejev | native_name = Дмитрий Иванович Менделеев | native_name_lang = ru |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusi|ruska]] |fields = [[kemija]], [[fizika]] |workplaces = |alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu]] |doctoral_advisor = |academic_advisors = |doctoral_students = |notable_students = Dimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov |known_for = tabela [[periodni sistem elementov|periodnega sistema]] [[kemični element|elementov]] |influences = |influenced = | awards = [[Davyjeva medalja]] {{small|(1882)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1905)}} | spouse = Feozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871) <br /> Ana Ivanovna Popova (1882) |parents = Ivan Pavlovič Mendelejev <br /> Marija Dimitrijevna Mendelejeva (rojena Korniljeva) |signature = <!-- WD --> }} '''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]] in [[akademik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]]. Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti [[Kemični element|kemičnih elementov]], na podlagi katerega je sestavil [[periodni sistem elementov]] in napovedal lastnosti treh še neodkritih elementov ([[germanij]], [[galij]] in [[skandij]]) ter popravil podatke o obstoječih znanih elementih, npr. valenco in atomsko težo urana. == Zgodnje življenje == {{multiple image | total_width = 285 | align = left | direction = horizontal | image1 = MendeleevaMD.jpg | image2 = MendeleevIP.jpg | footer = Portreti Marije Dmitrijevne Mendelejeve in Ivana Pavloviča Mendelejeva (približno na začetku 19. stoletja) | footer_align = left }} Mendelejev se je rodil v vasi Verhnije Aremzjani pri [[Tobolsk]]u v [[Sibirija|Sibiriji]] v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva (1783–1847) in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve (1793–1850).<ref>{{navedi knjigo|last1=Rao|first1=C N R|last2=Rao|first2=Indumati|title=Lives and Times of Great Pioneers in Chemistry: (Lavoisier to Sanger)|date=2015|publisher=World Scientific |isbn=978-9814689076 |page=119}}</ref><ref name='notes'>''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&pg=PA13 Biographical notes about D. I. Mendeleev (written by me – D. Mendeleev), p. 13]. – Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)</ref> Njegov oče Ivan je bil ravnatelj in učitelj umetnosti, politike in filozofije na [[Tambov]]ski in [[Saratov]]ski gimnaziji.<ref name="pavel">''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&pg=PA11 From a family tree documented in 1880 by brother Pavel Ivanovich, p. 11]. Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)</ref> Ivanov oče, Pavel Maksimovič Sokolov, je bil duhovnik [[Ruska pravoslavna cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] iz območja [[Tver]]a.<ref>[http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx Dmitriy Mendeleev: A Short CV, and A Story of Life] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170825073835/http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx |date=25 August 2017 }}, mendcomm.org</ref> Po takratni tradiciji so otroci duhovnikov po udeležbi na teološkem seminarju dobili nov priimek<ref>[http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm Удомельские корни Дмитрия Ивановича Менделеева (1834–1907)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908083404/http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm |date=8 September 2007 }}, starina.library.tver.ru</ref>; Ivan je pridobil priimek Mendelejev po lokalnem zemljiškem posestniku.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|title=A mother's love: Maria Dmitrievna Mendeleeva|last=Larcher|first=Alf|date=21 June 2019|website=Chemistry in Australia magazine|publisher=Royal Australian Chemical Institute|language=en|issn=1839-2539|access-date=20 October 2019|archive-date=26 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190826191740/http://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|url-status=dead}}</ref> Marija Korniljeva je izhajala iz znane družine tobolskih trgovcev, ustanoviteljev prve [[Sibirija|sibirske]] tiskarne, ki so bili potomci Jakova Korniljeva, [[posad]]a iz 17. stoletja, ki je postal premožni trgovec.<ref name='int'>''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books // From the interview with Maria Mendeleeva, born Kornilieva, p. 351. Tumen: Mandr i Ka, 624 pages</ref><ref>''Elena Konovalova (2006)''. [http://www.spsl.nsc.ru/fulltext/GPNTB/051_gpntb.pdf A Book of the Tobolsk Governance. 1790–1917]. Novosibirsk: State Public Scientific Technological Library, p. 15 (in Russian) {{ISBN|5945601160}}</ref> Leta 1889 je lokalni knjižničar objavil članek v tobolskemu časniku, v katerem je trdil, da je bil Jakov krščeni [[Teleuti|Teleut]], narodna manjšina, takrat znana kot »Beli [[Kalmiki]]«.<ref>''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. ''Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books'' // The Kornilievs, Tobolsk Manufacturers article by Stepan Mameev, p. 314. – Tumen: Mandr i Ka, 624 pages</ref> Ker ni bilo zagotovljenih nobenih virov in ni bilo razkritih nobenih dokumentiranih dokazov o Jakovem življenju, so biografi na splošno to zavrnili kot mit.<ref>''Eugenie Babaev (2009)''. "[http://www.chem.msu.ru/rus/mendeleevia/05_family/05_02.pdf Mendelievia. Part 3]" article from the ''Chemistry and Life – 21st Century'' journal at the MSU Faculty of Chemistry website (in Russian)</ref><ref>Alexei Storonkin, Roman Dobrotyn (1984). ''D. I. Mendeleev's Life and Work Chronicles''. Leningrad: Nauka, 539 pages, p. 25</ref> Kmalu po Mendelejevi smrti leta 1908 je ena od njegovih nečakinj izdala ''Družinske kronike. Spomini o D. I. Mendelejevu'', v katerih je izrazila »družinsko legendo«, po kateri se je Marijin ded poročil z »lepo Kirgizinjo ali Tatarko, ki jo je tako ljubil, da je po njeni smrti od žalosti umrl tudi sam«.<ref>Nadezhda Gubkina (1908). ''[https://books.google.com/books?id=3ukhBwAAQBAJ&pg=PT2 Family Chronicles. Memories about D. I. Mendeleev]''. Saint Petersburg, 252 pages</ref> To je sicer v nasprotju z zabeleženimi družinskimi kronikami in nobeno od teh legend ne podpira Mendelejeva avtobiografija ali spomini njegove hčere ali žene.<ref name='notes' /><ref>"Dmitri Ivanovich Mendeleev comes from indigenous Russian people", p. 5 // ''Olga Tritogova-Mendeleeva (1947)''. ''Mendeleev and His Family''. Moscow: Academy of Sciences Publishing House, 104 pages</ref><ref>Anna Mendeleeva (1928). ''Mendeleev in Life''. Moscow: M. and S. Sabashnikov Publishing House, 194 pages</ref> Ne glede na to pa nekateri viri še vedno omenjajo Mendelejevo domnevno »mongolsko«, »tatarsko«, »tartarsko« ali preprosto »azijsko« prednico kot dejstvo.<ref>Loren R. Graham, ''Science in Russia and the Soviet Union: A Short History'', Cambridge University Press (1993), p. 45</ref><ref>Isaac Asimov, ''Asimov on Chemistry'', Anchoor Books (1975), p. 101</ref><ref>Leslie Alan Horvitz, ''Eureka!: Scientific Breakthroughs that Changed the World'', John Wiley & Sons (2002), p. 45</ref><ref>Lennard Bickel, ''The deadly element: the story of uranium'', Stein and Day (1979), p. 22</ref> Mendelejev je bil vzgojen kot [[vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni kristjan]], njegova mati ga je spodbujala, da naj »potrpežljivo išče božansko in znanstveno resnico«.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ray Eldon |last1=Hiebert |first2= Roselyn |last2= Hiebert |year= 1975 |title= Atomic Pioneers: From ancient Greece to the 19th century |publisher= U.S. Atomic Energy Commission. Division of Technical Information | page= 25}}</ref> Njegov sin Ivan je pozneje sporočil, da se je Mendelejev ločil od cerkve in je sprejel obliko »romantičnega [[deizem|deizma]]«.<ref name="Gordin">{{navedi knjigo|title=A Well-ordered Thing: Dmitrii Mendeleev and the Shadow of the Periodic Table|year=2004|publisher=Basic Books|isbn=978-0465027750|first=Michael D.|last=Gordin|pages=[https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229 229–230]|quote= Mendelejev naj bi imel zelo malo verskih obvez. To ni bilo zaradi pomanjkanja izpostavljenosti. Njegova vzgoja je bila pravzaprav močno religiozna in njegova mati, daleč najbolj dominantna sila v njegovi mladosti, je ila izjemno pobožna. Ena od njegovih sester se je za nekaj časa celo pridružila fanatični verski sekti. Kljub temu, ali mogoče prav zaradi tega ozadja, Mendelejev ni komentiral verskih zadev v večini svojega življenja in komentiral raje antiklerikalne šale...Sin Mendelejeva, Ivan, je pozneje vehementno zanikal trditve, da je bil njegov oče goreč pravoslavec: »Slišal sem tudi trditev o cerkveni religioznosti mojega očeta in to moram kategorično zanikati. Od svojih najzgodnejših let je bil oče praktično odcepljen od cerkve – in če je toleriral nekatere preproste vsakdanje obrede, samo kot nedolžne nacionalne tradicije, podobno velikonočnim tortam, je bilo to zato, ker jih ni imel za vredne borbe proti njim...Opozicija Mendelejeva proti tradicionalni pravoslavnosti ni bila zaradi ateizma ali znanstvenega materializma, temveč zaradi romantičnega deizma.«|url=https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229}}</ref> Mendelejev je bil najmlajši od 17 bratov in sester, od katerih jih je »samo 14 ostalo živih do krsta« po Mendelejevemu bratu Pavlu, kar pomeni, da so ostali umrli že kmalu po rojstvu.<ref name='pavel' /> Natančno število Mendelejevih sorojencev se razlikuje v različnih virih in je še vedno predmet zgodovinskega spora.<ref>{{navedi novice|last=Johnson|first=George|title=The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html|access-date=14 March 2011|newspaper=The New York Times|date=3 January 2006}}</ref>{{efn|Ko je zgodovinar znanosti Michael Gordin s Princetona pregledal ta članek kot del analize natančnosti Wikipedije za izdajo revije ''Nature'' s 14. decembra 2005 je navedel kot eno od napak Wikipedije podatek, da je bil Mendelejev 14. otrok. V resnici je 14. preživeli otrok od skupno 17. 14 je napaka. Toda v članku v ''The New York Timesu'' iz januarja 2006 je napisano, da je v Gordinovi lastni biografiji o Mendelejevu zabeleženo, da je bil ruski kemik 17. otrok, na kar se je Gordin odzval: »To je zanimivo. Verjamem, da je prišlo do tipkarske napake v moji knjigi. Mendelejev je bil zadnji otrok, to je gotovo in število po zanesljivih virih je 13.« Gordonova knjiga specifično pravi, da je Mendelejeva mati možu rodila 17 otrok, od katerih jih je 8 preživelo do mlade odraslosti, od katerih je bil Mendelejev najmlajši.<ref>{{navedi novice|first= George |last= Johnson |title= The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts |newspaper= The New York Times |date= 3 January 2006| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html }}</ref><ref>{{navedi splet| title= Supplementary information to accompany ''Nature'' news article "Internet encyclopaedias go head to head" (''Nature'' 438, 900–901; 2005) |website= Blogs.Nature.com |date= 22 December 2005 |url= http://blogs.nature.com/wp/nascent/supplementary_information.pdf |first= Michael | last= Gordin | via= 2004| page= 178}}</ref>}} Na nesrečo družinskega finančnega stanja je oče kmalu oslepel in izgubil svoje učiteljsko mesto. Njegova mati je bila prisiljena v delo in je ponovno obudila opuščeno družinsko tovarno stekla. Pri 13 letih, po smrti svojega očeta in uničenju materine tovarne v požaru, je Mendelejev postal dijak na [[gimnazija|gimnaziji]] v Tobolsku. Leta 1849 je mati Mendelejeva odpeljala širom Rusije iz Sibirije v Moskvo, z namenom, da bi se Mendelejev vpisal v [[Moskovska državna univerza|Moskovsko državno univerzo]].<ref name=":0" /> Na univerzo ni bil sprejet. Mati in sin sta nadaljevala pot v [[Sankt Peterburg]] do univerze, ki jo je obiskoval njegov oče. Po novem revna družina Mendelejevih se je preselila v Sankt Peterburg, kjer se je leta 1850 vpisal na Glavni pedagoški institut. Po diplomi je dobil [[tuberkoloza|tuberkolozo]], zaradi česar se je leta 1855 preselil na [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] na severni obali [[Črno morje|Črnega morja]]. Med tamkajšnjim bivanjem je postal znanstveni ravnatelj na 1. simferopolski gimnaziji. Leta 1857 se je v celoti ozdravljen vrnil v Sankt Peterburg. Med letoma 1859 in 1861 se je v [[Heidelberg]]u ukvarjal s kapilarnostjo tekočin in delovanjem spektroskopa. Pozneje leta 1861 je izdal učbenik z naslovom ''Organska kemija''.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} To mu je prineslo Demideovo nagrado Peterburgške akademije znanosti.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin.<ref>Velika sovjetska encilkopedija, geslo: piknometer</ref> Leta 1860 se je udeležil Mednarodnega kemijskega kongresa v [[Karlsruhe|Karlsru]]ju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|title=В Карлсруэ открылся первый международный конгресс химиков|author=|website=Сетевое издание «Сайт VokrugSveta.ru (ВокругСвета.ру)»|date=1860-09-03|publisher=|access-date=2019-03-29|archive-date=2019-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190319173428/http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|url-status=live}}</ref> 4. aprila 1862 se je zaročil s Feozvo Nikitično Leščevo. Poročila sta se 27. aprila 1862 v cerkvi Nikolajevskega inženirskega instituta v Sankt Peterburgu, na katerem je poučeval.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |title=Семья Д.И.Менделеева |publisher=Rustest.spb.ru |access-date=13 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100922084854/http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |archive-date=22 September 2010}}</ref> Leta 1864 je Mendelejev postal profesor na Sanktpeterburškemu tehničnemu institutu,{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} leta 1865 pa na [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sankpeterburški državni univerzi]]. Leta 1865 je postal doktor znanosti s svojo dizertacijo »''O kombinacijah vode z alkoholom''«. Leta 1867 je dosegel stalno profesuro na Sanktpeterburški univerzi in je začel poučevati [[Anorganska kemija|anorgansko kemijo]] in nasledil Voskresenskega na tem mestu;{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} do leta 1871 je transformiral Sankt Peterburg v mednarodno prepoznano središče za raziskovanje kemije. ==Periodni sistem== [[File:Mendelejevs periodiska system 1871.png|thumb|Mendelejev periodni sistem z leta 1871]] [[File:Periodic table monument.jpg|thumb|Skulptura v čast Mendelejeva in periodnega sistema v [[Bratislava|Bratislavi]] na Slovaškem]] Leta 1863 je bilo znanih 56 kemijskih elementov in na leto je bil v povprečju odkrit en nov. Drugi znanstveniki so že prej identificirali periodičnost elementov. [[John Alexander Reina Newlands|John Newlands]] je leta 1864 opisal pravilo oktav in opazil njihovo periodičnost glede na relativno [[Atomska teža|atomsko težo]] in ga objavil leta 1865. Njegov predlog identificira potencial za nove elemente, kot je [[germanij]]. Ta koncept so kritizirali in njegova inovacija ni bila prepoznana v Društvu kemikov do leta 1887. Še ena oseba, ki je predlagala periodni sistem, je bil [[Lothar Meyer]], ki je leta 1864 objavil članek, v katerem je opisal 28 elementov, klasificiranih po njihovi [[Valenca|valenci]], vendar brez napovedi novih elementov. Mendelejev je, ko je leta 1867 postal profesor, napisal ''Načela kemije'' ({{langx|ru|Основы химии|translit=Osnovi himii}}), ki so postala ultimativen učbenik njegovega časa. Objavljena so bila v dveh knjigah med letoma 1868 in 1870 in Mendelejev jih je napisal pri pripravljanju učbenika za njegov predmet.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Pri tem je prišel do svojega najpomembnejšega odkritja.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Ko je poskušal klasificirati elemente po njihovih kemijskih lastnostih, je opazil vzorce, ki so ga vodili v postavitev njegovega periodnega sistema; trdil je, da je celotno ureditev elementov predvidel v sanjah:<ref>John B. Arden (1998). "Science, Theology and Consciousness", Praeger Frederick A. p. 59: "The initial expression of the commonly used chemical periodic table was reportedly envisioned in a dream. In 1869, Dmitri Mendeleev claimed to have had a dream in which he envisioned a table in which all the chemical elements were arranged according to their atomic weight."</ref><ref>John Kotz, Paul Treichel, Gabriela Weaver (2005). "Chemistry and Chemical Reactivity," Cengage Learning. p. 333</ref><ref>Gerard I. Nierenberg (1986). "The art of creative thinking", Simon & Schuster, p. 201: ''Dmitri Mendeleev's solution for the arrangement of the elements that came to him in a dream.''</ref><ref>Helen Palmer (1998). "Inner Knowing: Consciousness, Creativity, Insight, and Intuition". J.P. Tarcher/Putnam. p. 113: "The sewing machine, for instance, invented by Elias Howe, was developed from material appearing in a dream, as was Dmitri Mendeleev's periodic table of elements"</ref><ref>Simon S. Godfrey (2003). ''Dreams & Reality''. Trafford Publishing. Chapter 2.: "The Russian chemist, Dmitri Mendeleev (1834–1907), described a dream in which he saw the periodic table of elements in its complete form." {{ISBN|1412011434}}</ref> {{Blockquote| V sanjah sem videl sistem, v katerem pridejo vsi elementi na svoje mesto kot je to zahtevano. Ko sem se prebudil, sem ga takoj zapisal na kos papirja in pozneje je bil potreben popravek samo na enem mestu.|Mendelejev, kot ga navaja Inostrantzev<ref>"[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 |date=18 April 2014 }}" Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 38</ref><ref>Myron E. Sharpe, (1967). "Soviet Psychology". Volume 5, p. 30.</ref>}} Brez da bi se zavedal predhodnega dela s periodnim sistemom iz 60-ih let 19. stoletja, je ustvaril spodnjo preglednico: {| class="wikitable" |- | Cl 35,5 || K 39 || Ca 40 |- | Br 80 || Rb 85 || Sr 88 |- | I 127 || Cs 133 || Ba 137 |} Mendelejev je z dodajanjem dodatnih elementov po tem načinu razvil svojo razširjeno različico periodnega sistema.<ref>"[http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm A brief history of the development of the period table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150503003958/http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm |date=2015-05-03 }}", wou.edu</ref><ref>"[http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc Mendeleev and the Periodic Table]" {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912072801/http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc |date=12 September 2011 }}, chemsheets.co.uk</ref> 1. marca 1869 je objavil prvo različico periodnega sistema elementov.<ref>{{navedi knjigo|article=Периодическая система элементов|author=Д. Н. Трифонов|title=Большая Советская Энциклопедия|year=1975|issue=19 : Отоми — Пластырь|place=Мoskva|publisher=Советская Энциклопедия|pages=413—417}}</ref> 6. marca 1869 je naredil formalno pripravo v Ruskem kemijskem društvu z naslovom ''Odvisnost med lastnostmi in atomskimi težami elementov'', ki je opisala elemente glede na tako atomsko težo (zdaj imenovana [[relativna atomska masa]]), kot tudi valenco.<ref name="Seaborg1994">{{navedi knjigo|last=Seaborg|first=Glenn T|author-link=Glenn T. Seaborg|title=Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg|chapter-url=https://books.google.com/books?id=573sCgAAQBAJ&pg=PA179|access-date=5 March 2016|date=1994|publisher=World Scientific|isbn=978-9814502993|page=179|chapter=The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements}}</ref><ref name="Pfennig2015">{{navedi knjigo|last=Pfennig|first=Brian W.|title=Principles of Inorganic Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=pxX1BgAAQBAJ&pg=PA109|access-date=4 March 2016|date=2015|publisher=Wiley|isbn=978-1118859025|page=109}}</ref> Ta predstavitev je navajala, da: # Elementi, ki so razporejeno glede na njihovo atomsko težo, izražajo očitno periodičnost lastnosti. # Elementi, ki so podobni po svojih kemičnih lastnostih, imajo bodisi podobne atomske teže (npr. Pt, Ir, Os), bodisi se njihova atomska teža pravilno povečuje (npr., K, Rb, Cs). # Razporeditev elementov v skupine po njihovi atomski teži ustreza t.i. valencam, pa tudi do določene mere njihovim različnim kemijskim lastnostim, kot je očitno med drugim pri seriji Li, Be, B, C, N, O in F. # Elementi, ki so najbolj razširjeni, imajo majhno atomsko teže. # Magnituda atomske teže določa značilnosti elementa, kot tudi magnituda molekul določa značilnosti sestavljenega telesa. # Pričakovati moramo odkritja še veliko neznanih elementov, npr. da elementa analogna aluminiju in [[silicij]]u, katerih atomski teži bi bili med 65 in 75. # Atomska teža elementa lahko včasih spremenjena z znanjem teh sosednjih elementov. Tako mora biti atomska teža [[telur]]ja med 123 in 126 in ne more biti 128 (telurjeva atomska teža je 127,6 in Mendelejev se je motil v svoji predpostavki, da se morajo atomske teže povečevati s položajem v periodi). # Določene značilne lastnosti elementov lahko napovemo na podlagi njihovih atomskih tež. Mendelejev je objavil periodni sistem vseh znanih elementov in napovedal več novih elementov za zaključitev sistema v reviji v ruščini. Vsega nekaj mesecev pozneje je Meyer objavil praktično identično tabelo v reviji v nemščini.<ref name="Nye">{{cite journal|last1=Nye|first1=Mary Jo|title=Speaking in Tongues: Science's centuries-long hunt for a common language|journal=Distillations|date=2016|volume=2|issue=1|pages=40–43|url=https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/speaking-in-tongues|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="Babel">{{navedi knjigo|last1=Gordin|first1=Michael D.|title=Scientific Babel: How Science Was Done Before and After Global English|url=https://archive.org/details/scientificbabelh00unse|date=2015|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0226000299}}</ref> Mendelejev ima priznanje, da je natančno napovedal lastnosti tega, kar je poimenoval ekasilicij, ekaaluminij in ekabor, [[germanij]], [[galij]] in [[skandij]].<ref name="Marshall">{{cite journal |last1=Marshall |first1=James L. Marshall |last2=Marshall |first2=Virginia R. Marshall |title=Rediscovery of the elements: The Periodic Table |journal=The Hexagon |date=2007 |pages=23–29 |url=http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/periodic%20table.pdf |access-date=30 December 2019 |archive-date=2024-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240520093244/http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/Periodic%20Table.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Weeks">{{navedi knjigo |last1=Weeks |first1=Mary Elvira |title=The discovery of the elements |date=1956 |publisher=Journal of Chemical Education |location=Easton, PA |url=https://archive.org/details/discoveryoftheel002045mbp |edition=6th }}</ref> Mendelejev je tudi predlagal spremembe v lastnostih nekaterih znanih elementov. Pred njegovim delom je za [[uran]] veljalo, da ima valenco 3 in atomsko težo okrog 120. Mendelejev se je zavedal, da te vrednosti ne ustrezajo njegovemu periodnemu sistemu in ju je povečal za dvakrat na valenco 6 in atomsko teže 240 (blizu sodobne vrednosti 238).<ref>{{navedi knjigo |last1=Scerri |first1=Eric |author-link=Eric Scerri |title=The Periodic Table: Its Story and Its Significance |date=2019 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190914363 |pages=142–143 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=tSa3DwAAQBAJ&q=mendeleev+uranium+120&pg=PA142 |access-date=13 December 2019}}</ref> Za svoje tri napovedane elemente je uporabil predpone ''eka'', dvi in tri (ena, dve in tri v [[sanskrt]]u). Mendelejev je postavil pod vprašaj nekatere od trenutno uveljavljenih atomskih tež (takrat so jih lahko merili samo z razmeroma nizko natančnostjo) in je poudaril, da se ne ujemajo s tistimi po periodnem zakonu. Opazil je, da ima [[telur]] višjo atomsko težo od [[jod]]a, vendar ju je umestil v pravilnem vrstnem redu ter nepravilno napovedal, da so uveljavljene atomske teže iz tistega časa nepravilne. Ni bil prepričan kam uvrstiti znane [[lantanoidi|lantanoide]] in je napovedal obstoj še ene vrste v preglednici, kar se bili [[aktinidi]], ki so eni od najtežjih po atomski teži. Nekateri ljudje so zavrnili Mendelejevo napoved, da bo elementov še več, vendar se je izkazalo, da je imel prav, ko je bil leta 1875 odkrit [[galij]], leta 1886 pa [[germanij]], ki sta se poponoma prilegala na manjkajoči mesti.<ref>{{navedi knjigo | last = Emsley | first = John | title = Nature's Building Blocks | publisher = Oxford University Press | year = 2001 | pages = [https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 521–522] | isbn = 978-0198503408 | url = https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 }}</ref> Z uporabo [[sanskrt]]skih predpon za poimenovanje »manjkajočih« elementov je Mendelejev morda poravnal svoj dolg do sanskrtskih slovničarjev v antični Indiji, ki so ustvarili teorije jezika na osnovi njihovega odkritja dvodimenzionalnih vzorcev zvokov govora (ponazorjeno s sanskrtsko slovnico [[Šiva Sutra|Śivasūtrasa]] in [[Pāṇini]]ja). Mendelejev je bil prijatelj in kolega sanskrtista Otta von Böhtlingka, ki je približno v tem času pripravljal drugo izdajo svoje knjige o [[Pāṇini]]u<ref>Otto Böhtlingk, Panini's Grammatik: Herausgegeben, Ubersetzt, Erlautert und MIT Verschiedenen Indices Versehe. St. Petersburg, 1839–40.</ref> in Mendelejev je želel počastiti Pāṇinija z njegovo nomenklaturo.<ref>Kiparsky, Paul. "Economy and the construction of the Sivasutras". In M.M. Deshpande and S. Bhate (eds.), ''Paninian Studies''. Ann Arbor, Michigan, 1991.</ref><ref>{{Cite journal| title=Mendeleev and the Periodic Table of Elements | first=Subhash | last=Kak | journal=Sandhan | volume = 4 | issue = 2 | pages=115–123 | year=2004 |arxiv=physics/0411080 | bibcode=2004physics..11080K}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.americanscientist.org/article/the-grammar-of-the-elements|title=The Grammar of the Elements|date=4 October 2019|website=American Scientist|language=en|access-date=19 October 2019}}</ref> Prvotni osnutek Mendelejeva so našli leta pozneje in objavili pod naslovom ''Začasni sistem elementov«.''<ref>[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&item=33706 |date=18 April 2014 }}". Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 39</ref> Dmitrija Mendelejeva pogosto imenujejo za očeta periodnega sistema. Njegovo preglednico ali matriko je imenoval ''Periodni sistem''.<ref>{{navedi splet|title=Dmitri Mendeleev| url=http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705003658/http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|archive-date=5 July 2018|access-date=23 February 2021|website=RSC Education|language=en}}</ref> V sekciji za študije plinov in tekočin je Mendelejev naredil 54 del.<ref name="let">Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.</ref> Mesto silikatov v naravi je Mendelejev opredelil jasno in jedrnato:<ref name="jub">''Шульц М. М.'' Развитие учения Д. И. Менделеева о силикатах и стеклообразном состоянии // Д. И. Менделеев. 150 лет со дня рождения. 1834—1984. — М.: Наука, 1986.</ref> {{quote|Kot je organska snov pogojena s prisotnostjo in izobiljem ogljika, tako ima mineralno kraljestvo v izobilju silicijeve spojine.<ref>''Менделеев Д. И.'' Сочинения. — М.—Л.: АН СССР, 1952. Т. 25</ref>}} ==Poznejše življenje== [[File:Дмитрий Иванович Менделеев 7.jpg|thumb|left|Dmitrij Mendelejev leta 1890]] [[File:Анна Ивановна Менделеева, урождённая Попова.png|thumb|Druga žena Dmitrija Mendelejeva, Ana]] Leta 1876 je postal obseden z Ano Ivanovno Popovo in ji je pričel dvoriti; leta 1881 jo je zaprosil za roko in zagrozil s samomorom, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo (2. aprila) se je na začetku leta 1882 zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve.<ref>{{navedi splet|url=http://gazeta.ua/index.php?id=157545&lang=ru |title=Менделеев обвенчался за взятку |publisher=Gazeta.ua |date=10 April 2007 |access-date=13 March 2010}}</ref> Celo po poroki je bil Mendelejev tehnično bigamist, saj je Ruska pravoslavna cerkev zahtevala, da mine vsaj sedem let pred ponovnim zakonom. Njegova ločitev in povezana kontroverznost je prispevala k temu, da mu je spodletela kandidatura za Rusko akademijo znanosti (kljub njegovi takratni mednarodni slavi). Njegova hči iz drugega zakona, Ljubov, je postala žena znanega ruskega pesnika [[Aleksander Blok|Aleksandra Bloka]]. Njegovi drugi otroci so bili sin Vladimir (mornar, udeležil se je opaznega vzhodnega potovanja Nikolaja II.) in hči Olga iz njegovega prvega zakona s Feozvo ter sin Ivan in dve dvojčici od Ane. Čeprav je bil Mendelejev široko čaščen v znanstvenih organizacijah širom Evrope, in je med drugim prejel [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] od [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v [[London]]u leta 1882 (in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] leta 1905),<ref name="EB1911"/> je 17. avgusta 1890 odstopil iz Sanktpeterburške univerze. Leta 1892 so ga izvolili za tujega člana Kraljeve družbe,<ref name="formemrs">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316060617/https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|archive-date=16 March 2015|url=https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|publisher=[[Royal Society]]|location=London|title=Fellows of the Royal Society}}</ref> leta 1893 pa je bil postavljen na mesto direktorja Biroja za uteži in mere, mesto, ki ga je zasedal do svoje smrti.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=1 |wstitle=Mendeléeff, Dmitri Ivanovich |volume=18 |page=115}}</ref> Mendelejev je preučeval tudi sestavo [[nafta|nafte]] in je pomagal ustanoviti prvo rafinerijo nafte v Rusiji. Prepoznal je pomen nafte kot surovino za petrokemikalije. Pripisujejo mu pripombo, da bi kurjenje nafte kot gorivo bilo »podobno kurjenju kuhinjske peči z bankovci«.<ref>{{navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=BO9ocnho9P4C&pg=PA546 |title=Chemistry: The Molecular Science, Volume 1 |author1=John W. Moore |author2=Conrad L. Stanitski |author3=Peter C. Jurs |access-date=6 September 2011|isbn=978-0495115984 |year=2007 |publisher=Thomson Brooks/Cole }}</ref> [[File:200 y Anniversary of Berlin Academy 1900.jpg|right|thumb|Mendelejev, [[Alfred Werner]], [[Adolf von Baeyer]] in drugi ugledni kemiki]] Mendelejev je bil trikrat nominiran za [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]], v zadnjih treh letih svojega življenja, v letih 1905, 1906 in 1907 z devetimi nominacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nobelprize.org/nomination/archive/show_people.php?id=6171|title=Nomination Archive|date=21 May 2024 }}</ref> Leta 1905 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] in je prejel tri nominacije. Bil je tudi izvoljen za mednarodnega člana Ameriškega filozofskega združenja.<ref>{{navedi splet |title=APS Member History |url=https://search.amphilsoc.org/memhist/search?creator=Dmitry+Mendeleyev&title=&subject=&subdiv=&mem=&year=&year-max=&dead=&keyword=&smode=advanced |access-date=17 January 2024 |website=search.amphilsoc.org |archive-date=2025-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250302055707/https://search.amphilsoc.org/memhist/search?dead=&smode=advanced&subdiv=&creator=Dmitry+Mendeleyev&mem=&title=&year-max=&keyword=&year=&subject= |url-status=dead }}</ref> Naslednje leto je prejel štiri nominacije in Nobelov komite za kemijo je predlagal Švedski akademiji, da mu podeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 1906 za njegovo odkritje periodnega sistema. Kemijska sekcija Švedske akademije je to priporočilo podprla. Akademija naj bi nato podprla izbiro komiteja, kot je skoraj v vsakem primeru. Toda nepričakovano se na polnem sestanku akademije Peter Klason ni strinjal in je predlagal kandidaturo Henrija Moissana. [[Svante Arrhenius]] je, čeprav ni bil član Nobelovega komiteja za kemijo, imel velik vpliv v akademiji in je pritiskal za zavrnitev Mendelejeva, trdeč da je bil periodni sistem prestar, da bi to obeležili leta 1906. Po sodobnikih je bil Arrhenius motiviran zaradi zamere proti Mendelejevu zaradi njegove kritike Arrheniusove teorije disociacije. Po razgreti debati je večina akademije z enim glasom razlike izbrala Moissana.<ref>{{navedi knjigo |author=Gribbin, J |title=The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |page=378 |isbn=978-0812967883|bibcode=2003shst.book.....G }}</ref> Dve nominaciji Mendelejeva leta 1907 je ponovno zavrnila absolutna opozicija Arrheniusa.<ref name="isbn0716731037">{{navedi knjigo |author=Friedman, Robert M. |title=The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science |publisher=Times Books |location=New York |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 32–34] |isbn=978-0716731030 |url=https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 }}</ref> Mendelejev je umrl leta 1907 v Sankt Peterburgu v starosti 72 let zaradi [[gripa|gripe]], vsega šest dni pred svojim 73. rojstnim dnevom. Njegove zadnje besede so bile namenjene zdravniku: »Doktor, vi imate znanost, jaz imam vero«, kar bi bil lahko navedek [[Jules Verne|Julesa Verna]].<ref>[https://books.google.com/books?id=s8xwDQAAQBAJ&q=You+have+science&pg=PT460 ''Last and Near-Last Words of the Famous, Infamous and Those In-Between''] By Joseph W. Lewis Jr. M.D.</ref> Pokopan je bil na Volkovskem pokopališču.<ref>{{navedi knjigo|title=Петербургский некрополь|url=https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01004011544?page=109}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Исторические кладбища Санкт-Петербург|author=Кудрявцев А. Н., Шкода Г. Н.|place=Мoskva|publisher=Центрполиграф|year=2009|pages=428|isbn=978-5-9524-4025-8}}</ref> ==Drugi dosežki== [[File:Kramskoy Mendeleev 01.jpg|thumb|right|''Portret Dmitrija Mendelejeva'' [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]] (1878)]] Mendelejev je imel tudi druge pomembne prispevke k znanosti. Ruski kemik in znanstveni zgodovinar [[Lev Aleksandrovič Čugajev]] ga je opisal kot <blockquote> »genij kemik, prvorazredni fizik, plodovit raziskovalec v poljih hidrodinamike, meteorologije, geologije, določenih vej kemične tehnologije (npr. eksplozivi, nafta in goriva) in drugih disciplin sorodnih kemiji in fiziki, celoviti ekspert kemične industrije in industrije na splošno, originalni mislec na polju ekonomije [...]«<ref> {{navedi knjigo |last1 = Чугаев |first1 = Лев Александрович |author-link1 = |year = 1988 |orig-date= 1924 |title = Dmitriĭ Ivanovich Mendeleev: Zhiznʹ i dei͡atelʹnostʹ |script-title = ru:Дмитрий Иванович Менделеев: жизнь и деятельность |url = https://books.google.com/books?id=6KYgAQAAIAAJ |language = ru |edition = reprint |location = Leningrad |publisher = Nauchnoe khimiko-tekhnicheskoe izdatelʹstvo |page = |access-date = 23 August 2024 |quote = |script-quote = ru:Гениальный химик, первоклассный физик, плодотворный исследователь в области гидродинамики, метеорологии, геологии, в различных отделах химической технологии и других, сопредельных с химией и физикой дисциплинах, глубокий знаток химической промышленности и промышленности вообще, особенно русской, оригинальный мыслитель в области учения о народном хозяйстве, государственный ум, которому, к сожалению, не суждено было стать государственным человеком, но который видел и понимал задачи и будущность России лучше представителей нашей официальной власти.}} </ref></blockquote> Mendelejev je bil leta 1868 eden od ustanoviteljev Ruske kemijske družbe. Delal je na teoriji in praksi protekcionistične trgovine in kmetijstva. V poskusu kemične koncepcije etra je postavil hipotezo, da obstajata dva inertna kemična elementa z manjšo atomsko težo od [[vodik]]a.<ref name="EB1911" /> Od teh dveh predlaganih elementov je verjel, da je lažji vsepenetratujoč, vseprodoren plin in rahlo težji od predlaganega elementa ''koronija''. [[Slika:Medeleeff_by_repin.jpg|thumb|left|''Dimitrij Ivanovič Mendelejev'', portret, 1885, [[Ilja Jefimovič Repin]] ]] Mendelejev je posvetil veliko študij in je naredil pomembne prispevke k določanju narave takih neskončnih spojin, kot rešitev. [[Slika:Mendeleyev gold Barry Kent.JPG|thumb|left|Medalja Mendelejeva]] V še enemu oddelku fizikalne kemije je raziskoval ekspanzijo tekočin s toploto in je oblikoval formulo podobno [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovemu zakonu]] uniformnosti ekspanzije plinov, medtem ko je leta 1861 napovedal koncepcijo [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]] kritične temperature plinov z definiranjem absolutne točke vrenja za substance kot temperaturo, pri kateri kohezija in toplota vaporizacije postaneta enaki ničli in tekočine se spreminjajo v hlape, ne glede na pritisk in prostornino.<ref name="EB1911" /> Mendelejevu pripisujejo zasluge za vpeljavo metričnega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].<ref>{{navedi knjigo |last1 = Rodgers |first1 = Glen E. |date = 3 December 2019|title = Traveling with the Atom: A Scientific Guide to Europe and Beyond |url = https://books.google.com/books?id=8kbCDwAAQBAJ |publisher = Royal Society of Chemistry |page = 465 |isbn = 9781788017022 |access-date = 23 August 2024|quote = Mendeleev is given credit for the introduction of the metric system to the russian empire.}} </ref> Izumil je ''pirokolodijon'', vrsto nedimnega praha na osnovi nitroceluloze. To delo je bilo sprejeto v [[Ruska imperialna mornarica|Ruski imperialni mornarici]], vendar ni bilo dano v uporabo. Leta 1892 je Mendelejev organiziral njegovo proizvodnjo. Mendelejev je preučeval izvor nafte; zaključil je, da so ogljikovodiki abiogenični in se oblikujejo globoko pod zemljo. Napisal je: »Glavno dejstvo je, da se je nafta rodila globoko v globinah zemlje in samo tam moramo iskati njen izvor«.<ref>Mendeleev, D., 1877. "L'Origine du pétrole". ''Revue Scientifique'', 2e Ser., VIII, pp. 409–416.</ref> Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin. V letih 1865–1887 je ustvaril hidratno teorijo rešitev.<ref>БСЭ3|статья=Пикнометр</ref> Na neki točki so bila zanimanja Mendelejeva blizu mineralogiji. Njegova zbirka mineralov je bila skrbno ohranjena in je zdaj v Muzeju mineralogije v Sanktpeterburški univerzi.<ref>{{navedi splet|url=http://mmus.geology.spbu.ru/index.php?mod=mod5_5&nam=%EA%EE%EB%EB%E5%EA%F6%E8%FF%20%C4.%20%C8.%20%CC%E5%ED%E4%E5%EB%E5%E5%E2%E0|title=Минералогическая коллекция Д. И. Менделеева|author=|website=Минералогический музей кафедры минералогии Санкт-Петербургского государственного университета|date=|publisher=|url-status=dead}}</ref> ===Kemija silikatov=== Ta del dela Mendelejeva se ni izrazil v rezultatih na ravni naravoslovnih znanosti kot celote, vendar je kljub temu, kot vse v njegovi raziskovalni praksi, integralni del in mejnik na poti do njih in v nekaterih primerih njihova osnova in je izjemno pomembno za razumevanje razvoja teh študij. Kot bo postalo očitno iz tega kar sledi, je močno povezano z osnovnimi sestavnimi deli znanstvenega pogleda na svet in pokriva področja od izomorfizma in temeljev kemije do osnove periodičnega zakona, od razumevanja narave rešitev do pogledov na strukturo snovi.<ref name="let">Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.</ref> Prva dela Mendelejeva so kemične analize silikatov iz leta 1854. To so bile študije ortita s Finske in piroksena s Ruskiale na Finskem; tretja analiza mineralnega glinenega kamna umbra poroča samo Stepan Semjonovič Kutorga v sporočilu Ruski geografski družbi. Mendelejev se je vrnil k težavam analitične kemije silikatov v povezavi s svojimi magistrskimi izpiti - njegov napisan odgovor obravnava analizo silikatov, ki vsebujejo litij. Ta majhna serija del služi za vzbujanje raziskovalčevega zanimanja za izomorfizem: znanstvenik primerja kompozicijo ortita s kompozicijo drugih podobnih mineralov in pride do zaključka, da takšna primerjava omogoča, da se zgradi izomorfična serija s spreminjajočo se kemično sestavo.<ref name="sil">''Барзаковский В. П., Добротин Р. Б.'' Труды Д. И. Менделеева в области химии силикатов и стеклообразного состояния. — М.—Л.: [[АН СССР]], 1960.</ref> ==Dejavnosti onkraj kemije== Začenši v 70-ih letih 19. stoletja je objavljal široko onkraj kemije, preučeval je aspekte ruske industrije in tehnične težave v kmetijski produktivnosti. Raziskoval je demografske težave, sponzoriral je študije [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]] in poskušal izmeriti učinkovitost kemičnih gnojil ter promoviral trgovsko mornarico.<ref>Alexander Vucinich, "Mendeleev's Views on science and society," ''ISIS'' 58:342–351.</ref> Še posebno je bil dejaven na področju izboljševanja ruske naftne industrije in je izdelal natančno primerjavo z bolj napredno industrijo v [[Pennsylvania|Pennsylvaniji]].<ref>Francis Michael Stackenwalt, "Dmitrii Ivanovich Mendeleev and the Emergence of the Modern Russian Petroleum Industry, 1863–1877." ''Ambix'' 45.2 (1998): 67–84.</ref> Čeprav ni bil strokovnjak za ekonomijo, je opazoval industrijo med svojimi evropskimi potovanju in leta 1891 je uspel prepričati Ministrstvo za finance, da je naložilo začasne carine z namenom krepitve novih ruskih industrij.<ref>Vincent Barnett, "Catalysing Growth?: Mendeleev and the 1891 Tariff." in W. Samuels, ed., ''A Research Annual: Research in the History of Economic Thought and Methodology'' (2004) Vol. 22 Part 1 pp. 123–144. https://doi.org/10.1016/S0743-4154(03)22004-6 [https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0743-4154(03)22004-6/full/html Online]</ref> Leta 1890 je odstopil s svojega profesorskega mesta na Sanktpeterburški univerzi po sporu z uradniki na Ministrstvu za izobraževanje zaradi ravnanja z univerzitetnimi študenti.<ref>{{navedi splet| last=Woods| first=Gordon| date=2007| title=Mendeleev – The Man and his Legacy|url=https://edu.rsc.org/feature/mendeleev-the-man-and-his-legacy-/2020190.article}}</ref> Leta 1892 je postal direktor ruskega osrednjega biroja za uteži in mere ter je vodil postopek standardiziranja osnovnih prototipov in merskih postopkov. Postavil je inšpekcijski sistem in vpeljal [[Metrični sistem enot|metrični sistem]] v Rusijo.<ref>Nathan M. Brooks, "Mendeleev and metrology." ''Ambix'' 45.2 (1998): 116–128.</ref><ref>Michael D. Gordin, "Measure of all the Russias: Metrology and governance in the Russian Empire." ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 4.4 (2003): 783–815.</ref> Nasprotoval je znanstvenim trditvam o spiritualizmu in trdil, da ni metafizični idealizem nič drugega kot ignorantsko praznoverje. Pritožil se je zaradi široko razširjenega sprejemanja spiritualizma v ruski kulturi in njegovih negativnih učinkov na študije znanosti.<ref>Don C. Rawson, "Mendeleev and the Scientific Claims of Spiritualism." ''Proceedings of the American Philosophical Society'' 122.1 (1978): 1–8.</ref> Bil je mnenja, da bi moralo biti v Biroju za uteži in mere zaposlenih več žensk.<ref name="Валькова 2019">{{navedi knjigo|author=Валькова О. А. |title=Штурмуя цитадель науки. Женщины-ученые Российской империи|place=Moskva |publisher=НЛО |year=2019|pages=247—249 |isbn=978-5-4448-1058-3}}</ref> Podpiral in doniral je sredstva za Bestužovske tečaje za študij žensk.<ref>Prav tam, na straneh 111 in 218.</ref> Leta 1905 se je pridružil Zvezi ruskega naroda.<ref>{{navedi knjigo|author=Багдасарян, Вардан Эрнестович |title=От химии к политической экономии |url=https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved |publisher=Исследователь/Researcher |year=2009 |pages=119 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309080028/https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved|archive-date=2021-03-09 }}</ref> ===Mit o vodki=== Zelo priljubljena ruska zgodba pripisuje Mendelejevu postavitev 40 % standardne jakosti [[vodka|vodke]]. Tako npr. vodka Ruski standard oglašuje: »Leta 1894 je Dmitrij Mendelejev, največji znanstvenik v vsej Rusiji, prejel odlok za nastavitev imperialnega standarda kakovosti za rusko vodko in rojen je bil »Ruski standard«.«<ref>[http://www.sainsburys.co.uk/shop/gb/groceries/russian-standard-vodka-1l Sainsburys: ''Russian Standard Vodka 1L''] Linked 28 June 2014</ref> Drugi navajajo, da je bila »največja kakovost ruske vodke potrjena v komisiji v carski vladi, ki jo je leta 1894 vodil Mendelejev«.<ref name=Evseev2011>{{navedi splet|last=Evseev|first=Anton|title=Dmitry Mendeleev and 40 degrees of Russian vodka|work=Science|publisher=English Pravda.ru|location=Moscow|date=21 November 2011|url=http://english.pravda.ru/science/mysteries/21-11-2011/119683-dmitry_mendeleev_vodka-0/|access-date=6 July 2014}}</ref> Dejansko je standard 40 % uveljavila ruska vlada že leta 1843, ko je bil Mendelejev star devet let.<ref name=Evseev2011 /> Res je, da je Mendelejev leta 1892 postal vodja Arhiva za uteži in mere v Sankt Peterburgu in ga je naslednje leto razvil v vladni biro, toda ta institucija je bila zadolžena za standardiziranje ruskih trgovinskih uteži in merilnih instrumentov in ne postavljanje kakršnihkoli proizvodnih kakovostnih standardov. Poleg tega je imela Mendelejeva doktorska dizertacija iz leta 1865 naslov ''Diskurz o kombinaciji alkohola in vode'', vendar je obravnavala samo alkohol medicinske jakosti s koncentracijami nad 70 % in ni nikoli pisal česarkoli o vodki.<ref name="Evseev2011" /><ref>{{Cite journal| title=Mendeleyev vodka challenge | first=Juris | last=Meija| journal=Anal. Bioanal. Chem. | volume = 394 | issue = 1 | pages=9–10 | year=2009|doi=10.1007/s00216-009-2710-3 | pmid=19288087 | s2cid=1123151 }}</ref> ==Poimenovanja== Po imenu in dosežkih znanstvenika je poimenovanih več krajev in objektov. V [[Sankt Peterburg]]u je bil po njem poimenovan Institut D. I. Mendelejeva za metrologijo, Nacionalni metrološki institut,<ref>{{navedi splet |author=ВНИИМ Дизайн Груп |url=http://www.vniim.ru/index.en.html |title=D. I. Mendeleyev Institute for Metrology |publisher=Vniim.ru |date=13 April 2011 |access-date=20 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170530140108/http://vniim.ru/index.en.html |archive-date=30 May 2017 |url-status=dead }}</ref> ki se je ukvarjal z vzpostavitvami in podpiranjem nacionalnih in svetovnih standardov za natančne meritve. Poleg njega je spomenik Mendelejevu, ki ga sestavlja njegov sedeči kip in upodobitev njegovega periodnega sistema na zidu ustanove. Stavba [[Dvanajst kolegijev]], ki je danes središče [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburške državne univerze]], v času Mendelejeva pa je bila Glavni pedagoški institut, je danes Spominsko muzejsko stanovanje Dmitrija Mendelejeva<ref>{{navedi splet|author=Saint-PetersburgState University |url=http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |title=Museum-Archives n.a. Dmitry Mendeleev – Museums – Culture and Sport – University – Saint-Petersburg state university |publisher=Eng.spbu.ru |access-date=19 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315023344/http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |archive-date=15 March 2010}}</ref> z njegovimi arhivi. Ulica pred njimi je poimenovana po njem kot Mendelejevska linija. V Moskvi je Ruska državna univerza za kemijo in tehnologijo Mendelejeva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.muctr.ru/en/|title=D. Mendeleyev University of Chemical Technology of Russia|access-date=4 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20170109151210/http://www.muctr.ru/en/|archive-date=9 January 2017|url-status=dead}}</ref> Po Mendelejevu je bil poimenovan [[mendelevij]], sintetični kemijski element s simbolom Md (prej Mv) in atomskim številom 101. Je kovinski radioaktivni transuranski element v seriji aktinidov, običajno sintetiziran z bombardiranjem ajnštajnija z alfa delci.<ref name="discovery">{{navedi knjigo|doi=10.1103/PhysRev.98.1518|url=https://books.google.com/books?id=e53sNAOXrdMC&pg=PA101|title=New Element Mendelevium, Atomic Number 101|date=1955|last1=Ghiorso|first1=A.|last2=Harvey|first2=B.|last3=Choppin|first3=G.|last4=Thompson|first4=S.|last5=Seaborg|first5=Glenn T.|journal=Physical Review|volume=98|pages=1518–1519|bibcode = 1955PhRv...98.1518G|isbn=9789810214401|issue=5 }}</ref> Mineral mendelejevit-Ce, {{chem|Cs|6|(Ce|22|Ca|6|)|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|14|(H|2|O)|21}}, je bil leta 2010 poimenovan v čast Mendelejevu.<ref>{{navedi splet |title=Mendeleevite-Ce |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}</ref> Sorodni mendelejevit-Nd, {{chem|Cs|6|[(Nd|,REE)|23|Ca|7|]|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|19|(H|2|O)|16}}, je bil opisan leta 2015.<ref>{{navedi splet |title=Mendeleevite-Nd |url=https://www.mindat.org/min-46701.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |title=Mendeleevite-(Ce) |work=Mindat |accessdate=2020-10-05}}</ref> Po imenu znanstvenika je bil poimenovan tudi velik [[udarni krater]], ki leži na oddaljeni strani Lune.<ref>[http://planetarynames.wr.usgs.gov/Feature/3837 Mendeleev], Gazetteer of Planetary Nomenclature, International Astronomical Union (IAU) Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN)</ref> [[Ruska akademija znanosti]] od leta 1965 občasno podeljuje zlato medaljo Mendelejeva.<ref>{{navedi splet|url=https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&nv=1&rurl=translate.google.com&sl=auto&sp=nmt4&tl=en&u=http://www.ras.ru/about/awards/awdlist.aspx%3Fawdid%3D21&usg=ALkJrhhNA2JFhri6Rbmzfw41Fy4nadp-qg|title=Academy website}}</ref> 8. februarja 2016 je Google praznoval 182-letnico Mendelejevega rojstva s skico.<ref>{{navedi splet |title=Dmitri Mendeleev's 182nd Birthday |url=https://doodles.google/doodle/dmitri-mendeleevs-182nd-birthday/ |access-date=9 February 2023 |website=www.google.com |language=en}}</ref> Po njem se imenuje tudi mesto [[Mendelejevsk]] v [[Tatarstan]]u, kjer je vzpostavil proizvodnjo brezdimnega smodnika<ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |title=МЕНДЕЛЕ́ЕВСК |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2020-10-05 |language=ru |archive-date=2021-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192807/https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|group=lower-alpha}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.chem.msu.su/eng/misc/mendeleev/welcome.html Eugene V. Babaev, ''Dmitriy Mendeleev Online''] {{ikona en}} * [http://www.abcgallery.com/R/repin/repin12.html Repinov portret Mendelejeva] (1885) * [http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&Position=1&keywords=mendeleev&subcoll= Slika Mendelejeva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040307090822/http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&position=1&keywords=mendeleev&subcoll= |date=2004-03-07 }} - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie * [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML Izvirna periodna preglednica elementov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040803141736/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML |date=2004-08-03 }} {{ikona en}} * [http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040514015858/http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html |date=2004-05-14 }} - [[17. februar]] 1869 : Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede: * [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML Faradayevo predavanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021018185517/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML |date=2002-10-18 }} - [[4. julij]] 1889 {{ikona en}} {{-}} {{Davyjeva medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovani kemični elementi}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mendelejev, Dimitrij Ivanovič}} [[Kategorija:Ruski kemiki]] [[Kategorija:Ruski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]] [[Kategorija:Demidovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]] [[Kategorija:Dimitrij Ivanovič Mendelejev| ]] nhe6u4e10001h0aubuid5v1d8i78yte 0 1971 6753636 6308138 2026-09-22T09:19:41Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6753636 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1013''' ('''[[rimske številke|MXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:Euclid and Herman - Ashmole MS 304, fol 2.jpg|sličica|Relief, na katerem je upodobljen Hermann von Reichenau]] * [[julij]] - Danski kralj [[Sven I. Forkbeard|Sven I. Vilobradi]] se je po uspešni invaziji na Anglijo razglasil za kralja v mejah ozemlja, ki ga nadzoruje (Danelaw). * [[25. december]] - Sven I. Vilobradi je bil v Londonu razglašen za kralja celotne Anglije. [[Ethelred|Ethelred II. Nepripravljeni]] je pobegnil v Normandijo. * [[Nemško-poljska vojna (1002—1018)]]: nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je sklenil (že tretji) mirovni sporazum s poljskim vojvodo [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavom Hrabrim]]. V zameno za priznanje fevdalne podrejenosti mu je Henrik II. v fevd predal [[Lužice]], ki so sicer del Rimsko-nemškega cesarstva, a si jih je Boleslav prisvojil leta 1002 po smrti cesarja Otona III.. Mir je Henriku koristil za ponovno pripravo pohoda na Italijo, v katerem je potem dokončno odstavil severnoitalijanskega mejnega grofa [[Arduin Ivrejski|Arduina]] kot nesojenega italijanskega kralja. * Kordobski kalifat: omajadski kalif [[Sulejman ibn al-Hakam]] je prevzel oblast po umoru [[Hišam II.|Hišama II.]] * Izgon Judov iz Kordobskega kalifata. * Pod kitajsko dinastijo Song je bilo končano zelo obsežno enciklopedično delo ''[[Prva želva literarnega urada]]'', eno od [[Štiri Velike knjige dinastije Song|Štirih Velikih knjig dinastije Song]]. Delo sestavlja več kot 9,4 milijona pismenk. == Rojstva == * [[18. julij]] - [[Hermann von Reichenau]], nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik, pesnik († [[1054]]) * [[22. september]] - [[Richeza Poljska]], ogrska kraljica žena († [[1075]]) ; Neznan datum * [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]], ogrski kralj († [[1060]]) * [[Guaimario IV. Salernijski|Guaimario IV.]], salernijski knez († [[1052]]) == Smrti == * [[19. april]] - [[Hišam II.]], kordobski kalif (* [[966]]) ; Neznan datum * [[Abu al-Qasim al-Zahrawi]], arabski zdravnik, kirurg (* [[936]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1013|*]] jlhuiylf7bfmen5vs5r9iiu2b3i4i3p 0 5212 6753641 6753224 2026-09-22T09:34:36Z Jalen 1131 Uporaba takih izrazov je tendenciozna in zavajajoča, v vsakem primeru pa je rekonstrukcija napačna. 6753641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Korotan | conventional_long_name = Karantanija | continent = Evropa | region = Vzhodne Alpe | era = zgodnji srednji vek | status = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)<br>klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)<br>frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976) | government_type = Kneževina, dedna monarhija | year_start = 658 | year_end = 828 | event_start = razpad Samove plemenske zveze | event1 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast | date_event1 = {{circa}} 743 | event2 = Upor Ljudevita Posavskega | date_event2 = {{circa}} 820 | event_end = preoblikovanje v grofijo | p1 = Samova plemenska zveza | s1 = Karantanska marka | today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}} | image_map = Carantania map.png | image_map_caption = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811| | capital = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] | common_languages = alpska slovanščina, slovenščina | religion = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]] | demonym = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]] | leader1 = [[Valuk]] (dux Vinedorum) | year_leader2 = {{circa}} 740 - 749 | leader2 = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]]) | year_leader3 = {{circa}} 828 | leader3 = [[Etgar]] (zadnji) | year_leader1 = {{circa}} 631 | title_leader = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] }} {{Zgodovina Slovenije}} '''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. == Etimologija == [[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum''). Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.<ref>France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.</ref> ''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom. Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (< praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}} Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).<ref>Štih, P. (2025), str. 29</ref> ==Zgodovina== === Prihod Slovanov === {{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza=== [[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti === Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.<ref name=":7">Gartner, G. (2021), str. 10</ref> Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.<ref name=":7" /> Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.<ref>Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)</ref> V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].<ref name=":8">Maličev, P. (2009)</ref> Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}</ref><ref name=":6">Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)</ref> Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.<ref name=":7" /> Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.<ref name=":5">Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)</ref><ref name=":6" /> Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.<ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)</ref> Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.<ref>Gartner, G. (2021), str. 21</ref> Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.<ref name=":8" /><ref>Gartner, G. (2021), str. 15 - 16</ref> Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].<ref>{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}</ref><ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)</ref> Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]]. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.<ref>Kos, F. (1906), str. 53, št. 58</ref> Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.<ref>Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61</ref> Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]]. === Karolinška Karantanija med 820/828–900 === [[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]] Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],<ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.</ref><ref name="CET131">Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.</ref> najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,<ref name="CET131"/> so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').<ref name="KM"/> Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref> Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,<ref name="CET131"/><ref>Kos, M. (1933): str. 73</ref> kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.<ref>Grafenauer , B. (2000): str. 246.</ref> Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.<ref>Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.</ref> Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.<ref>primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.</ref> Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti & Štih (1996): str. 48.}} Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.<ref name="GBX"/> Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].<ref name="GBX">Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.</ref> Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.</ref> Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.<ref name="GBX"/> Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 266.</ref> [[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').<ref>MacLean, S. (2005): str. 234.</ref> Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.<ref name=":3" /> [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom "Otrokom"]] Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.<ref name="KM83">Kos, M. (1933): str. 83.</ref> Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.<ref name="BG 249">Grafenauer, B (2000): str. 249.</ref> Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,<ref name="#1">MacLean, S. (2005): str. 136.</ref> kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').<ref>Štih, P. (1986): str. 229.</ref> V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.<ref>Štih, P. (1986): str. 218.</ref><ref name="BG 248">Grafenauer, B. (2000): str. 248.</ref> Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}} V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).<ref>Reuter, T. (1992): str. 110.</ref> Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.<ref name="KM83" /><ref name="KM 85">Kos, M. (1933): str. 85.</ref> Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].<ref>Štih Peter (2001): str. 73.</ref> S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.<ref name="BE 125">Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.</ref> Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,<ref name="BE 125" /> zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.<ref>Štih, P. (2001): str. 81-82.</ref> V letu 899 je umrl Arnulf.<ref name="KM 85" /><ref name="SP 82">Štih, P. (2001):str. 82.</ref> Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.<ref name="BG 249" /><ref name="SP 82" /> ===Karantanija v času madžarske nevarnosti=== [[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] [[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]] [[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]] Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.<ref name="SVPŠ86">Simoniti & Štih (1996): str. 86.</ref> 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].<ref name="SVPŠ86"/> Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.<ref>Čepič et al. (1979): str. 152.</ref> Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).<ref name="SVPŠ86"/> Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 87.</ref> Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 101.</ref> Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].<ref>Pal, E. (2001): str. 14-15.</ref> Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.<ref>Wolfram H. (1991), str. 186.</ref> Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,<ref name="GB252253">Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.</ref> morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.<ref name="#2">Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.</ref><ref name="HW">Herwig, W. (1991): str. 186.</ref> Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:<ref name="GB252253"/> * liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«; * viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi; * v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski. ===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško=== Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.</ref><ref name="GJ65"/> Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',<ref name="GJ65">Gruden, J. (1910)</ref> vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).<ref name="CET">Čepič et al. (1979): str. 159.</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 }} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.<ref>Štih, P. (1986): str. 225.</ref> Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.<ref name="HW"/> Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 268.</ref> Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 255.</ref> Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.<ref>Čepič et al. (1979): str. 160.</ref> Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),<ref>primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.</ref> čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}} Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).<ref name="#2"/> Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.<ref name="GB268">Grafenauer B. (2000): str. 268.</ref> Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.<ref name="GB268"/> Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani<ref name=":2">Grdina, Igor (2012).</ref>Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine. ==Politična in družbena ureditev== ===Slovanska družbena ureditev=== Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,<ref>Štih, P. (2001): str. 39.</ref> ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 100.</ref> predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.</ref> V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.<ref name="#3">Štih, P. (2001): str. 48.</ref> Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 40.</ref> Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').<ref name="ŠK38 ">Škrubej, K. (2002): str. 38.</ref><ref>Grafenauer, B. (2000): str. 142.</ref> Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.<ref>Herwig, W. (1991): str. 177.</ref> Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.</ref> je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.</ref> Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.<ref>Štih, P. (2001): str. 43-44.</ref> Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 133.</ref> Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.<ref name="VS4445 ">Vilfan, S. (1991): str. 44-45.</ref> V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.<ref name="VS4445 "/> Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 39.</ref> Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''.{{Efn|Posredni "dokaz", da naj bi Karantanija obsegala tudi pokrajino/kneževino Karniola, so kranjski kraji: Koseze, Ljubljana, Koseze, Ilirska Bistrica, Koseze, Vodice, Spodnje Koseze, Lukovica, Zgornje Koseze, Moravče in Koseč. Ta imena so bila prvotno imenovana po akuzativu množinskega demonima iz samostalnika *kosez, ki se nanaša na manjše karantansko plemstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=202}}</ref>. Če ta domneva drži potem je Karantanija oz. država, katerim so pripadali ti kosezi, segala najmanj do Ilirske Bistrice, kjer je najjužnejša naselbina.}} Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 149.</ref> Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].<ref name="ŠP41 "/> Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.<ref name="ŠP41 ">Štih, P. (2001): str. 40.</ref> V njih nemara lahko prepoznamo družinike<ref name="ŠP41 "/><ref>Korošec, P. (1990): str. 22.</ref> oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.</ref> V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.<ref name="KP20">Korošec, P. (1990): str. 20.</ref> Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 45.</ref> V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.<ref name="KP20 "/> Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.<ref name="#3"/> Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.<ref name="ŠK38 "/> Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.<ref name="VS46">Vilfan, S. (1991): str. 46.</ref> V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').<ref name="ŠK38 "/> Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.<ref name="VS46"/> [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.<ref>{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}</ref> Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov. ===Ustoličevanje karantanskih knezov=== {{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}} [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]] [[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]] Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode. Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]]. Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.<ref>[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42</ref> Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref> Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa. ===Frankovska družbena ureditev=== [[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]] Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.<ref name="VS58">Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.<ref name="VS58"/> Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.<ref name="VS58"/> Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.<ref name="VS58"/> Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.<ref name="VS58"/> Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 59.</ref> Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.<ref>Wolfram, H. (1991). Str. 184.</ref> Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.<ref name="GB117">Grafenauer, B. (2000): str. 117.</ref> Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.<ref name="GB117"/> Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.<ref name="#1"/> Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.<ref name="GB117"/><ref>Vilfan, S. (1991): str. 60.</ref> Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 61.</ref> Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.</ref> To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.<ref>Korošec, P.(1990): str. 33-34.</ref> == Ozemlje == Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije. Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo. Te pa ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Vendar je zavzemala tudi kos današnje Republike Slovenije.<ref>Golec, et. al. (2025), str. 59.</ref> To mdr. dokazuje odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, po katerem je reka [[Drava]] razmejila cerkveno oblast med Salzburgom na severu ter Oglejem na jugu. Tam je eksplicitno zapisano, da "Drava teče po sredi Karantanije" (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar nakazuje, da je Karantanija obsegala velik del ozemlja tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.<ref name=":1">Korun, B. (2025)</ref> Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje,{{Efn|Najjužnejša znana prisotnost kosezov (v krajevnem imenu) je pri Ilirski Bistrici; primerjaj Dolinar, France, M. (2011), str. 50. To nakazuje na možnost obsega prostora Karantanije do le-tega območja.}} med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].<ref name=":1" /><ref>Kos, F. (1906), str. 9.</ref> Odlok Karla Velikega je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].<ref>Kos, F. (1906), str. 136 (št. 59).</ref> Ker je Drava potekala po sredini le-te kneževine obstaja možnost, da je Karantanija ok. leta 800 obsegala tudi prostor pokrajine oz. ''kneževine'' Karniole. Najtrdnejši indic za možnost večje kneževine Karantanije{{Efn|ki obsega Ožjo Karantanijo, Liburnijo, Deželo ob Muri in Karniolo}} in, da je bil prostor na obeh straneh [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjskih Alp]] in [[Karavanke|Karavank]] enoten, je poleg podobnosti arheoloških ostankov na Kranjskem in Koroškem – obstoj kosezov in njihovih naselbin z imeni, kot so ''Koseze'', ''Kasaze'' ali nem. ''Edling''.<ref name=":1" /> Jakob Sket ni podvomil, da Karniola – kot mala Kranjska<ref>Sket, J. (1893), str. 6.</ref> – ne spada pod Karantanijo.<ref name=":13" /> Temveč je obsegu Karantanije pripisal skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije. Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj Slovenci. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni<ref name=":13" /> del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek Rogaške gore ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]]. Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo, se je južna meja Karantanije verjetno ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.<ref>Sket, J. (1893), str. 3.</ref>[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] je zagovarjal stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520">Pleterski, A. (1996). Str. 520.</ref> V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520" /> kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.</ref> Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 526.</ref> Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525.</ref> Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.<ref name=":10">Štih, P. (1997). Str. 114-118.</ref> Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.<ref name=":10" /> [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.<ref>Grdina, I. (1997).</ref> ==Religija== ===Pogansko obdobje=== Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.<ref name="GB189">Grafenauer, B. (2000): str. 189.</ref> Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.<ref>Korošec, P. (1990): str. 21.</ref><ref>Primerjaj tudi z: Grafenauer, B. (2000): str. 189</ref> Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.<ref>Kos, M. (1933): str. 59.</ref> Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.<ref name="GB189"/> O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov. V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.</ref> Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 331.</ref> Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.</ref> [[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]] Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.</ref> V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.<ref>Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.</ref> Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).<ref name="PLX"/> V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.<ref name="PLX"/> Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.<ref name="PLX">Pleterski, A. (1996): str. 180-181.</ref> Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.<ref>Nartnik, V. (1998): str. 63-64.</ref> Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 188.</ref><ref>Štih, P. (2001): str. 25.</ref> Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.</ref> kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav. Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28.</ref> Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 215.</ref> Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.<ref>Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.</ref> Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.<ref name="#4">Grafenauer, B. (2000): str. 217.</ref> ===Zmaga krščanstva=== [[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]] Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.<ref>Grafenaur, B. (2000): str. 202.</ref> Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.<ref>Habijan, V. (1997): str. 19.</ref> Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.<ref>Habijan, V. (1997): str. 21.</ref> Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.<ref name="#4"/> V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 194.</ref> Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.</ref><ref>Kos, M. (1933): str. 61.</ref> V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 202.</ref> Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 208.</ref> V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 37.</ref> Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 25.</ref> '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 46.</ref> Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 205.</ref> Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 209.</ref> V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.</ref> Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28-29.</ref> Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 207.</ref> Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem. Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.<ref name="#5">Grafenauer, B. (2000): str. 218.</ref> Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 22.</ref> Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.</ref> Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.<ref name="#5"/> Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.</ref> V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 216.</ref> Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.<ref name="SVPŠ86"/> V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov. == Omembe v poznosrednjeveški literaturi == V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.<ref>Štih, P. (1986): str. 221.</ref> [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.<ref name=":3" /> [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije. == Etnična sestava prebivalstva == Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),<ref name=":4" /><ref name=":9">Sket, J. (1893), str. 1</ref> ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Jezik == [[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]]<ref name=":9" /> v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staro-slovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":9" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":2" /><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":9" /> Po teoriji Jakoba Sketa so Karantanci govorili izključno korotansko slovenščino.<ref name=":9" /><ref name=":13">Sket, J. (1893), str. 2</ref> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref>{{Geografski položaj |Center = Karantanija |Sever = '''Slovani v Češki kotlini''' |Severovzhod = '''Slovani ob Moravi''' |Vzhod = '''[[Avari]]''' |Jugovzhod = '''Panonski Slovani''' |Jug = '''[[Karniola]]''' |Jugozahod = '''[[Furlanija]]''' |Zahod = '''[[Bavarska]]''' |Severozahod = }} ==Opombe== {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici in viri == {{Sklici|4}} == Literatura == * {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}} * Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana. * Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC. * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}} * {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&lang=slv}} * {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}} * {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana, * -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski & Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar. * {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}} * {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}} * [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana. * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. * {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}} * {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}} * MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press. * {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}} * {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}} * {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem "carmula" : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}} * Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana. * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus. * {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}} * {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}} * Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana. * Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press. * Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o. * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}} * Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba. * Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba. * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} == Glej tudi == * [[Karniola]] * [[Koroška (vojvodina)]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Prihod Hrvatov]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Samova plemenska zveza]] == Zunanje povezave == * [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7] {{SLO pokrajine}} {{Karantanski vladarji}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karantanija|*]] [[Kategorija:Bivše slovanske države]] [[Kategorija:Srednjeveške države]] 1x96fhhvp4cwq3x8gkds5c479nsiqya 0 8051 6753483 6714707 2026-09-21T16:21:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Delitev prava na panoge */ 6753483 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]] '''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}</ref> Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti. Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]]. Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. == Pravniki == '''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij: Pravniki v pravosodju: * [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]]; * [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m; * [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu; * [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno; * [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih. Pravniki izven pravosodja: * [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava; * [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke; * [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m. Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico. Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici. == Temeljna načela pravnega sistema == {{predelaj}} Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process). Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]]. [[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam: * spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre; * pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki * pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo; * načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano; * ... Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]]. == Delitev prava na panoge == Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]]. Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na: * [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti (pogodbe, odškodninske obveznosti, ..); * [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti lastninske pravice); * [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče; * [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj (zakonska zveza, zunanjzakonska skupnost, družina); * [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci). Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela: * [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]] * [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba) * [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj, ter postopek ugotavljanja storilstva * [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja, tržno pravo, [[pravo intelektualne lastnine]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo * [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ... * [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami in pravo mednarodnih organizacij ([[Organizacija združenih narodov]]) med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]] ter končno [[mednarodno zasebno pravo]]. * druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo]], ... Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]]. * [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti. * [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti. == Veliki pravni sistemi == V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov: * [[rimsko pravo]] (zgodovinsko) * [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu; * [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca; * [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije. * ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah) Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje]. == Mednarodno pravo == '''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi. == Pravniška definicija prava == Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih. Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni). Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni. Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pravo|Pravo}} * [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }} * [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,... [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Pravo|*]] {{normativna kontrola}} 814vcbxweq8fplpew8cxnb0hvxtrxh7 6753484 6753483 2026-09-21T16:23:14Z ~2026-44996-51 264415 /* Delitev prava na panoge */ 6753484 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]] '''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}</ref> Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti. Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]]. Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. == Pravniki == '''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij: Pravniki v pravosodju: * [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]]; * [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m; * [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu; * [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno; * [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih. Pravniki izven pravosodja: * [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava; * [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke; * [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m. Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico. Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici. == Temeljna načela pravnega sistema == {{predelaj}} Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process). Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]]. [[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam: * spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre; * pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki * pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo; * načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano; * ... Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]]. == Delitev prava na panoge == Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]]. Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na: * [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti (pogodbe, odškodninske obveznosti, ..); * [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti lastninske pravice); * [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče; * [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj (zakonska zveza, zunanjzakonska skupnost, družina); * [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci). Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela: * [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]] * [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba) * [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj, ter postopek ugotavljanja storilstva * [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja, tržno pravo, [[pravo intelektualne lastnine]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo * [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ... * [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami in pravo mednarodnih organizacij ([[Organizacija združenih narodov]]) med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]] ter končno [[mednarodno zasebno pravo]]. * druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo]], [[komunikacijsko pravo]] ... Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]]. * [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti. * [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti. == Veliki pravni sistemi == V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov: * [[rimsko pravo]] (zgodovinsko) * [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu; * [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca; * [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije. * ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah) Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje]. == Mednarodno pravo == '''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi. == Pravniška definicija prava == Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih. Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni). Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni. Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pravo|Pravo}} * [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }} * [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,... [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Pravo|*]] {{normativna kontrola}} gz7p43cq6wq8ang4ekgmk5r3a0hlvis 6753485 6753484 2026-09-21T16:23:47Z ~2026-44996-51 264415 /* Delitev prava na panoge */ 6753485 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]] '''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}</ref> Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti. Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]]. Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. == Pravniki == '''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij: Pravniki v pravosodju: * [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]]; * [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m; * [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu; * [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno; * [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih. Pravniki izven pravosodja: * [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava; * [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke; * [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m. Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico. Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici. == Temeljna načela pravnega sistema == {{predelaj}} Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process). Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]]. [[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam: * spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre; * pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki * pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo; * načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano; * ... Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]]. == Delitev prava na panoge == Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]]. Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na: * [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti (pogodbe, odškodninske obveznosti, ..); * [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti lastninske pravice); * [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče; * [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj (zakonska zveza, zunanjzakonska skupnost, družina); * [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci). Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela: * [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]] * [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba) * [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj, ter postopek ugotavljanja storilstva * [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja, tržno pravo, [[pravo intelektualne lastnine]], [[patentno pravo]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo * [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ... * [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami in pravo mednarodnih organizacij ([[Organizacija združenih narodov]]) med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]] ter končno [[mednarodno zasebno pravo]]. * druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo]], [[komunikacijsko pravo]] ... Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]]. * [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti. * [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti. == Veliki pravni sistemi == V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov: * [[rimsko pravo]] (zgodovinsko) * [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu; * [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca; * [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije. * ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah) Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje]. == Mednarodno pravo == '''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi. == Pravniška definicija prava == Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih. Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni). Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni. Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pravo|Pravo}} * [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }} * [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,... [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Pravo|*]] {{normativna kontrola}} f0cexiil1i1ih8d5uiv07p0ipdakpgk 6753679 6753485 2026-09-22T11:44:25Z ~2026-44996-51 264415 /* Veliki pravni sistemi */ 6753679 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]] '''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}</ref> Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti. Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]]. Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. == Pravniki == '''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij: Pravniki v pravosodju: * [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]]; * [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m; * [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu; * [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno; * [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih. Pravniki izven pravosodja: * [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava; * [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke; * [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m. Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico. Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici. == Temeljna načela pravnega sistema == {{predelaj}} Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process). Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]]. [[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam: * spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre; * pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki * pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo; * načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano; * ... Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]]. == Delitev prava na panoge == Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]]. Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na: * [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti (pogodbe, odškodninske obveznosti, ..); * [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti lastninske pravice); * [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče; * [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj (zakonska zveza, zunanjzakonska skupnost, družina); * [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci). Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela: * [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]] * [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba) * [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj, ter postopek ugotavljanja storilstva * [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja (finančno pravo), tržno pravo, [[pravo intelektualne lastnine]], [[patentno pravo]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo * [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ... * [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami in pravo mednarodnih organizacij ([[Organizacija združenih narodov]]) med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]] ter končno [[mednarodno zasebno pravo]]. * druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo]], medijsko in [[komunikacijsko pravo]] ... Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]]. * [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti. * [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti. == Veliki pravni sistemi == V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov: * [[rimsko pravo]] (zgodovinsko) * [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu; * [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca; * [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije. * ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah) Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje]. == Mednarodno pravo == '''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi. == Pravniška definicija prava == Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih. Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni). Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni. Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pravo|Pravo}} * [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }} * [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,... [[Kategorija:Družboslovje]] [[Kategorija:Pravo|*]] {{normativna kontrola}} 5v4icjjzi3iabqrm1saky4xds6ugi8x 4 9326 6753601 6748332 2026-09-22T07:35:57Z Jstsmjst 266145 Nikica je pesem, Nikica je ptica, sredi temne noči svetla kot iskrica. Ko se nasmehne, zacveti cvetlica, njena ljubezen je čista spletkarica. V očeh se ji iskri drobna resnica, ki celi srce in ne pozna mejica. Tiha in plaha kot mlada grlica, v mojem srčku je prava kraljica. Vsak njen korak je plesna skica, sled, ki jo pušča, je sladka borovnica. Pravljično lepa, kot iz slikica, moja edina in draga Nikica. Hihihhhihi lov ju 6753601 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. Nikica {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 7afed8ltp6u98onmupj935fkppd5av9 6753633 6753601 2026-09-22T09:11:34Z TadejM 738 Revert to revision 6748332 dated 2026-09-09 11:46:16 by Yerpo using [[:en:Wikipedia:Tools/Navigation_popups|popups]] 6753633 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] eu4m3qa3vcgjdh5t279ne74uzz8p3bk 0 9501 6753505 6681590 2026-09-21T18:13:30Z ~2026-51015-07 266125 /* Darwinov evolucijski nauk */ 6753505 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Darwin}} {{Infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Charles Darwin | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = {{GBR}} | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]] | ethnicity = | field = [[naravoslovje]] | alma_mater = [[Univerza v Edinburghu]]<br />[[Univerza v Cambridgeu]] | work_institution = [[Kraljeva geografska družba]] | doctoral_advisor = <!-- v tem času na Cambridgeu ni bilo doktoratov --> | academic_advisors = [[John Stevens Henslow]]<br />[[Adam Sedgwick]] | doctoral_students = <!-- v tem času na Cambridgeu ni bilo doktoratov --> | notable_students = | known_for = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = [[Charles Lyell]] <br /> [[Joseph Dalton Hooker]] | influenced = [[Thomas Henry Huxley]] <br /> [[George John Romanes]] | prizes = [[kraljeva medalja]] {{small|(1853)}} <br /> [[Wollastonova medalja]] {{small|(1859)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1864)}} | religion = [[anglikanska cerkev]], v kasnejšem obdobju življenja [[agnostik]] | spouse = [[Emma Darwin]] | signature = <!-- WD --> | footnotes = Pravnuk [[Erasmus Darwin|Erasmusa Darwina]] in pravnuk [[Josiah Wedgwood|Josiaha Wedgwooda]], poročen z njegovo nečakinjo [[Emma Darwin|Emmo Wedgwood]]. }} '''Charles Robert Darwin''' [čárəls róbert dárvin], [[Kraljeva družba|FRS]], [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]], [[biolog]] in [[geolog]] * [[12. februar]] [[1809]], [[Shrewsbury]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Shropshire]], [[Anglija]], † [[19. april]] [[1882]], vas [[Downe]], (danes [[London-Bromley]]), grofija [[Kent (grofija)|Kent]], Anglija. Njegova trditev, da vsa živa bitja prihajajo iz [[Skupni prednik|skupnega prednika]] je danes široko sprejeta in velja za temeljni koncept znanosti. V skupni publikaciji z [[Alfred Russel Wallace|Alfredom Russelom Wallaceom]] je predstavil svojo znanstveno teorijo, da je ta razvejan vzorec evolucije nastal zaradi procesa, ki ga je imenoval [[Naravni izbor|naravna selekcija]], pri čemer ima [[boj za obstoj]] podoben učinek kot umetna selekcija, ki sodeluje pri selektivni vzreji. Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je [[teorija|teorijo]], ki predpostavlja, da so se vsa [[organizem|živa bitja]] razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – [[naravni izbor]]. Bil je prvi, ki je podal razlago [[biodiverziteta|raznolikosti]] [[življenje|življenja]] na [[Zemlja|Zemlji]] brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes tvori teorija [[evolucija|evolucije]], katere začetnik je bil Darwin, enega od temeljev sodobne [[biologija|biologije]]. == Življenjepis == === Mladost === {{navedek|Bil sem rojen [[prirodoslovec]].}} <div align="right"><small>— Charles Darwin</small></div> [[Slika:Charles Darwin 1816.jpg|left|thumb|Sedemletni Charles Darwin, 1816]] O Darwinovi zgodnji mladosti je malo znanega; edini zapis je njegova avtobiografija, ki jo je napisal, ko je bil star 67 let. Poleg njegovega pomanjkljivega spomina na tako zgodnje obdobje življenja, zmanjšuje zanesljivost teh zapisov tudi dejstvo, da jih je pisal po [[viktorijanska doba|viktorijansko]] skromno in nenehno zaničeval svoje sposobnosti ter dosežke. Rodil se je na družinskem posestvu The Mount v Shrewsburyju očetu [[Robert Waring Darwin|Robertu Darwinu]] (1766–1848), premožnemu zdravniku in finančniku, ter materi [[Susannah Darwin]], roj. Wedgwood (1765–1817). V mladosti se je zelo zanimal za naravo, saj je navdušeno zbiral kamnine, živali in rastline ter bral knjige o naravi. Bil je drugi sin in peti od šestih otrok. Njegova mati je umrla, ko je bil star osem let, zato so njeno vlogo prevzele njegove starejše sestre. Po končanem osnovnem šolanju se je kot 17-letni fant vpisal na [[Univerza v Edinburghu|Univerzo v Edinburghu]] z glavno smerjo [[medicina|medicino]]. Zaradi dolgočasnih in zoprnih predavanj ter dejstva, da ni mogel prenesti pogleda na kri, se je po dveh letih šolanja izpisal. Leta 1828 se je ponovno vpisal na univerzo, tokrat na protestantsko [[teologija|teološki]] [[Christ's College, Cambridge|Christ's College]] [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]]. Tu je poslušal klasične predmete, ki so ga prav tako strašansko dolgočasili, zato je iskal uteho v lovu, ježi in naravoslovju. Še posebej je nanj vplivalo prijateljstvo s profesorjem [[botanika|botanike]] [[John Stevens Henslow|Johnom Henslowom]], od katerega je dobil mnogo znanja naravoslovja (predvsem [[geologija|geologije]]) in preko katerega je prišel v stik z naravoslovci, s katerimi si je kasneje dopisoval. Bratranec [[William Darwin Fox]] ga je navdušil nad zbiranjem [[hrošči|hroščev]] in temu hobiju je posvetil večino svojega prostega časa. Kljub dolgočasnim predavanjem je opravil vse izpite kot eden najboljših v svojem letniku in pri 22 letih, leta 1831, je končal šolanje ter postal [[pastor]]. Toda niti enkrat ni opravljal tega poklica v protestantski cerkvi. === Potovanje z Beagle === [[Slika:Charles Darwin by G. Richmond.jpg|thumb|200px|Darwin je že kot mladenič postal znan naravoslovec (tukaj na sliki iz poznih 1830. let)]] Leta 1831 se je odzval na razpis Angleškega pomorskega ministrstva in vlade ter se prijavil na raziskovalno-geodetsko popotovanje z ladjo [[HMS Beagle]]. Kapitan 240-tonske dvojambornice je bil vesel, da je imel ob sebi ob množici [[zemljemerec|zemljemercev]], mornarjev, slikarjev, tudi mladega naravoslovca. Pomorska odprava je imela nalogo raziskati in geografsko izmeriti obale in otoke [[Patagonija|Patagonije]], [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]], [[Čile|Čila]], [[Peru]]ja in nekaterih [[Tihi ocean|pacifiških]] otokov. Njegov oče mu je najprej prepovedal odhod z ladjo, a je na prigovarjanje sina in brata, Charlesovega strica, popustil in mu dovolil odpluti. Dne 27. decembra 1831 je [[dvojambornica]] Beagle odplula iz [[Devonport]]a. Charles je na potovanju užival naklonjenost kapitana. Trpel pa je zaradi hujše oblike morske bolezni; od časa do časa se je zaradi rahlih, neprestanih morskih sunkov onesveščal. Prve tri tedne potovanja je bil praktično onesposobljen, zato je skoraj zapustil ladjo prvič, ko so ugledali kopno. Tudi sicer je bilo potovanje zanj neudobno, saj je imel na voljo le majhno kajuto za svoje potrebe. Tako se je bil prisiljen navaditi skrajnega redoljubja pri urejanju zbirke vzorcev in metodičnosti delanja zapiskov. Prva postaja je bil otok [[Tenerife]] na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]], kamor so prispeli 6. januarja 1832. Rastlinstvo in živalstvo tega otoka nista bila kaj posebnega, toda Darwin je zavzeto zbiral vzorce, predvsem morskih [[nevretenčarji|nevretenčarjev]], in delal zapiske. Na kopno so prvič stopili na otoku [[Santiago, Zelenortski otoki|St. Jago]], enem od [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. Tu je Darwin pod vplivom [[Charles Lyell|Lyellove]] knjige ''Principles of Geology'' opazoval geološke plasti v luči Lyellove teorije o počasnem dvigovanju in spuščanju površja. Po odhodu so pluli približno mesec dni in 29. februarja 1832 pristali na [[Brazilija|brazilski]] obali v okolici [[Rio de Janeiro|Rio de Janeira]]. Tukaj je opazoval [[ribe ježevke]] in jih opisal, prav tako kamnine ([[granit]]). Prve dni prihoda je Darwin vodil odpravo v notranjost. Na 200-kilometrskem popotovanju je ugotovil trdoživost južnoameriških konj in spoznal krvosese netopirje, tropske [[mravlje]], ose, pajke in drugo. Blizu današnjega [[Punta Alta]] je naletel na večjo [[fosil]]no najdbo orjaških [[sesalci|sesalcev]], ki so sodeč po nahajališču [[izumrtje|izumrli]] razmeroma pred kratkim in brez očitnega vzroka. Presenetila ga je predvsem podobnost teh sesalcev okoliškim [[pasavci|pasavcem]], česar si takrat še ni znal razložiti. 5. julija 1832 je Beagle odplula malo naprej in se znova zasidrala ob ustju drugega največjega [[amerika|ameriškega]] [[veletok]]a [[Río de la Plata]] v Montevideu. Med odpravo v notranjost, ob [[Kordiljere|Kordiljerih]], je naletel na domorodce. [[Indijanci]] iz plemena Tehuelkov so mu pokazali in prikazali nekatere veščine in običaje staroselcev. Tu je tudi opazoval [[kondor]]ja, [[puma|pumo]] in raznovrstne [[kolibriji|kolibrije]]. Na Ognjeni zemlji je popisal [[pingvin]]e in [[albatros]]e. Tu jim je ladja med orkanom skoraj razpadla. O [[Začarani otoki|Začaranih otokih]] je napisal o nagubani črni [[vulkan]]ski zemlji in onesnaženosti zraka z [[žveplo]]m. Opisal je tudi srečanje z želvami velikankami in črnimi kuščarji oziroma morskimi [[legvan]]i. Na krovu ''HMS Beagle'' so bili do takrat trije domorodci z Ognjene zemlje, ki so bili zajeti med prvim potovanjem ladje, in so jih pripeljali s seboj kot [[misionar]]je. Trojica je preživela eno leto v Angliji in Darwinu so se zdeli prijazni ter civilizirani, pravo nasprotje »degradiranih, bednih divjakov«, ki so bili njihovi sorodniki. Za Darwina je bil to dokaz, da je razlika med primitivnimi in civiliziranimi ljudstvi samo kulturna. V nasprotju s kolegi je pričel verjeti, da razlika med živaljo in človekom, podobno kot razlika med divjo in udomačeno živaljo, ni nepremostljiva.<ref>Browne E.J (1995). ''Charles Darwin: vol. 1 Voyaging'', London: Jonathan Cape, ISBN 1-84413-314-1</ref> [[Slika:HMSBeagle.jpg|200px|thumb|''Ladja Beagle'', [[Owen Stanley|Stanleyjev]] akvarel, 1841]] Na Darwina in njegov poznejši razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v [[Galapaški otoki|Galapaškem otočju]]. Tu je opazoval otoško vrsto [[ščinkavec|ščinkavca]] (Darwin se je še posebej zanimal za različne vrste ščinkavcev) in ugotovil na svoje veliko presenečenje, da se razen po obliki kljuna ne razlikujejo od [[Južna Amerika|južnoameriškega]] ščinkavca v [[srednja Amerika|Srednji]] in Južni Ameriki. Kmalu je ugotovil, zakaj je tako. Zaradi različnih količin in vrst hrane na posameznih otokih (ptice so jedle tisto hrano, ki je je bilo v izobilju) so se izoblikovale različne oblike [[kljun]]ov, ki so se prilagajali iz roda v rod. Vsaka oblika kljuna je namenjena za drugo vrsto hrane. Od domačinov je izvedel tudi, da je možno po drobnih razlikah v obliki oklepov tamkajšnjih [[želve|želv]] ugotoviti, s katerega otoka prihajajo, a temu podatku ni posvetil pozornosti. Po postankih na majhnih otočjih so 30. oktobra 1835 prispeli v [[Avstralija|Avstralijo]]. Tu so ga presenetili [[vrečarji]], predvsem [[kljunaš]]i in [[podganji kenguruji]], ki so bili tako drugačni od vseh živali, ki jih je poznal, da se mu je zdelo, da jih je ustvaril popolnoma drug Stvarnik. Dne 14. marca 1836 so pristali na [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokih]]. Bil je navdušen nad [[koralni greben|koralnimi grebeni]] in [[raki samotarji]] ter [[kokosov rak|kokosovim rakom]]. Kokosovi otoki so bili zadnja postaja in 2. oktobra 1836 so pripluli nazaj v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]]. Dne 14. julija 1837 je Darwin spet moral oditi z isto ladjo nazaj v Brazilijo. Oktobra istega leta so pripluli nazaj v Anglijo. Najbolj mu je ostal v spominu obisk otoka [[Sveta Helena]]. Na tem otoku je opazoval zadnje prebivališče velikega vojskovodje [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in opazil, kaj je človek storil s posegom v naravo; rastlinstvo otoka je skoraj izumrlo in od vseh vrst rastlin in živali je bilo samo ena tretjina teh domorodna. Popotovanje je trajalo približno 5 let; v tem času so prepluli več kot 60.000 kilometrov. S popotovanja je prinesel obsežno zbirko živali, rastlin, kamnin ter zapiske in ladijske dnevnike. Ta zbirka je bila tako obsežna, da je trajalo 20 let, preden je vse to uredil in predstavil javnosti. Vendar je bil Darwin na račun vzorcev in dnevnikov, ki jih je pošiljal domov med potovanjem, že ob vrnitvi v Anglijo slaven naravoslovec. Tako tudi njegov oče ni več nasprotoval njegovi želji posvetiti življenje naravoslovju. === Poznejša leta === [[Slika:Charles Darwin.jpg|200px|thumb|Charles Darwin leta 1854]] Kmalu po vrnitvi s potovanja se je Darwin nastanil v [[Cambridge]]u in pričel urejati svoje dnevnike za objavo. S svojimi odkritji je navdušil slavnega geologa [[Charles Lyell|Charlesa Lyella]], prek katerega je prišel v stik z drugimi naravoslovci in z njihovo pomočjo pričel obdelovati svojo zbirko. Marca 1837 se je preselil v [[London]], kjer se je prav tako gibal v krogu Lyellovih znancev in nadaljeval z delom. Pisal je več knjig naenkrat in prevzel tudi funkcijo tajnika Geološkega društva iz Londona. Preobremenjenost z delom je kmalu pričela vplivati na njegovo zdravje. Jeseni tega leta je imel prvič težave s srcem, zato so mu zdravniki svetovali oddih na deželi. Obiskal je družino v Shrewsburryju in sorodnike v [[Staffordshire]]u, kjer je spoznal sestrično [[Emma Wedgewood|Emmo Wedgewood]], s katero se je kasneje poročil. Mladi par se je naselil v vasi [[Downe]], 20&nbsp;km južno od Londona (danes predmestje [[London-Bromley]]). Njegovo zdravje se je močno poslabšalo in trpel je za hudimi glavoboli, slabostjo, nespečnostjo, srčno aritmijo ter izčrpanostjo, zaradi katerih večino časa ni mogel delati več kot dve ali tri ure na dan, včasih pa je bil nemočen tudi po več mesecev naenkrat. Poleg kombinacije [[simptom]]ov je nenavadno tudi dejstvo, da se je njegovo stanje v starosti izboljšalo, in še danes ni znano katero bolezen je imel. Kljub temu je za časa svojega življenja napisal obsežno zbirko knjig in razprav. To mu je uspelo, ker je bil izjemno dobro organiziran, ker je živel odmaknjeno od stresnega družabnega življenja Londona in, nenazadnje, ker je zanj dobro skrbela ljubeča žena. Leta 1859 je izšlo njegovo najbolj znano delo, ''[[O izvoru vrst]]'', ki je sprožilo burne polemike pri strokovni in cerkveni javnosti. Darwin se zaradi slabega zdravja debat ni udeleževal, imel pa je močno podporo pri prijateljih, med katerimi je izstopal [[Thomas Henry Huxley]]. Kljub temu, da ni bil neposredno vključen v polemike, se je odzival na kritike in dopolnjeval svoje delo. Z ženo sta imela deset otrok, katerim je bil izredno skrben oče. Dva sta umrla v zgodnji mladosti. Posebej smrt hčerke Anne pri desetih letih je močno prizadela oba starša. Darwin, katerega vera v [[krščanstvo]] je bila omajana že prej, je po tem dogodku dokončno prenehal hoditi v cerkev in se opredelil za [[agnosticizem|agnostika]].<ref>van Wyhe J. (2008). ''Darwin: The Story of the Man and His Theories of Evolution''. London: Andre Deutsch Ltd. ISBN 0-233-00251-0</ref> Skrbelo ga je tudi, da bodo njegovi potomci imeli posledice, ker sta bila z ženo v tako bližnjem sorodu, a se je večina uveljavila kot ugledni člani rodbine Darwin-Wedgewood. Umrl je na svojem domu 19. aprila 1882. Na željo kolegov je takratni predsednik Kraljeve družbe [[William Spottiswoode]] dosegel, da so ga pokopali z državniškimi častmi v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] v Londonu, kar je čast, ki so je bili deležni le redki.<ref name="NatHistML">[http://www.nhm.ac.uk/nature-online/science-of-natural-history/biographies/charles-darwin/index.html Charles Darwin]. [[Prirodoslovni muzej (London)|Prirodoslovni muzej]], London. Pridobljeno 16.8.2009.</ref> == Darwinov evolucijski nauk == [[Slika:Darwin tree.png|thumb|Darwin je leta 1837 na 36. strani zvezka zapiskov o ''Transmutaciji vrst'' zapisal »I think« nad prvim znanim evolucijskim drevesom življenja]] Svoj nauk o [[evolucija|evoluciji]] je razvil po lastnih raziskavah in pod vplivom [[Thomas Malthus|Malthusovega]] nauka in se po njem imenuje [[darvinizem]]. Teorija o nastanku novih [[vrsta (biologija)|vrst]] organizmov, iz obstoječih z naravnimi mehanizmi, je bila za tisti čas prelomna, saj je bila v popolnem nasprotju s stoletja uveljavljenim mnenjem, da je vsa živa bitja [[kreacionizem|ustvaril Stvarnik]]. Darwinov čas je bila doba [[naravna teologija|naravne teologije]] v Angliji (in tudi drugod po Evropi), ko so naravoslovje poučevali izključno teologi in je bila prevladujoča filozofska usmeritev [[esencializem]] - prepričanje o nespremenljivem bistvu (''ideji'' oz. [[platon]]ovskem ''eidosu'') vsega stvarstva, ki je ločeno od človekove zaznave. To miselnost je najbolje poosebljal [[Georges Cuvier]], ki je ostro kritiziral vsako zamisel o spreminjanju vrst. Deloma je temu nasprotoval le [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarckov]] razvojni nauk, ki pa je predpostavljal le linearno spreminjanje vrst v času iz predhodno ustvarjejovjovigahahalulunih oblik in ni podajal nobenega konkretnega mehanizma za spremembe. Poleg Malthusovih idej je na Darwina najbolj vplival Charles Lyell s svojim delom ''Principles of Geology'' (''Temelji geologije''). Tudi Lyell je bil esencialist, a je bilo njegovo delo pomembno za Darwinov nauk iz več vidikov. Na podlagi geoloških plasti je dokazal, da je Zemlja stara milijone let, ne nekaj tisoč kakor so razlagali njegovi sodobniki [[Sveto pismo|svetopisemske]] zapise. To je »dalo čas« za drobne spremembe oblik, ki vodijo postopoma v nastanek novih. Poleg tega je bil prvi, ki je iz [[fosil]]nega zapisa ugotovil, da lahko vrsta [[izumrtje|izumre]]. Kljub temu, da je razlagal spreminjanje fosilnega zapisa izključno s priseljevanjem vrst, ki so bile ustvarjene drugje, je usmeril Darwinovo pozornost na [[biogeografija|geografsko razširjenost]] organizmov in na vrsto kot temeljno biološko kategorijo, na katero delujejo evolucijski pritiski. V nasprotju z razširjenim mnenjem in njegovo lastno izjavo v svoji avtobiografiji, Darwin ni razvil teorije o evoluciji na Galapagosu. V času potovanja s HMS Beagle je bil močno pod vplivom Lyellovih idej in ni posvečal pretirane pozornosti raznolikosti ptičev na Galapaškem otočju. Tako je vse vzorce označil preprosto z »Galapagos« in je šele doma s težavo in ob pomoči sopotnikov rekonstruiral obiske posameznih otokov. Šele marca 1837 je ob pomoči ornitologa [[John Gould|Johna Goulda]] pregledal primerke ptic z različnih otokov in celine ter spoznal, kako zabrisana je razlika med variacijo in vrsto. Idejo o nespremenljivosti vrst je dodatno zamajala podobnost med fosili, ki jih je našel v Južni Ameriki, in živimi vrstami, kar je Darwina na koncu pripeljalo do teorije o geografski [[speciacija|speciaciji]]. Darwin se je zavedal, kakšen vihar bo povzročila ta ideja, poleg tega pa je bil prepričan, da se tega ni spomnil nihče drug, zato je z objavo zavlačeval celih dvajset let. Hotel je namreč zbrati čim več dokazov, poleg tega pa si je želel pridobiti več ugleda v naravoslovnih krogih, zato je osem let posvetil raziskavam [[raki|rakov]] [[vitičnjaki|vitičnjakov]], ki jih je nabral v Čilu. Načrt mu je uspel in z izdajo serije obsežnih monografij o [[sistematika|sistematiki]] skupine med letoma 1851 in 1854 si je prislužil [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Ves ta čas je skrivoma razvijal svojo teorijo, opravljal poskuse in diskutiral z drugimi naravoslovci ter rejci domačih živali. Bistvo teorije si je drznil opisati le najbližjima prijateljema, Charlesu Lyellu in botaniku [[Joseph Dalton Hooker|Josephu D. Hookerju]]. Do teorije sta bila oba skeptična, a so njune konstruktivne pripombe spodbudile Darwina, da je svoje zamisli predstavil bolj argumentirano in do julija 1842 je teorijo razširil v 230-stranski »esej«, ki bi izšel v primeru njegove prezgodnje smrti. Gotovo bi z objavo čakal še dlje, a je Lyell leta 1855 naletel na članek [[Alfred Russel Wallace|Alfreda Russla Wallacea]], ki je na podlagi svojih raziskav na [[Malajsko otočje|Malajskem otočju]] in [[Borneo|Borneu]] zapisal, da je [[biogeografija|vzorec razširjenosti]] sorodnih vrst najlaže razložiti s pojavom nove vrste v neposredni bližini sorodne. Lyell je uvidel koliko je Wallaceovo razmišljanje podobno Darwinovi teoriji in pričel pritiskati na prijatelja naj pohiti z objavo. Darwin se je tako povsem posvetil svoji glavni ideji.<ref>van Wyhe J. (27.3.2007), »[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=A544&pageseq=1 Mind the gap: Did Darwin avoid publishing his theory for many years?]«, ''Notes and Records of the Royal Society'' '''61''': 177–205, {{DOI|id=10.1098/rsnr.2006.0171}}. Pridobljeno 30.3.2009.</ref> Junija 1858 pa je od Wallacea prejel kratek esej z opisom mehanizma evolucije in prošnjo, naj ga posreduje Lyellu. Darwina je to povsem potrlo in v pismu Lyellu je napisal, da bo »seveda ponudil da pošlje rokopis kateri koli [[znanstvena revija|reviji]]«, ki bi jo Wallace izbral, in pikro dodal, da bo »vsa moja izvirnost, kolikor je pač je, uničena«.<ref>[http://www.darwinproject.ac.uk/darwinletters/calendar/entry-2285.html Letter 2285 — Darwin, C. R. to Lyell, Charles, 18 (June 1858)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070828144842/http://www.darwinproject.ac.uk/darwinletters/calendar/entry-2285.html |date=2007-08-28 }}. Darwin Correspondence Project. Pridobljeno 30.3.2009.</ref> Lyell in Hooker sta namesto tega predlagala Darwinu in Wallaceu, da predstavita svojo teorijo skupaj in 1. julija 1858 sta bila pred [[Linnejevo društvo v Londonu|Linnejevim društvom v Londonu]] prebrana njuna članka s skupnim naslovom ''On the Tendency of Species to form Varieties; and on the Perpetuation of Varieties and Species by Natural Means of Selection''. Predstavitev je bila deležna presenetljivo skromnega odziva in Wallace, počaščen, da je njegovo delo spodbudilo Darwina, mu je prepustil glavno objavo. Ta se je še bolj posvetil delu in knjigo v 13 mesecih kljub bolezni tudi končal. Leta 1859 je knjiga ''[[O izvoru vrst]]'' naposled izšla in postala kmalu prava senzacija. Verni [[katolištvo|katoličani]] oziroma [[protestantizem|protestantje]], takrat in še zdaj najštevilčneje opredeljeni verniki v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo [[karikatura|karikature]], ki so prikazovale Darwina kot človeka – [[opice|opico]]. Ob izdaji je bil preveč bolehen, da bi svoje delo branil pred kritiki, zato je javno nastopanje prepustil somišljenikom, med katerimi je izstopal biolog [[Thomas Henry Huxley]], ki se ga je zaradi srditega javnega zagovarjanja teorije evolucije prijel vzdevek »Darwinov buldog«. Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu. Izšli so prevodi v več tujih jezikov in knjiga ''O izvoru vrst'' je postala temeljno biološko delo, s katerim so bili seznanjeni vsi naravoslovci. Kljub debatam o natančnem mehanizmu in hitrosti evolucije ter drugih lastnosti tega pojava, ki se nadaljujejo do danes, že v roku 10 let po izdaji knjige ni bilo nobenega resnega znanstvenika, ki bi dvomil v to, da je evolucija resnična. [[Slika:Charles Darwin 1880.jpg|200px|thumb|Charles Darwin, 1880]] == Izbrana dela == Darwinova najbolj znana dela so: * ''Potovanje na ladji Beagle'' (''The Voyage of the Beagle'', izvirno ''Journal and Remarks'') (1839) * ''[[O izvoru vrst|O izvoru vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem za obstanek]]'' leta 2009 delo ponovno prevedeno in je ob tem prišlo do spremembe naslova v: ''[[O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje]]'' (''On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life'') (1859) * ''Poreklo človeka in spolni izbor (The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex)'' (1871) * ''O izražanju čustev pri ljudeh in živalih (The Expression of Emotions in Man and Animals)'' (1872) * ''The Effects of Cross and Self Fertilisation in the Vegetable Kingdom'' (1876) * ''The Power of Movement in Plants'' (1880) {{Botanik|Darwin|Darwin, Charles}} == Priznanja == Že za časa svojega življenja je imel Darwin ugled največjega naravoslovca svoje dobe. Ko je umrl, je bil pokopan z državniškimi častmi v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]]<ref name="NatHistML"/> ob drugih slavnih umih svoje dobe, kot sta [[Isaac Newton|Newton]] in [[John Frederick William Herschel|Herschel]]. Bil je eden od petih nečlanov kraljeve družine, ki so bili deležni te časti v 19. stoletju.<ref>(2.8.2009) »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/politics/7538482.stm Thatcher state funeral undecided]«. ''BBC News''. Pridobljeno 16.8.2009.</ref> === Nagrade === [[Kraljeva družba]] iz Londona mu je leta 1853 podelila [[kraljeva medalja|kraljevo medaljo]]. Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] Kraljeve družbe. === Poimenovanja === Po njem se poleg filozofske smeri imenuje približno 120 [[vrsta (biologija)|vrst organizmov]] in več [[rod (biologija)|rodov]]<ref>[http://www.darwinfacts.com/ Darwin 200 years - Things you didn't know about Charles Darwin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090528033253/http://darwinfacts.com/ |date=2009-05-28 }}. Pridobljeno 16.8.2009.</ref>, gora v [[Andi]]h, naselje na [[Falklandi]]h in druge stvari. [[Linnejevo društvo iz Londona]] podeljuje od leta 1908 [[Darwin-Wallaceova medalja|Darwin-Wallaceovo medaljo]] za dosežke v evolucijski biologiji, Kraljeva družba pa od leta 1890 [[Darwinova medalja|Darwinovo medaljo]]. Po njem in njegovem drugem sinu [[George Howard Darwin|Georgeu]] se imenuje [[asteroid]] notranjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1991 Darwin]]. == Glej tudi == * [[Darwinova medalja]] * [[prirodopis]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |authorlink=Ernst Mayr |last=Mayr |first=Ernst |year=1982 |title=The Growth of Biological Thought |url=https://archive.org/details/growthofbiologic00mayr |location=Cambridge |publisher=The Belknap Press of Harvard University Press |isbn=0-674-36446-5}} * {{navedi splet| author=van Whyne, J. |url=http://darwin-online.org.uk/darwin.html |title=Charles Darwin: gentleman naturalist - a biographical sketch |work=The Complete Work of Charles Darwin Online |accessdate=17.8.2009}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{wikiquote|en:Charles Darwin}} {{wikisource|en:Author:Charles Darwin}} * [http://darwin-online.org.uk/ Celotno Darwinovo delo na spletu] {{en}} * [http://www.darwinisme.org/ Institut Charles Darwin International] {{fr}} * [http://dbs.biologija.org/darwin 2009 - Darwinovo leto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081217110901/http://dbs.biologija.org/darwin/ |date=2008-12-17 }}; stran Društva biologov Slovenije ob 200. obletnici Darwinovega rojstva in 150. obletnici izida knjige ''O izvoru vrst'' * Ivelja, R. & Škerlj, K.U.: [http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042242774 (R)evolucija, ki je stresla svet s tečajev]. ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnikov]]'' objektiv, 7.2.2009. * {{Gutenbergov avtor|Charles_Darwin|Charlesa Darwina}} {{-}} {{kraljeva medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Darwin, Charles}} [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Angleški botaniki]] [[Kategorija:Angleški geologi]] [[Kategorija:Angleški naravoslovci]] [[Kategorija:Angleški paleontologi]] [[Kategorija:Angleški zoologi]] [[Kategorija:Evolucijski biologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Edinburgu]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve entomološke družbe Londona]] [[Kategorija:Člani Zoološke družbe Londona]] [[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Wollastonove medalje]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali otok]] [[Kategorija:Charles Darwin| ]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] n82mmjq6iw71ptptugwiat01gvuj8ny 6753510 6753505 2026-09-21T18:17:14Z NDG 244193 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-51015-07|~2026-51015-07]] ([[User talk:~2026-51015-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:SamoKuscer|SamoKuscer]] 6681590 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Darwin}} {{Infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Charles Darwin | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = {{GBR}} | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]] | ethnicity = | field = [[naravoslovje]] | alma_mater = [[Univerza v Edinburghu]]<br />[[Univerza v Cambridgeu]] | work_institution = [[Kraljeva geografska družba]] | doctoral_advisor = <!-- v tem času na Cambridgeu ni bilo doktoratov --> | academic_advisors = [[John Stevens Henslow]]<br />[[Adam Sedgwick]] | doctoral_students = <!-- v tem času na Cambridgeu ni bilo doktoratov --> | notable_students = | known_for = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = [[Charles Lyell]] <br /> [[Joseph Dalton Hooker]] | influenced = [[Thomas Henry Huxley]] <br /> [[George John Romanes]] | prizes = [[kraljeva medalja]] {{small|(1853)}} <br /> [[Wollastonova medalja]] {{small|(1859)}} <br /> [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1864)}} | religion = [[anglikanska cerkev]], v kasnejšem obdobju življenja [[agnostik]] | spouse = [[Emma Darwin]] | signature = <!-- WD --> | footnotes = Pravnuk [[Erasmus Darwin|Erasmusa Darwina]] in pravnuk [[Josiah Wedgwood|Josiaha Wedgwooda]], poročen z njegovo nečakinjo [[Emma Darwin|Emmo Wedgwood]]. }} '''Charles Robert Darwin''' [čárəls róbert dárvin], [[Kraljeva družba|FRS]], [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]], [[biolog]] in [[geolog]] * [[12. februar]] [[1809]], [[Shrewsbury]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Shropshire]], [[Anglija]], † [[19. april]] [[1882]], vas [[Downe]], (danes [[London-Bromley]]), grofija [[Kent (grofija)|Kent]], Anglija. Njegova trditev, da vsa živa bitja prihajajo iz [[Skupni prednik|skupnega prednika]] je danes široko sprejeta in velja za temeljni koncept znanosti. V skupni publikaciji z [[Alfred Russel Wallace|Alfredom Russelom Wallaceom]] je predstavil svojo znanstveno teorijo, da je ta razvejan vzorec evolucije nastal zaradi procesa, ki ga je imenoval [[Naravni izbor|naravna selekcija]], pri čemer ima [[boj za obstoj]] podoben učinek kot umetna selekcija, ki sodeluje pri selektivni vzreji. Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je [[teorija|teorijo]], ki predpostavlja, da so se vsa [[organizem|živa bitja]] razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – [[naravni izbor]]. Bil je prvi, ki je podal razlago [[biodiverziteta|raznolikosti]] [[življenje|življenja]] na [[Zemlja|Zemlji]] brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes tvori teorija [[evolucija|evolucije]], katere začetnik je bil Darwin, enega od temeljev sodobne [[biologija|biologije]]. == Življenjepis == === Mladost === {{navedek|Bil sem rojen [[prirodoslovec]].}} <div align="right"><small>— Charles Darwin</small></div> [[Slika:Charles Darwin 1816.jpg|left|thumb|Sedemletni Charles Darwin, 1816]] O Darwinovi zgodnji mladosti je malo znanega; edini zapis je njegova avtobiografija, ki jo je napisal, ko je bil star 67 let. Poleg njegovega pomanjkljivega spomina na tako zgodnje obdobje življenja, zmanjšuje zanesljivost teh zapisov tudi dejstvo, da jih je pisal po [[viktorijanska doba|viktorijansko]] skromno in nenehno zaničeval svoje sposobnosti ter dosežke. Rodil se je na družinskem posestvu The Mount v Shrewsburyju očetu [[Robert Waring Darwin|Robertu Darwinu]] (1766–1848), premožnemu zdravniku in finančniku, ter materi [[Susannah Darwin]], roj. Wedgwood (1765–1817). V mladosti se je zelo zanimal za naravo, saj je navdušeno zbiral kamnine, živali in rastline ter bral knjige o naravi. Bil je drugi sin in peti od šestih otrok. Njegova mati je umrla, ko je bil star osem let, zato so njeno vlogo prevzele njegove starejše sestre. Po končanem osnovnem šolanju se je kot 17-letni fant vpisal na [[Univerza v Edinburghu|Univerzo v Edinburghu]] z glavno smerjo [[medicina|medicino]]. Zaradi dolgočasnih in zoprnih predavanj ter dejstva, da ni mogel prenesti pogleda na kri, se je po dveh letih šolanja izpisal. Leta 1828 se je ponovno vpisal na univerzo, tokrat na protestantsko [[teologija|teološki]] [[Christ's College, Cambridge|Christ's College]] [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]]. Tu je poslušal klasične predmete, ki so ga prav tako strašansko dolgočasili, zato je iskal uteho v lovu, ježi in naravoslovju. Še posebej je nanj vplivalo prijateljstvo s profesorjem [[botanika|botanike]] [[John Stevens Henslow|Johnom Henslowom]], od katerega je dobil mnogo znanja naravoslovja (predvsem [[geologija|geologije]]) in preko katerega je prišel v stik z naravoslovci, s katerimi si je kasneje dopisoval. Bratranec [[William Darwin Fox]] ga je navdušil nad zbiranjem [[hrošči|hroščev]] in temu hobiju je posvetil večino svojega prostega časa. Kljub dolgočasnim predavanjem je opravil vse izpite kot eden najboljših v svojem letniku in pri 22 letih, leta 1831, je končal šolanje ter postal [[pastor]]. Toda niti enkrat ni opravljal tega poklica v protestantski cerkvi. === Potovanje z Beagle === [[Slika:Charles Darwin by G. Richmond.jpg|thumb|200px|Darwin je že kot mladenič postal znan naravoslovec (tukaj na sliki iz poznih 1830. let)]] Leta 1831 se je odzval na razpis Angleškega pomorskega ministrstva in vlade ter se prijavil na raziskovalno-geodetsko popotovanje z ladjo [[HMS Beagle]]. Kapitan 240-tonske dvojambornice je bil vesel, da je imel ob sebi ob množici [[zemljemerec|zemljemercev]], mornarjev, slikarjev, tudi mladega naravoslovca. Pomorska odprava je imela nalogo raziskati in geografsko izmeriti obale in otoke [[Patagonija|Patagonije]], [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]], [[Čile|Čila]], [[Peru]]ja in nekaterih [[Tihi ocean|pacifiških]] otokov. Njegov oče mu je najprej prepovedal odhod z ladjo, a je na prigovarjanje sina in brata, Charlesovega strica, popustil in mu dovolil odpluti. Dne 27. decembra 1831 je [[dvojambornica]] Beagle odplula iz [[Devonport]]a. Charles je na potovanju užival naklonjenost kapitana. Trpel pa je zaradi hujše oblike morske bolezni; od časa do časa se je zaradi rahlih, neprestanih morskih sunkov onesveščal. Prve tri tedne potovanja je bil praktično onesposobljen, zato je skoraj zapustil ladjo prvič, ko so ugledali kopno. Tudi sicer je bilo potovanje zanj neudobno, saj je imel na voljo le majhno kajuto za svoje potrebe. Tako se je bil prisiljen navaditi skrajnega redoljubja pri urejanju zbirke vzorcev in metodičnosti delanja zapiskov. Prva postaja je bil otok [[Tenerife]] na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]], kamor so prispeli 6. januarja 1832. Rastlinstvo in živalstvo tega otoka nista bila kaj posebnega, toda Darwin je zavzeto zbiral vzorce, predvsem morskih [[nevretenčarji|nevretenčarjev]], in delal zapiske. Na kopno so prvič stopili na otoku [[Santiago, Zelenortski otoki|St. Jago]], enem od [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. Tu je Darwin pod vplivom [[Charles Lyell|Lyellove]] knjige ''Principles of Geology'' opazoval geološke plasti v luči Lyellove teorije o počasnem dvigovanju in spuščanju površja. Po odhodu so pluli približno mesec dni in 29. februarja 1832 pristali na [[Brazilija|brazilski]] obali v okolici [[Rio de Janeiro|Rio de Janeira]]. Tukaj je opazoval [[ribe ježevke]] in jih opisal, prav tako kamnine ([[granit]]). Prve dni prihoda je Darwin vodil odpravo v notranjost. Na 200-kilometrskem popotovanju je ugotovil trdoživost južnoameriških konj in spoznal krvosese netopirje, tropske [[mravlje]], ose, pajke in drugo. Blizu današnjega [[Punta Alta]] je naletel na večjo [[fosil]]no najdbo orjaških [[sesalci|sesalcev]], ki so sodeč po nahajališču [[izumrtje|izumrli]] razmeroma pred kratkim in brez očitnega vzroka. Presenetila ga je predvsem podobnost teh sesalcev okoliškim [[pasavci|pasavcem]], česar si takrat še ni znal razložiti. 5. julija 1832 je Beagle odplula malo naprej in se znova zasidrala ob ustju drugega največjega [[amerika|ameriškega]] [[veletok]]a [[Río de la Plata]] v Montevideu. Med odpravo v notranjost, ob [[Kordiljere|Kordiljerih]], je naletel na domorodce. [[Indijanci]] iz plemena Tehuelkov so mu pokazali in prikazali nekatere veščine in običaje staroselcev. Tu je tudi opazoval [[kondor]]ja, [[puma|pumo]] in raznovrstne [[kolibriji|kolibrije]]. Na Ognjeni zemlji je popisal [[pingvin]]e in [[albatros]]e. Tu jim je ladja med orkanom skoraj razpadla. O [[Začarani otoki|Začaranih otokih]] je napisal o nagubani črni [[vulkan]]ski zemlji in onesnaženosti zraka z [[žveplo]]m. Opisal je tudi srečanje z želvami velikankami in črnimi kuščarji oziroma morskimi [[legvan]]i. Na krovu ''HMS Beagle'' so bili do takrat trije domorodci z Ognjene zemlje, ki so bili zajeti med prvim potovanjem ladje, in so jih pripeljali s seboj kot [[misionar]]je. Trojica je preživela eno leto v Angliji in Darwinu so se zdeli prijazni ter civilizirani, pravo nasprotje »degradiranih, bednih divjakov«, ki so bili njihovi sorodniki. Za Darwina je bil to dokaz, da je razlika med primitivnimi in civiliziranimi ljudstvi samo kulturna. V nasprotju s kolegi je pričel verjeti, da razlika med živaljo in človekom, podobno kot razlika med divjo in udomačeno živaljo, ni nepremostljiva.<ref>Browne E.J (1995). ''Charles Darwin: vol. 1 Voyaging'', London: Jonathan Cape, ISBN 1-84413-314-1</ref> [[Slika:HMSBeagle.jpg|200px|thumb|''Ladja Beagle'', [[Owen Stanley|Stanleyjev]] akvarel, 1841]] Na Darwina in njegov poznejši razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v [[Galapaški otoki|Galapaškem otočju]]. Tu je opazoval otoško vrsto [[ščinkavec|ščinkavca]] (Darwin se je še posebej zanimal za različne vrste ščinkavcev) in ugotovil na svoje veliko presenečenje, da se razen po obliki kljuna ne razlikujejo od [[Južna Amerika|južnoameriškega]] ščinkavca v [[srednja Amerika|Srednji]] in Južni Ameriki. Kmalu je ugotovil, zakaj je tako. Zaradi različnih količin in vrst hrane na posameznih otokih (ptice so jedle tisto hrano, ki je je bilo v izobilju) so se izoblikovale različne oblike [[kljun]]ov, ki so se prilagajali iz roda v rod. Vsaka oblika kljuna je namenjena za drugo vrsto hrane. Od domačinov je izvedel tudi, da je možno po drobnih razlikah v obliki oklepov tamkajšnjih [[želve|želv]] ugotoviti, s katerega otoka prihajajo, a temu podatku ni posvetil pozornosti. Po postankih na majhnih otočjih so 30. oktobra 1835 prispeli v [[Avstralija|Avstralijo]]. Tu so ga presenetili [[vrečarji]], predvsem [[kljunaš]]i in [[podganji kenguruji]], ki so bili tako drugačni od vseh živali, ki jih je poznal, da se mu je zdelo, da jih je ustvaril popolnoma drug Stvarnik. Dne 14. marca 1836 so pristali na [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokih]]. Bil je navdušen nad [[koralni greben|koralnimi grebeni]] in [[raki samotarji]] ter [[kokosov rak|kokosovim rakom]]. Kokosovi otoki so bili zadnja postaja in 2. oktobra 1836 so pripluli nazaj v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]]. Dne 14. julija 1837 je Darwin spet moral oditi z isto ladjo nazaj v Brazilijo. Oktobra istega leta so pripluli nazaj v Anglijo. Najbolj mu je ostal v spominu obisk otoka [[Sveta Helena]]. Na tem otoku je opazoval zadnje prebivališče velikega vojskovodje [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in opazil, kaj je človek storil s posegom v naravo; rastlinstvo otoka je skoraj izumrlo in od vseh vrst rastlin in živali je bilo samo ena tretjina teh domorodna. Popotovanje je trajalo približno 5 let; v tem času so prepluli več kot 60.000 kilometrov. S popotovanja je prinesel obsežno zbirko živali, rastlin, kamnin ter zapiske in ladijske dnevnike. Ta zbirka je bila tako obsežna, da je trajalo 20 let, preden je vse to uredil in predstavil javnosti. Vendar je bil Darwin na račun vzorcev in dnevnikov, ki jih je pošiljal domov med potovanjem, že ob vrnitvi v Anglijo slaven naravoslovec. Tako tudi njegov oče ni več nasprotoval njegovi želji posvetiti življenje naravoslovju. === Poznejša leta === [[Slika:Charles Darwin.jpg|200px|thumb|Charles Darwin leta 1854]] Kmalu po vrnitvi s potovanja se je Darwin nastanil v [[Cambridge]]u in pričel urejati svoje dnevnike za objavo. S svojimi odkritji je navdušil slavnega geologa [[Charles Lyell|Charlesa Lyella]], prek katerega je prišel v stik z drugimi naravoslovci in z njihovo pomočjo pričel obdelovati svojo zbirko. Marca 1837 se je preselil v [[London]], kjer se je prav tako gibal v krogu Lyellovih znancev in nadaljeval z delom. Pisal je več knjig naenkrat in prevzel tudi funkcijo tajnika Geološkega društva iz Londona. Preobremenjenost z delom je kmalu pričela vplivati na njegovo zdravje. Jeseni tega leta je imel prvič težave s srcem, zato so mu zdravniki svetovali oddih na deželi. Obiskal je družino v Shrewsburryju in sorodnike v [[Staffordshire]]u, kjer je spoznal sestrično [[Emma Wedgewood|Emmo Wedgewood]], s katero se je kasneje poročil. Mladi par se je naselil v vasi [[Downe]], 20&nbsp;km južno od Londona (danes predmestje [[London-Bromley]]). Njegovo zdravje se je močno poslabšalo in trpel je za hudimi glavoboli, slabostjo, nespečnostjo, srčno aritmijo ter izčrpanostjo, zaradi katerih večino časa ni mogel delati več kot dve ali tri ure na dan, včasih pa je bil nemočen tudi po več mesecev naenkrat. Poleg kombinacije [[simptom]]ov je nenavadno tudi dejstvo, da se je njegovo stanje v starosti izboljšalo, in še danes ni znano katero bolezen je imel. Kljub temu je za časa svojega življenja napisal obsežno zbirko knjig in razprav. To mu je uspelo, ker je bil izjemno dobro organiziran, ker je živel odmaknjeno od stresnega družabnega življenja Londona in, nenazadnje, ker je zanj dobro skrbela ljubeča žena. Leta 1859 je izšlo njegovo najbolj znano delo, ''[[O izvoru vrst]]'', ki je sprožilo burne polemike pri strokovni in cerkveni javnosti. Darwin se zaradi slabega zdravja debat ni udeleževal, imel pa je močno podporo pri prijateljih, med katerimi je izstopal [[Thomas Henry Huxley]]. Kljub temu, da ni bil neposredno vključen v polemike, se je odzival na kritike in dopolnjeval svoje delo. Z ženo sta imela deset otrok, katerim je bil izredno skrben oče. Dva sta umrla v zgodnji mladosti. Posebej smrt hčerke Anne pri desetih letih je močno prizadela oba starša. Darwin, katerega vera v [[krščanstvo]] je bila omajana že prej, je po tem dogodku dokončno prenehal hoditi v cerkev in se opredelil za [[agnosticizem|agnostika]].<ref>van Wyhe J. (2008). ''Darwin: The Story of the Man and His Theories of Evolution''. London: Andre Deutsch Ltd. ISBN 0-233-00251-0</ref> Skrbelo ga je tudi, da bodo njegovi potomci imeli posledice, ker sta bila z ženo v tako bližnjem sorodu, a se je večina uveljavila kot ugledni člani rodbine Darwin-Wedgewood. Umrl je na svojem domu 19. aprila 1882. Na željo kolegov je takratni predsednik Kraljeve družbe [[William Spottiswoode]] dosegel, da so ga pokopali z državniškimi častmi v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] v Londonu, kar je čast, ki so je bili deležni le redki.<ref name="NatHistML">[http://www.nhm.ac.uk/nature-online/science-of-natural-history/biographies/charles-darwin/index.html Charles Darwin]. [[Prirodoslovni muzej (London)|Prirodoslovni muzej]], London. Pridobljeno 16.8.2009.</ref> == Darwinov evolucijski nauk == [[Slika:Darwin tree.png|thumb|Darwin je leta 1837 na 36. strani zvezka zapiskov o ''Transmutaciji vrst'' zapisal »I think« nad prvim znanim evolucijskim drevesom življenja]] Svoj nauk o [[evolucija|evoluciji]] je razvil po lastnih raziskavah in pod vplivom [[Thomas Malthus|Malthusovega]] nauka in se po njem imenuje [[darvinizem]]. Teorija o nastanku novih [[vrsta (biologija)|vrst]] organizmov, iz obstoječih z naravnimi mehanizmi, je bila za tisti čas prelomna, saj je bila v popolnem nasprotju s stoletja uveljavljenim mnenjem, da je vsa živa bitja [[kreacionizem|ustvaril Stvarnik]]. Darwinov čas je bila doba [[naravna teologija|naravne teologije]] v Angliji (in tudi drugod po Evropi), ko so naravoslovje poučevali izključno teologi in je bila prevladujoča filozofska usmeritev [[esencializem]] - prepričanje o nespremenljivem bistvu (''ideji'' oz. [[platon]]ovskem ''eidosu'') vsega stvarstva, ki je ločeno od človekove zaznave. To miselnost je najbolje poosebljal [[Georges Cuvier]], ki je ostro kritiziral vsako zamisel o spreminjanju vrst. Deloma je temu nasprotoval le [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarckov]] razvojni nauk, ki pa je predpostavljal le linearno spreminjanje vrst v času iz predhodno ustvarjenih oblik in ni podajal nobenega konkretnega mehanizma za spremembe. Poleg Malthusovih idej je na Darwina najbolj vplival Charles Lyell s svojim delom ''Principles of Geology'' (''Temelji geologije''). Tudi Lyell je bil esencialist, a je bilo njegovo delo pomembno za Darwinov nauk iz več vidikov. Na podlagi geoloških plasti je dokazal, da je Zemlja stara milijone let, ne nekaj tisoč kakor so razlagali njegovi sodobniki [[Sveto pismo|svetopisemske]] zapise. To je »dalo čas« za drobne spremembe oblik, ki vodijo postopoma v nastanek novih. Poleg tega je bil prvi, ki je iz [[fosil]]nega zapisa ugotovil, da lahko vrsta [[izumrtje|izumre]]. Kljub temu, da je razlagal spreminjanje fosilnega zapisa izključno s priseljevanjem vrst, ki so bile ustvarjene drugje, je usmeril Darwinovo pozornost na [[biogeografija|geografsko razširjenost]] organizmov in na vrsto kot temeljno biološko kategorijo, na katero delujejo evolucijski pritiski. V nasprotju z razširjenim mnenjem in njegovo lastno izjavo v svoji avtobiografiji, Darwin ni razvil teorije o evoluciji na Galapagosu. V času potovanja s HMS Beagle je bil močno pod vplivom Lyellovih idej in ni posvečal pretirane pozornosti raznolikosti ptičev na Galapaškem otočju. Tako je vse vzorce označil preprosto z »Galapagos« in je šele doma s težavo in ob pomoči sopotnikov rekonstruiral obiske posameznih otokov. Šele marca 1837 je ob pomoči ornitologa [[John Gould|Johna Goulda]] pregledal primerke ptic z različnih otokov in celine ter spoznal, kako zabrisana je razlika med variacijo in vrsto. Idejo o nespremenljivosti vrst je dodatno zamajala podobnost med fosili, ki jih je našel v Južni Ameriki, in živimi vrstami, kar je Darwina na koncu pripeljalo do teorije o geografski [[speciacija|speciaciji]]. Darwin se je zavedal, kakšen vihar bo povzročila ta ideja, poleg tega pa je bil prepričan, da se tega ni spomnil nihče drug, zato je z objavo zavlačeval celih dvajset let. Hotel je namreč zbrati čim več dokazov, poleg tega pa si je želel pridobiti več ugleda v naravoslovnih krogih, zato je osem let posvetil raziskavam [[raki|rakov]] [[vitičnjaki|vitičnjakov]], ki jih je nabral v Čilu. Načrt mu je uspel in z izdajo serije obsežnih monografij o [[sistematika|sistematiki]] skupine med letoma 1851 in 1854 si je prislužil [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Ves ta čas je skrivoma razvijal svojo teorijo, opravljal poskuse in diskutiral z drugimi naravoslovci ter rejci domačih živali. Bistvo teorije si je drznil opisati le najbližjima prijateljema, Charlesu Lyellu in botaniku [[Joseph Dalton Hooker|Josephu D. Hookerju]]. Do teorije sta bila oba skeptična, a so njune konstruktivne pripombe spodbudile Darwina, da je svoje zamisli predstavil bolj argumentirano in do julija 1842 je teorijo razširil v 230-stranski »esej«, ki bi izšel v primeru njegove prezgodnje smrti. Gotovo bi z objavo čakal še dlje, a je Lyell leta 1855 naletel na članek [[Alfred Russel Wallace|Alfreda Russla Wallacea]], ki je na podlagi svojih raziskav na [[Malajsko otočje|Malajskem otočju]] in [[Borneo|Borneu]] zapisal, da je [[biogeografija|vzorec razširjenosti]] sorodnih vrst najlaže razložiti s pojavom nove vrste v neposredni bližini sorodne. Lyell je uvidel koliko je Wallaceovo razmišljanje podobno Darwinovi teoriji in pričel pritiskati na prijatelja naj pohiti z objavo. Darwin se je tako povsem posvetil svoji glavni ideji.<ref>van Wyhe J. (27.3.2007), »[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=A544&pageseq=1 Mind the gap: Did Darwin avoid publishing his theory for many years?]«, ''Notes and Records of the Royal Society'' '''61''': 177–205, {{DOI|id=10.1098/rsnr.2006.0171}}. Pridobljeno 30.3.2009.</ref> Junija 1858 pa je od Wallacea prejel kratek esej z opisom mehanizma evolucije in prošnjo, naj ga posreduje Lyellu. Darwina je to povsem potrlo in v pismu Lyellu je napisal, da bo »seveda ponudil da pošlje rokopis kateri koli [[znanstvena revija|reviji]]«, ki bi jo Wallace izbral, in pikro dodal, da bo »vsa moja izvirnost, kolikor je pač je, uničena«.<ref>[http://www.darwinproject.ac.uk/darwinletters/calendar/entry-2285.html Letter 2285 — Darwin, C. R. to Lyell, Charles, 18 (June 1858)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070828144842/http://www.darwinproject.ac.uk/darwinletters/calendar/entry-2285.html |date=2007-08-28 }}. Darwin Correspondence Project. Pridobljeno 30.3.2009.</ref> Lyell in Hooker sta namesto tega predlagala Darwinu in Wallaceu, da predstavita svojo teorijo skupaj in 1. julija 1858 sta bila pred [[Linnejevo društvo v Londonu|Linnejevim društvom v Londonu]] prebrana njuna članka s skupnim naslovom ''On the Tendency of Species to form Varieties; and on the Perpetuation of Varieties and Species by Natural Means of Selection''. Predstavitev je bila deležna presenetljivo skromnega odziva in Wallace, počaščen, da je njegovo delo spodbudilo Darwina, mu je prepustil glavno objavo. Ta se je še bolj posvetil delu in knjigo v 13 mesecih kljub bolezni tudi končal. Leta 1859 je knjiga ''[[O izvoru vrst]]'' naposled izšla in postala kmalu prava senzacija. Verni [[katolištvo|katoličani]] oziroma [[protestantizem|protestantje]], takrat in še zdaj najštevilčneje opredeljeni verniki v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo [[karikatura|karikature]], ki so prikazovale Darwina kot človeka – [[opice|opico]]. Ob izdaji je bil preveč bolehen, da bi svoje delo branil pred kritiki, zato je javno nastopanje prepustil somišljenikom, med katerimi je izstopal biolog [[Thomas Henry Huxley]], ki se ga je zaradi srditega javnega zagovarjanja teorije evolucije prijel vzdevek »Darwinov buldog«. Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu. Izšli so prevodi v več tujih jezikov in knjiga ''O izvoru vrst'' je postala temeljno biološko delo, s katerim so bili seznanjeni vsi naravoslovci. Kljub debatam o natančnem mehanizmu in hitrosti evolucije ter drugih lastnosti tega pojava, ki se nadaljujejo do danes, že v roku 10 let po izdaji knjige ni bilo nobenega resnega znanstvenika, ki bi dvomil v to, da je evolucija resnična. [[Slika:Charles Darwin 1880.jpg|200px|thumb|Charles Darwin, 1880]] == Izbrana dela == Darwinova najbolj znana dela so: * ''Potovanje na ladji Beagle'' (''The Voyage of the Beagle'', izvirno ''Journal and Remarks'') (1839) * ''[[O izvoru vrst|O izvoru vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem za obstanek]]'' leta 2009 delo ponovno prevedeno in je ob tem prišlo do spremembe naslova v: ''[[O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje]]'' (''On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life'') (1859) * ''Poreklo človeka in spolni izbor (The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex)'' (1871) * ''O izražanju čustev pri ljudeh in živalih (The Expression of Emotions in Man and Animals)'' (1872) * ''The Effects of Cross and Self Fertilisation in the Vegetable Kingdom'' (1876) * ''The Power of Movement in Plants'' (1880) {{Botanik|Darwin|Darwin, Charles}} == Priznanja == Že za časa svojega življenja je imel Darwin ugled največjega naravoslovca svoje dobe. Ko je umrl, je bil pokopan z državniškimi častmi v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]]<ref name="NatHistML"/> ob drugih slavnih umih svoje dobe, kot sta [[Isaac Newton|Newton]] in [[John Frederick William Herschel|Herschel]]. Bil je eden od petih nečlanov kraljeve družine, ki so bili deležni te časti v 19. stoletju.<ref>(2.8.2009) »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/politics/7538482.stm Thatcher state funeral undecided]«. ''BBC News''. Pridobljeno 16.8.2009.</ref> === Nagrade === [[Kraljeva družba]] iz Londona mu je leta 1853 podelila [[kraljeva medalja|kraljevo medaljo]]. Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] Kraljeve družbe. === Poimenovanja === Po njem se poleg filozofske smeri imenuje približno 120 [[vrsta (biologija)|vrst organizmov]] in več [[rod (biologija)|rodov]]<ref>[http://www.darwinfacts.com/ Darwin 200 years - Things you didn't know about Charles Darwin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090528033253/http://darwinfacts.com/ |date=2009-05-28 }}. Pridobljeno 16.8.2009.</ref>, gora v [[Andi]]h, naselje na [[Falklandi]]h in druge stvari. [[Linnejevo društvo iz Londona]] podeljuje od leta 1908 [[Darwin-Wallaceova medalja|Darwin-Wallaceovo medaljo]] za dosežke v evolucijski biologiji, Kraljeva družba pa od leta 1890 [[Darwinova medalja|Darwinovo medaljo]]. Po njem in njegovem drugem sinu [[George Howard Darwin|Georgeu]] se imenuje [[asteroid]] notranjega dela [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1991 Darwin]]. == Glej tudi == * [[Darwinova medalja]] * [[prirodopis]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |authorlink=Ernst Mayr |last=Mayr |first=Ernst |year=1982 |title=The Growth of Biological Thought |url=https://archive.org/details/growthofbiologic00mayr |location=Cambridge |publisher=The Belknap Press of Harvard University Press |isbn=0-674-36446-5}} * {{navedi splet| author=van Whyne, J. |url=http://darwin-online.org.uk/darwin.html |title=Charles Darwin: gentleman naturalist - a biographical sketch |work=The Complete Work of Charles Darwin Online |accessdate=17.8.2009}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{wikiquote|en:Charles Darwin}} {{wikisource|en:Author:Charles Darwin}} * [http://darwin-online.org.uk/ Celotno Darwinovo delo na spletu] {{en}} * [http://www.darwinisme.org/ Institut Charles Darwin International] {{fr}} * [http://dbs.biologija.org/darwin 2009 - Darwinovo leto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081217110901/http://dbs.biologija.org/darwin/ |date=2008-12-17 }}; stran Društva biologov Slovenije ob 200. obletnici Darwinovega rojstva in 150. obletnici izida knjige ''O izvoru vrst'' * Ivelja, R. & Škerlj, K.U.: [http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042242774 (R)evolucija, ki je stresla svet s tečajev]. ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnikov]]'' objektiv, 7.2.2009. * {{Gutenbergov avtor|Charles_Darwin|Charlesa Darwina}} {{-}} {{kraljeva medalja}} {{Copleyjeva medalja}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Darwin, Charles}} [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Angleški botaniki]] [[Kategorija:Angleški geologi]] [[Kategorija:Angleški naravoslovci]] [[Kategorija:Angleški paleontologi]] [[Kategorija:Angleški zoologi]] [[Kategorija:Evolucijski biologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Edinburgu]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Člani Kraljeve entomološke družbe Londona]] [[Kategorija:Člani Zoološke družbe Londona]] [[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Wollastonove medalje]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali otok]] [[Kategorija:Charles Darwin| ]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] jnvz00rqyba0r91l58ioo5werd0zpgo 0 11203 6753428 6628993 2026-09-21T12:48:53Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6753428 wikitext text/x-wiki '''Inženír''' je strokovnjak za [[tehnika|tehniko]] z višjo ali visoko izobrazbo tehniških [[fakulteta|fakultet]]. Včasih je bilo znanje inženirjev splošno, danes usmerjajo svojo dejavnost v posamezne stroke: [[gradbeništvo|gradbeni]] inženir, [[informatik]] ali inženir informatike, elektroinženir ali inženir [[elektrotehnika|elektrotehnike]], strojni inženir ali inženir [[strojništvo|strojništva]], [[gozdarstvo|gozdarski]] inženir, aeronavtični inženir ali inženir [[aeronavtika|aeronavtike]], ... == Nazivi == Prvotno je bil naziv '''inženir''' namenjen diplomantom tehničnih fakultet (največkrat 4 leta). Po uvedbi dvostopenjskega študija je bil naziv '''inženir''' dosežen z zaključkom študija na višji šoli oziroma tako imenovani »prvi stopnji« fakultetnega študija, ki se je zaključil po dveh ali po dveh in pol letih in je dajal izobrazbo VI. stopnje. »Druga stopnja« oziroma štiriletni študij pa je pripeljal do naziva '''diplomirani inženir''' s VII. stopnje izobrazbe. Po spremembi visokošolskega sistema ([[šolsko leto]] 1996/1997) so bile v [[Slovenija|Sloveniji]] vpeljane [[višja strokovna šola|višje strokovne šole]], ki so lahko ''Javne višje strokovne šole'' (običajno v sklopu srednješolskih centrov) ali pa ''Koncesionirane višje strokovne šole''. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi so dveletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev, med drugim tudi naziv '''inženir'''. [[Univerza|Univerzitetni]] študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv '''diplomirani inženir''' ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva '''univerzitetni diplomirani inženir'''. Nekdanji naziv ''dipl. inž.'' je tako postal ''univ. dipl. inž.'' === Bolonjska reforma === Po Bolonjski reformi so programi in nazivi: * Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje (3 leta) z nazivom diplomirani inženir (ustrezne smeri) (VS) z okrajšavo dipl.inž. [smer] (VS) * Univerzitetni študijski program 1. stopnje (3 leta) z nazivom diplomirani inženir (ustrezne smeri) z okrajšavo dipl.inž.[smer] (UN) * Magistrski študijski program 2. stopnje (2 leti) z nazivom magister inženir (ustrezne smeri) z okrajšavo mag.inž.[smer] za imenom in priimkom. == Glej tudi == * [[Seznam inženirjev]] * [[Seznam slovenskih inženirjev]] * [[Izumitelj]] * [[Znanstvenik]] == Zunanje povezave == * [http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/visjesolsko_izobrazevanje/#visje Višje strokovno izobraževanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120914072933/http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/visjesolsko_izobrazevanje/#visje |date=2012-09-14 }} * [http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo_in_znanost/sektor_za_visoko_solstvo/ Visoko šolstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120825152318/http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo_in_znanost/sektor_za_visoko_solstvo/ |date=2012-08-25 }} [[Kategorija:Inženirji| ]] [[Kategorija:Poklici]] {{normativna kontrola}} nlv2oeuca8f2w7vj9n2i1gmlmhnmf60 0 19500 6753667 6490304 2026-09-22T10:45:10Z ~2026-50963-93 266153 /* */ 6753667 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]] (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Juš Drestvenšek in Aldin Hankič sta pedra.1780-1889 je bila renesansa<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [https://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html|date=2003-12-05}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} 26qopm86zwqc2236b6fap45e8pt0v9l 6753668 6753667 2026-09-22T10:46:39Z ~2026-51109-60 266159 /* */ 6753668 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|Aldin Hakala (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Juš Drestvenšek in Aldin Hankič sta pedra.1780-1889 je bila renesansa<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [https://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html|date=2003-12-05}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} lc9wkmunhkcxgweryw7bu47pto9rl0t 6753670 6753668 2026-09-22T10:47:06Z ~2026-50961-18 266160 /* */ 6753670 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|Aldin Hakala (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Luc Ledinek je bil pedr.1780-1889 je bila renesansa<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [https://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html|date=2003-12-05}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} 9cbkfkpfk5aotkfqb1fn3qg28imjngb 6753671 6753670 2026-09-22T10:47:19Z Upwinxp 126544 rvv 6753671 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]] (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Tradicionalni pogled se je bolj osredotočal na zgodnje vidike renesanse in trdil, da je to prelomnica od preteklosti, vendar se mnogi zgodovinarji danes bolj osredotočajo na njene srednjeveške vidike in trdijo, da je to podaljšanje poznega srednjeveškega obdobja.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html|date=2003-12-05}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} s9m32spisbhek0dkg9wxnjy8qwdsorm 6753672 6753671 2026-09-22T10:49:00Z ~2026-50963-93 266153 /* */ 6753672 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]] in Aldin Hakala (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Tradicionalni pogled se je bolj osredotočal na zgodnje vidike renesanse in trdil, da je to prelomnica od preteklosti, vendar se mnogi zgodovinarji danes bolj osredotočajo na njene srednjeveške vidike in trdijo, da je to podaljšanje poznega srednjeveškega obdobja.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [https://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html|date=2003-12-05}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} h6fu7afz1n1rdfq7ksq622myxtat4mh 6753674 6753672 2026-09-22T10:50:37Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50963-93|~2026-50963-93]] ([[User talk:~2026-50963-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6753671 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]] (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Tradicionalni pogled se je bolj osredotočal na zgodnje vidike renesanse in trdil, da je to prelomnica od preteklosti, vendar se mnogi zgodovinarji danes bolj osredotočajo na njene srednjeveške vidike in trdijo, da je to podaljšanje poznega srednjeveškega obdobja.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html|date=2003-12-05}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} s9m32spisbhek0dkg9wxnjy8qwdsorm 0 20601 6753611 6535291 2026-09-22T07:53:38Z FAZETILEN 265830 /* Zunanje povezave */ 6753611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}}vidim te lovro{{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] fs8lrnpzb59ij7hqb3868raipi2bcng 6753613 6753611 2026-09-22T07:57:51Z FAZETILEN 265830 6753613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}}{{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] i7ek1aocrggoscvju776wm3b85asovk 6753614 6753613 2026-09-22T07:57:54Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/FAZETILEN|FAZETILEN]] ([[User talk:FAZETILEN|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2025-30910-58|~2025-30910-58]] 6535291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] 3rtmw7ebmgtjh11etc400wtkyg6qqmb 6753615 6753614 2026-09-22T07:57:58Z FAZETILEN 265830 6753615 wikitext text/x-wiki Welcome to my new Minecraft chanel :D{{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] 89j7z3t1o1o2tqvhsubo6bg0mih302i 6753616 6753615 2026-09-22T07:58:21Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/FAZETILEN|FAZETILEN]] ([[User talk:FAZETILEN|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]] 6535291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] 3rtmw7ebmgtjh11etc400wtkyg6qqmb 6753618 6753616 2026-09-22T07:58:41Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/MZaplotnik|MZaplotnik]] ([[User talk:MZaplotnik|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:FAZETILEN|FAZETILEN]] 6753615 wikitext text/x-wiki Welcome to my new Minecraft chanel :D{{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] 89j7z3t1o1o2tqvhsubo6bg0mih302i 6753619 6753618 2026-09-22T07:59:01Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Sporti|Sporti]] ([[User talk:Sporti|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]] 6535291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] 3rtmw7ebmgtjh11etc400wtkyg6qqmb 6753620 6753619 2026-09-22T08:01:12Z FAZETILEN 265830 we 6753620 wikitext text/x-wiki '''<big>welcome</big>'''{{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] fmjtyxmkxq3o6oaebdlt5zcgsifrn23 6753622 6753620 2026-09-22T08:03:26Z ~2026-51063-88 266149 /* Planinska poezija */ 6753622 wikitext text/x-wiki '''<big>welcome</big>'''{{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik je goated tbh''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je misica napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: hvala vsem za podporo * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter misica. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] stnmao1f4uy72obo1faw9iyz5uhj6b0 6753624 6753622 2026-09-22T08:04:15Z Sporti 5955 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6753620|6753620]] do [[Special:Diff/6753622|6753622]] 6753624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Valentin Vodnik | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | period = 1758—1818 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | notableworks = ''[[Pesme za pokušino]]'' }} '''Valentin Vodnik''' (tudi ''Valentinius Vodnigk'')<ref>{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sentvid/01326/?pg=51|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01326 {{!}} Ljubljana - Sv. Vid {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-27|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [valentín vódnik], [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[frančiškan]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[razsvetljenec]], [[jezikoslovec]], [[učitelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[3. februar]] [[1758]], Ljubljana (takrat Zgornja [[Šiška]], [[župnija Šentvid]]), † [[8. januar]] [[1819]], [[Ljubljana]]. == Življenje == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 180px | image1 = Vodnik spomenik.jpg | caption1 = [[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|Spomenik Valentinu Vodniku]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v Ljubljani. | image2 = V._Vodnik_monument_Ljubljana_back_side_April_2006.jpg | caption2 = Zadnja stran spomenika na Vodnikovem trgu z zadnjo kitico pesmi ''Moj spomenik''. <br> Kip je proti trgu obrnjen s hrbtno stranjo zato, ker je nekoč na tem mestu stal [[Licej, Ljubljana#Državna terezijanska gimnazija (1773–1849)|licej]]. | image3 = Valentin Vodnik nagrobnik.jpg | caption3 = Nagrobnik Valentina Vodnika na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. }} Rodil se je v kmečko obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. [[Vodnikova domačija]], kjer je preživljal otroška leta, je danes [[Kultura|kulturni]] in [[Etnologija|etnološki spomenik]]. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v [[Novo mesto|novomeški]] [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanski samostan]], kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z [[Marko Pohlin|Markom Pohlinom]]. Po gimnaziji je vstopil v [[Frančiškani|frančiškanski red]]. [[Noviciat]] (čas preizkušnje) je opravljal v [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarjah]], kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral [[Filozofija|filozofijo]], od leta 1778 pa je bival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|ljubljanskem frančiškanskem samostanu]], kjer je obiskoval študij [[Teologija|teologije]]. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. Kje je bival naslednji dve leti, ni jasno. Zagotovo pa je leta 1782 živel v frančiškanskem samostanu na [[Trsat|Trsatu nad Reko]]. Posvečen je bil leta 1782 na otoku [[Krk]]u. Istega leta je postal tudi pridigar. Za leto 1783 ni podatkov, domnevajo, da je bil pridigar v Ljubljani. Zapisi v samostanih govorijo o tem, da je čas namenjal dopolnjevanju izobrazbe. Učil se je italijanščine in francoščine. Leta 1784 je zapustil meniški stan in opravljal [[duhovnik|duhovniški poklic]]. Služboval je v [[Sora, Medvode|Sori pri Medvodah]], na [[Bled|Bledu]], v [[Ribnica|Ribnici]] in od leta 1792 na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku nad Bohinjem]]. Na Koprivniku je prišel v stik z [[Žiga Zois|Žigo Zoisom]], ki ga je povabil v svoj [[Zoisov krožek|razsvetljenski krožek]]. Pozneje mu je Zois pomagal do premestitve k [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|Šentjakobu]] v Ljubljani. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. Duhovniškemu poklicu se ni popolnoma odpovedal, saj je še vedno maševal in krščeval. Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Nova [[Francija|francoska]] oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski [[ravnatelj]] in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču [[Navje, Ljubljana|sv. Krištofa]]. ==Delo== Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek (pesem)|Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—97)<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu. Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki je dolgo veljala za prvo slovensko pesniško zbirko (prvo samostojno slovensko pesniško zbirko je dejansko leta 1801 izdal [[Pavel Knobl]]). Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]]. Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto (dalmatinske) [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Leta 1817 je napisal pesem ''[[:s:Ilirija zveličana|Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''. Od kitičnih oblik je najpogosteje uporabljal [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]] v številnih variantah. Šteje tudi med začetnike slovenske proze, kajti prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]]. === Planinska poezija === Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planino Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Valentin Vodnik - Pesme za pokušino.pdf|page=3|thumb|''Pesme za pokušino'']] [[Slika:Valentin Vodnik - Pesmi za brambovce.pdf|page=3|thumb|''Pesmi za brambovce'']] === Pesmi === * ''[[Pesme za pokušino]]'' (zbirka, 1806) {{COBISS|ID=72275968}} * ''Pesmi za brambovce'' (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809) {{COBISS|ID=22684673}} * ''Pesme'' (zbirka izdana po smrti, 1840) {{COBISS|ID=148284}} === Poučna proza === * ''Popisuvanje Krajnske dežele'' (Velika pratika, 1795) {{COBISS|ID=7675488}} * ''Povedanje od slovenskiga jezika'' (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797—1798) {{COBISS|ID=116274688}} * ''Kuharske bukve'' (nemški prevod, izviren predgovor, 1799) {{COBISS|ID=61368064}} * ''Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice'' (prevod, 1818) {{COBISS|ID=84774400}} === Šolske knjige === * ''Geschichte des Herzogthumus Krain, des Gebiebthes von Trieste und der Grafschaft Görz'' (1809) {{COBISS|ID=96443136}} * ''Abeceda za perve šole'' (1811) {{COBISS|ID=80489728}} * ''Pismenost ali gramatika za perve šole'' (z odo ''Ilirija oživljena'', 1811) {{COBISS|ID=31827457}} * ''Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda ...: sa latinske franzoske shole v' Illirii'' (1811) {{COBISS|ID=72540928}} * ''Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva'' (1811) {{COBISS|ID=87970816}} * ''Abeceda ali Azbuka'' (1812) {{COBISS|ID=87971328}} * ''Slowenisches Wörterbuch — Slovensek Besednjak'' (slovar je ostal v rokopisu, 1813) * ''Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole'' (1847) {{COBISS|ID=3524332}} ==Poimenovanja== Po njem se imenuje tudi: * Kulturno umetniško društvo Vodnikova domačija[http://www.vodnikova-domacija.si/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401050453/http://www.vodnikova-domacija.si/ |date=2012-04-01 }}, * Kulturno društvo Valentina Vodnika, Koprivnik v Bohinju, * Smučarsko društvo Valentin Vodnik, * [[Vodnikov trg, Ljubljana]]; [[Vodnikov trg, Maribor]]; [[Vodnikov trg, Piran]], * [[Vodnikova cesta, Bohinjska Bistrica]]; [[Vodnikova cesta, Grosuplje]]; [[Vodnikova cesta, Ljubljana]]; [[Vodnikova cesta, Ribnica]]; [[Vodnikova cesta, Šoštanj]]; [[Vodnikova cesta, Velenje]], * [[Vodnikov razglednik]], * [[Vršac (gora)|Vodnikov Vršac]], * [[Osnovna šola Valentina Vodnika]], Ljubljana * [[Vodnikov dom na Velem polju]], * Ulica Valentina Vodnika, Novi Sad, Srbija. * Ulica Valentina Vodnika, Zagreb, Hrvaška * Slovensko kulturno društvo Valentina Vodnika, Dolina (Trst, Italija) == Viri == * Janko Kos: ''Valentin Vodnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=20517888}} * Valentin Vodnik: ''Zbrano delo''. Ljubljana: DZS, 1988. {{COBISS|ID=22684673}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki rojeni do leta 1869''. Ljubljana: Karantanija, 2010. {{COBISS|ID=248323584}} * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them "Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi naje."] ''Zgodovinski časopis'' 67/3-4, 390-405. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering]. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2015. * Peter Mikša. [https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century "Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century."] ''Man, Nature and Environment'' 48 (2014), 202-215. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih razsvetljencev]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v zbirki}} *{{dlib|ime=Valentin Vodnik}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=valentin+vodnik Diplomske naloge na temo Valentin Vodnik]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Geopedia2|L11689_F67_T105_vF_b4_x462596.23_y101896.478_s18 Valentin Vodnik - nagrobnik}} *{{Geopedia2|L11689_F65_T105_vF_b4_x460631.75_y102727.25_s18 Valentin Vodnik - rojstna hiša}} *{{Geopedia2|L11689_F66_T105_vF_b4_x462394.8715_y100861.2965_s19 Valentin Vodnik - spomenik}} *{{SloBio|id=797061|avtor=Kos Janko, Toporišič Jože|ime=Vodnik Valentin|vir=SBL}} * [http://www.kam.si/etno_kmetije/vodnikova_domacija.html Vodnikova domačija] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodnik, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Valentin Vodnik|*]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] 3rtmw7ebmgtjh11etc400wtkyg6qqmb 0 23398 6753568 6398670 2026-09-21T20:12:49Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6753568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Franz Peter Schubert | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | spouse = | religion = | nationality = [[Avstrijci|Avstrijec]] }} '''Franz''' Peter '''Schubert''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[skladatelj]], * [[31. januar]] [[1797]], [[Dunaj]], [[Avstrija]], † [[19. november]] [[1828]], Dunaj. Schubert je danes cenjen kot eden izmed najbolj nadarjenih [[romantična glasba|romantičnih skladateljev]] ([[19. stoletje|19. stoletja]]). V enaintridesetih letih svojega življenja je skomponiral ogromno število skladb, med njimi prek šeststo [[samospev]]ov, sedem dokončanih [[simfonija|simfonij]] in slavno Osmo simfonijo, imenovano tudi [[Nedokončana simfonija|Nedokončana]], [[sakralna glasba|sakralno glasbo]], [[opera|opere]] in veliko število [[komorna glasba|komornih]] ter klavirskih skladb. == Življenje in delo == Rodil se je okrožju Alsergrund na Dunaju, kot dvanajsti otrok v revni učiteljski družini, v kateri je bila glasba sveta stvar. Prvi učitelj glasbe mu je bil oče in neki predmestni organist. Družina je sestavila tudi lasten [[godalni kvartet]]. Franz je igral [[viola|violo]], oče [[violončelo]], brata Ferdinand in Ignaz pa [[violina|violini]]. Posebno [[Ferdinand Schubert|Ferdinand]], ki je leta [[1816]] postal višji vzgojitelj v sirotišnici v dunajskem predmestju [[Alsergrund]], je bil dober violinist. Podobno kot [[Joseph Haydn|Haydnu]] sta Franzu zgodaj odkriti talent za glasbo in prijeten glas kot dečku z enajstimi leti omogočila vstop v [[cesar]]sko dvorno [[kapela|kapelo]] in s tem povezano elitno glasbeno in splošno izobrazbo. V glasbi ga je v teh letih poučeval [[Antonio Salieri]]. Od leta 1811 je nato študiral teorijo in kompozicijo in napisal prvi [[samospev]] Agarina tožba (1811). Sledila so dela komorne glasbe, klavirska dela za štiriročno igro in cerkvena . Leta 1813 je moral Schubert, zaradi mutiranja, zapustil pevski zbor in vstopil v kolegij za izobraževanje učiteljev. Schubert se je temeljito seznanil z deli [[Johann Sebastian Bach|Bacha]], Haydna in [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozarta]], prav tako pa je spoznal dela [[Ludwig van Beethoven|Ludwiga van Beethovna]], ki je v letih Schubertovega otroštva na Dunaju odprl glasbi nova obzorja. Zgodnja Schubertova dela jasno kažejo vplive teh mojstrov, v letih [[1815]] in [[1816]] pa je mladi skladatelj te vplive prerasel. Leto 1816 velja za Schubertovo krizno leto. V tem letu je napisal ''[[Simfonija|Simfonijo]] št.'' 4 imenovano "Tragična". Eno od njegovih življenjskih razočaranj je povezano tudi z [[Ljubljana|Ljubljano]]: njegova prošnja za mesto učitelja na tukajšnji glasbeni šoli je bila v tem letu gladko zavrnjena. Slavni pesnik [[Johann Wolfgang von Goethe]] je ignoriral Schubertove čudovite uglasbitve njegovih pesmi. Skladatelj se je prebijal kot pomožni učitelj na šoli svojega strogega očeta nadučitelja. Leta 1816 je zapustil očetovo hišo in se naselil pri prijatelju Franzu von Schoberju. V tej eksistencialni in duševni stiski je Schubert pokazal čudežno ustvarjalno moč. V slabem letu dni je ustvaril preko sto samospevov, oktobra 1816 pa je nastala njegova ''Simfonija št. 5'' v b-[[dur]]u in šest ''[[Sonata|Sonat]] za klavir''. Leto 1817 je bilo v življenju Schuberta odločilno. Preživljal se je s pomočjo prijateljev, ki so mu pomagali, da je na njihovih domovih organiziral večere svoje glasbe, t. i. "schubertiade", njegove skladbe za [[vokal]]ni [[kvartet]] pa so večkrat tudi javno izvajali in nekatere so kmalu zaslovele. Zaradi finančnih težav je moral ponovno začeti delati kot pomožni učitelj na očetovi šoli. Julija 1818 je kot glasbeni učitelj hčera grofa Jochanna Karla [[Rodbina Esterházy|Esterházyija]] odšel v Zseliz na Ogrsko. Tu je vzljubil naravo in se posvetil komponiranju. Vzljubil je tudi grofovo hči Karolino in napisal najslavnejše samospeve: ''Samota'' (''Einsamkeit''), ''Cvetlično pismo'' (''Der Blumenbrief''), ''Večerno ljubezen'' (''Abendlied'') in druge. Preživljal je nemirno obdobje. 14. junija 1820 so v dunajskem gledališču ''Kärntnertheater'' predvajali ''Dvojčka'' (''Zwillingbrüder''), nekoliko kasneje pa v gledališču ''An der Wien'' še ''Čarobno harfo'' (''Die Zauberharfe''). Čeprav uspeh ni bil dosežen, je toliko zaslužil, da je šel živet na svoje. Leta 1821 je napisal 12 samospevov, dve zborovski skladbi in nekaj plesov. Preselil se je v središče Dunaja in pisal samospeve na Goethejeva besedila. Poleg [[Opera|opere]] ''Alfonz in Estrella'' je tedaj napisal tudi slavno ''Osmo simfonijo'' imenovano ''Nedokončana''. Nosi datum 30. oktober 1822. Zakaj je ni dokončal, ni znano. V tistem času je zbolel za hudo spolno boleznijo in njegovo ustvarjanje se upočasnilo. Leta 1821 in 1822 so založniki končno začeli intenzivneje objavljati njegova dela in Schubert je lahko spodobno živel. Ker se je rad zabaval v družbi prijateljev, je zapravljal sproti vse kar je zaslužil. Leta 1823 je bil že hudo bolan. V tem času je napisal ganljive samospeve, dramske skladbe in veličastno ''Sonato za klavir v a-[[Molova lestvica|mol]]u''. Na okrevanje je odpotoval v Steyr k prijatelju Voglu. Poleti 1824 je spet poučeval pri Esterházyjevih. Tukaj je živel srečno in potoval po Štajerski in v Gradec ali Salzburg. Bil je tudi na Haydnovem grobu v [[Železno, Avstrija|Železnem]]. Konec oktobra 1828 Schubert ni več mogel ustvarjati, saj je bil preveč bolan. 19. novembra je umrl. Schubert je uglasil tudi pesem slovenskega duhovnika, pisatelja in pesnika [[Urban Jarnik|Urbana Jarnika]], z naslovom Zvezdje, sicer v nemškem prevodu [[Johann Georg Fellinger|Johanna Georga Fellingera]]. Samospev nosi danes oznako D 307. == Schubert po smrti == Šele po Schubertovi smrti so začeli bolj objavljati skladbe, ki jih je napisal. Leta 1839 je Schumann našel veliko rokopisov pri Schubertovem bratu, leta 1865 so našli Nedokončano simfonijo. Leta 1897 ob 100-letnici Schubertovega rojstva je bila organizirana množica festivalov in prireditev posvečenih njegovi glasbi. Ob 100-letnici smrti leta 1928 je potekal v Evropi in Združenih državah Amerike Schubertov teden. Ob 150. obletnica njegove smrti je Avstrija leta 1978 izdala izdala srebrnik za 50 Schillingov. Leta 1951 je muzikolog Otto Erich Deutsch objavil "tematski katalog" Schubertovih del, kjer so navedene njegove skladbe numerično in z datumom nastanka. == Glasbene datoteke == {{poslušanja začetek}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-mass in g. 1. kyrie.ogg|title=Maša v G-duru, stavek 1|description=|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-mass in g. 2. gloria.ogg|title=Maša v G-duru, stavek 2|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-mass in g. 3. credo.ogg|title=Maša v G-duru, stavek 3|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-mass in g. 4. sanctus.ogg|title=Maša v G-duru, stavek 4|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-mass in g. 5. benedictus.ogg|title=Maša v G-duru, stavek 5|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-mass in g. 6. agnus dei.ogg|title=Maša v G-duru, stavek 6|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat1.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 1|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat2.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 2|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat3.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 3|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat4.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 4|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat5.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 5|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat6.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 6|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert- Impromptu B-flat7.ogg|title=Impromptu v h-molu, stavek 7|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Schubert-D.935-2.ogg|title=Impromptu v a-molu, D. 935/2 (Op. 142 št. 2)|description=|format=Ogg}} {{poslušanja konec}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} {{Zbirka|Franz Schubert}} == Zunanje povezave == * [http://www.schubertiade.at/index.php?mod=manuell&html=franz-schubert-museum&language=en Schubertiade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160204195342/http://www.schubertiade.at/index.php?mod=manuell&html=franz-schubert-museum&language=en |date=2016-02-04 }} * [http://www.trovar.com/Deutsch.html Katalog Schubertovih del] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Schubert, Franz}} [[Kategorija:Avstrijski operni skladatelji]] [[Kategorija:Romantični skladatelji]] [[Kategorija:Avstrijski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Klasicistični skladatelji]] [[Kategorija:Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj]] iem7q56z0f5fs5k46nrae84xqnvwssr 0 24136 6753574 6752687 2026-09-21T20:51:13Z ~2026-44996-51 264415 6753574 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik]] *[[Maja Alibegović]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[Marjan Frankovič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]] * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Jana Kolarič]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Natalijo Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak (*1972) *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == *[[Nejc Saje]] * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] 306jgrf7om32qs82eww5v64izloq6fu 0 29526 6753472 6753220 2026-09-21T15:33:12Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6753472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 220 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 923.392<ref name="popis">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/explo/TabA4.xlsx |title=Cuadro A4 - Población total por lugar de nacimiento y lugar de residencia en abril del 2013 |work=Resultados del Censo 2018 |publisher=Instituto Nacional de Estadistica Guatemala |accessdate=2020-05-27}}</ref> | population_as_of = 2018 | population_density_km2 = 4196 | population_urban = 2750965 | population_metro = | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znan tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Poselitev območja, kjer danes stoji ''Ciudad de Guatemala'', se je začela z domorodnimi [[Maji]]; ti so v Kaminaljuyuju zgradili veliko obredno središče. To obsežno majevsko naselje – največje zunaj majevskih nižin na polotoku [[Jukatan]] v jugovzhodni Mehiki – je svoj razcvet doživelo pred približno 2300 leti (okoli leta 300 pr. n. št.). Razcvet je bil posledica povečanega rudarjenja in trgovanja z [[obsidian]]om, dragocenim vulkanskim steklom (magmatsko kamnino), ki je bilo ključnega pomena za predkolumbovske civilizacije v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 222. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Kaminaljuyu je nato okoli leta 300 n. št. skrivnostno propadel iz zgodovinsko še nepojasnjenih vzrokov.<ref>{{Cite journal |last1=Wright |first1=Lori E. |last2=Valdés |first2=Juan Antonio |last3=Burton |first3=James H. |last4=Douglas Price |first4=T. |last5=Schwarcz |first5=Henry P. |date=June 2010 |title=The children of Kaminaljuyu: Isotopic insight into diet and long distance interaction in Mesoamerica |url=http://dx.doi.org/10.1016/j.jaa.2010.01.002 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=29 |issue=2 |pages=155–178 |doi=10.1016/j.jaa.2010.01.002 |issn=0278-4165 |url-access=subscription }}</ref> Novejše raziskave pa kažejo, da je do gospodarskega in političnega zatona Kaminaljuyuja prišlo v poznem klasičnem obdobju (550–800 n. št.), do dokončnega propada – ki so ga povzročili kmetijska in politična nestabilnost, hude suše ter izginjanje jezera – pa v končnem klasičnem obdobju (800–900 n. št.).<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 223. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Obredno središče Kaminaljuyu je bilo nedaleč od najstarejšega dela mesta Gvatemala. Danes je to mestni park. V zgodnjem obdobju španske kolonizacije je bilo to majhno naselje s samostanom El Carmen, ustanovljenim leta 1620, nekaj časa po španski osvojitvi tega ozemlja. === Kolonialna zgodovina === Serija uničujočih potresov leta 1773 je staro prestolnico province Antigua Gvatemala pustila v ruševinah{{efn|Pred potresom se je mesto imenovalo Santiago de los Caballeros. To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo, za potresom leta 1717 in potresom v Gvatemali leta 1751.}} To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo po potresu leta 1717 in potresu leta 1751. Tako so se Španci odločili prestolnico preseliti nekam na varnejše mesto. Leta 1776 je bil sedež vlade prestavljen na sedanjo lokacijo mesta Gvatemala, to je v dolini, ki je manj potresno izpostavljena. V novi prestolnici je osrednji trg postal znamenitost mesta zaradi svoje glavne znamenitosti, ogromne neoklasicistične [[Metropolitanska katedrala Gvatemale|metropolitanske stolnice]] ''Catedral Primada Metropolitana de Santiago'', ki je bila večinoma zgrajena med letoma 1782–1815 in dokončana leta 1871. Služi kot središče rimskokatoliške cerkve v državi, stolnica gvatemalske nadškofije in rezidenca sedanjega nadškofa Gvatemale. Medtem so v [[Antigua Gvatemala|Antigui Gvatemali]] delali na obnovi struktur, kot je Palača generalnega kapitana, ki je bila močno poškodovana. To je bila palača, ki je takrat služila kot sedež kolonialne vlade generalne kapitanije Gvatemale od leta 1542 do neodvisnosti leta 1821. Danes služi kot mesto za več nacionalnih vladnih uradov, policije, turističnih agencij, skupaj z muzejskimi eksponati, vključno z Narodnim muzejem gvatemalske umetnosti. === Obdobje neodvisnosti === Pol stoletja pozneje, po ratifikaciji akta o neodvisnosti Srednje Amerike, je mesto septembra 1821 postalo prestolnica na novo ustanovljenih neodvisnih Združenih provinc Srednje Amerike. V naslednjih desetletjih 19. stoletja so v mestu zgradili nekaj pomembnih objektov, kot sta monumentalno gledališče Carrera v 1850-ih in današnja predsedniška palača v 1890-ih, ki še vedno služi kot sedež gvatemalskega predsednika. V tem času se je prestolnica širila okoli bulvarja ''30 de Junio'' ​​in drugod, pri čemer so bila žal potisnjena na rob oziroma razseljena domorodna ljudstva iz naselij na mestnem obrobju. Potresa v letih 1917 in 1918 sta uničila številne stavbe v mestu Gvatemala, zgrajene v poznem 18. in v 19. stoletju – v obdobju 144 let po prejšnjih uničujočih potresnih sunkih, znanih kot potres Santa Marta leta 1773. Kljub temu so revna naselja, ki so nastala po seriji potresov v letih 1917–1918, še naprej rasla in se širila, s tem pa se je povečevalo pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, kanalizacijski sistem, električno omrežje ter urejene in osvetljene ceste. Desetletje pozneje je Gvatemala pod vodstvom nekdanjega generala in predsednika Jorgeja Ubica, ki je oblast utrdil v obliki avtoritarne diktature, vstopila v obdobje centraliziranega nadzora. V 1930-ih, sredi velike gospodarske krize, ki je prizadela gospodarstva številnih držav, je Ubicova vlada začela izvajati obsežne javne gradbene projekte, kot sta hipodrom in nove stavbe. Mednje je sodila tudi zasnova in gradnja Nacionalne palače (zgrajene med letoma 1939 in 1943), ki je služila kot uradna rezidenca in sedež predsednika republike. Po trinajstih letih vladanja je bil Ubico leta 1944 odstavljen v gvatemalski revoluciji; šlo je za demokratično gibanje, ki ga v državi še danes vsako leto obeležujejo, podobno kot dan neodvisnosti Srednje Amerike. === Sodobna zgodovina === Mesto Gvatemala je gospodarsko, upravno in kulturno središče države Gvatemale. Prav tako deluje kot glavno prometno vozlišče države; v njem je mednarodno letališče La Aurora, mesto pa je tudi izhodišče ali končna točka večine glavnih gvatemalskih cest. Mesto s svojim močnim gospodarstvom privablja na stotine tisočev migrantov z gvatemalskega podeželja in notranjosti ter služi kot glavna vstopna točka za večino tujih priseljencev, ki se želijo naseliti v Gvatemali. Poleg številnih restavracij, hotelov, trgovin in sodobnega sistema hitrega avtobusnega prometa (BRT) z imenom Transmetro mesto ponuja tudi številne umetnostne galerije, gledališča, športne objekte in muzeje (vključno z zbirkami predkolumbovske umetnosti) ter vse bogatejšo kulturno ponudbo. V mestu Gvatemala se nahajata tudi kinodvorana IMAX in filmski festival Ícaro (Festival Ícaro), kjer so premierno prikazani neodvisni filmi, posneti v Gvatemali in Srednji Ameriki. Mesto Gvatemala je še naprej izpostavljeno nenavadno velikemu številu naravnih in podnebnih nesreč (zlasti pogostim potresom); med najnovejšimi sta dve nesreči, ki sta mesto prizadeli sočasno maja 2010: izbruh vulkana [[Pacaya]] in dva dni pozneje siloviti nalivi, ki jih je prinesla tropska nevihta ''Agatha''. <gallery> File:Cerritodelcarmen.jpg|Cerkev Cerrito del Carmen, prva španska stavba v dolini, kjer je kasneje nastalo mesto Ciudad de Guatemala File:Sanfranciscoantigua.JPG|Ruševine cerkve Convento de Nuestra Señora de la Concepción v Antigvi Gvatemali File:Catedralguatemala1880.jpg|Fotografija stolnice v mestu Guatemala iz leta 1880 File:Guatemala City Air View.jpg|Območje 10 (Zona 10) v mestu Guatemala File:Transmetro en Ciudad de Guatemala.jpg|Transmetro </gallery> == Geografija == Mesto Gvatemala leži na visoki planoti v zmernem podnebju. Rahla vulkanska kamnina [[tuf]]a v podzemlju je na mnogih mestih prerezana z globokimi erozijskimi soteskami (''barrancos''), zaradi česar je promet včasih prisiljen v dolge obvoze. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije (Gvatemala)]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača (Gvatemala)]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''Catedral Metropolitana'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] 8ep9mhvnd8n793i44l8rzd9ofko2z1b 6753474 6753472 2026-09-21T15:48:09Z Ljuba24b 92351 dp 6753474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 220 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 923.392<ref name="popis">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/explo/TabA4.xlsx |title=Cuadro A4 - Población total por lugar de nacimiento y lugar de residencia en abril del 2013 |work=Resultados del Censo 2018 |publisher=Instituto Nacional de Estadistica Guatemala |accessdate=2020-05-27}}</ref> | population_as_of = 2018 | population_density_km2 = 4196 | population_urban = 2750965 | population_metro = | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znan tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Poselitev območja, kjer danes stoji ''Ciudad de Guatemala'', se je začela z domorodnimi [[Maji]]; ti so v Kaminaljuyuju zgradili veliko obredno središče. To obsežno majevsko naselje – največje zunaj majevskih nižin na polotoku [[Jukatan]] v jugovzhodni Mehiki – je svoj razcvet doživelo pred približno 2300 leti (okoli leta 300 pr. n. št.). Razcvet je bil posledica povečanega rudarjenja in trgovanja z [[obsidian]]om, dragocenim vulkanskim steklom (magmatsko kamnino), ki je bilo ključnega pomena za predkolumbovske civilizacije v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 222. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Kaminaljuyu je nato okoli leta 300 n. št. skrivnostno propadel iz zgodovinsko še nepojasnjenih vzrokov.<ref>{{Cite journal |last1=Wright |first1=Lori E. |last2=Valdés |first2=Juan Antonio |last3=Burton |first3=James H. |last4=Douglas Price |first4=T. |last5=Schwarcz |first5=Henry P. |date=June 2010 |title=The children of Kaminaljuyu: Isotopic insight into diet and long distance interaction in Mesoamerica |url=http://dx.doi.org/10.1016/j.jaa.2010.01.002 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=29 |issue=2 |pages=155–178 |doi=10.1016/j.jaa.2010.01.002 |issn=0278-4165 |url-access=subscription }}</ref> Novejše raziskave pa kažejo, da je do gospodarskega in političnega zatona Kaminaljuyuja prišlo v poznem klasičnem obdobju (550–800 n. št.), do dokončnega propada – ki so ga povzročili kmetijska in politična nestabilnost, hude suše ter izginjanje jezera – pa v končnem klasičnem obdobju (800–900 n. št.).<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 223. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Obredno središče Kaminaljuyu je bilo nedaleč od najstarejšega dela mesta Gvatemala. Danes je to mestni park. V zgodnjem obdobju španske kolonizacije je bilo to majhno naselje s samostanom El Carmen, ustanovljenim leta 1620, nekaj časa po španski osvojitvi tega ozemlja. === Kolonialna zgodovina === Serija uničujočih potresov leta 1773 je staro prestolnico province Antigua Gvatemala pustila v ruševinah{{efn|Pred potresom se je mesto imenovalo Santiago de los Caballeros. To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo, za potresom leta 1717 in potresom v Gvatemali leta 1751.}} To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo po potresu leta 1717 in potresu leta 1751. Tako so se Španci odločili prestolnico preseliti nekam na varnejše mesto. Leta 1776 je bil sedež vlade prestavljen na sedanjo lokacijo mesta Gvatemala, to je v dolini, ki je manj potresno izpostavljena. V novi prestolnici je osrednji trg postal znamenitost mesta zaradi svoje glavne znamenitosti, ogromne neoklasicistične [[Metropolitanska katedrala Gvatemale|metropolitanske stolnice]] ''Catedral Primada Metropolitana de Santiago'', ki je bila večinoma zgrajena med letoma 1782–1815 in dokončana leta 1871. Služi kot središče rimskokatoliške cerkve v državi, stolnica gvatemalske nadškofije in rezidenca sedanjega nadškofa Gvatemale. Medtem so v [[Antigua Gvatemala|Antigui Gvatemali]] delali na obnovi struktur, kot je Palača generalnega kapitana, ki je bila močno poškodovana. To je bila palača, ki je takrat služila kot sedež kolonialne vlade generalne kapitanije Gvatemale od leta 1542 do neodvisnosti leta 1821. Danes služi kot mesto za več nacionalnih vladnih uradov, policije, turističnih agencij, skupaj z muzejskimi eksponati, vključno z Narodnim muzejem gvatemalske umetnosti. === Obdobje neodvisnosti === Pol stoletja pozneje, po ratifikaciji akta o neodvisnosti Srednje Amerike, je mesto septembra 1821 postalo prestolnica na novo ustanovljenih neodvisnih Združenih provinc Srednje Amerike. V naslednjih desetletjih 19. stoletja so v mestu zgradili nekaj pomembnih objektov, kot sta monumentalno gledališče Carrera v 1850-ih in današnja predsedniška palača v 1890-ih, ki še vedno služi kot sedež gvatemalskega predsednika. V tem času se je prestolnica širila okoli bulvarja ''30 de Junio'' ​​in drugod, pri čemer so bila žal potisnjena na rob oziroma razseljena domorodna ljudstva iz naselij na mestnem obrobju. Potresa v letih 1917 in 1918 sta uničila številne stavbe v mestu Gvatemala, zgrajene v poznem 18. in v 19. stoletju – v obdobju 144 let po prejšnjih uničujočih potresnih sunkih, znanih kot potres Santa Marta leta 1773. Kljub temu so revna naselja, ki so nastala po seriji potresov v letih 1917–1918, še naprej rasla in se širila, s tem pa se je povečevalo pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, kanalizacijski sistem, električno omrežje ter urejene in osvetljene ceste. Desetletje pozneje je Gvatemala pod vodstvom nekdanjega generala in predsednika Jorgeja Ubica, ki je oblast utrdil v obliki avtoritarne diktature, vstopila v obdobje centraliziranega nadzora. V 1930-ih, sredi velike gospodarske krize, ki je prizadela gospodarstva številnih držav, je Ubicova vlada začela izvajati obsežne javne gradbene projekte, kot sta hipodrom in nove stavbe. Mednje je sodila tudi zasnova in gradnja Nacionalne palače (zgrajene med letoma 1939 in 1943), ki je služila kot uradna rezidenca in sedež predsednika republike. Po trinajstih letih vladanja je bil Ubico leta 1944 odstavljen v gvatemalski revoluciji; šlo je za demokratično gibanje, ki ga v državi še danes vsako leto obeležujejo, podobno kot dan neodvisnosti Srednje Amerike. === Sodobna zgodovina === Mesto Gvatemala je gospodarsko, upravno in kulturno središče države Gvatemale. Prav tako deluje kot glavno prometno vozlišče države; v njem je mednarodno letališče La Aurora, mesto pa je tudi izhodišče ali končna točka večine glavnih gvatemalskih cest. Mesto s svojim močnim gospodarstvom privablja na stotine tisočev migrantov z gvatemalskega podeželja in notranjosti ter služi kot glavna vstopna točka za večino tujih priseljencev, ki se želijo naseliti v Gvatemali. Poleg številnih restavracij, hotelov, trgovin in sodobnega sistema hitrega avtobusnega prometa (BRT) z imenom Transmetro mesto ponuja tudi številne umetnostne galerije, gledališča, športne objekte in muzeje (vključno z zbirkami predkolumbovske umetnosti) ter vse bogatejšo kulturno ponudbo. V mestu Gvatemala se nahajata tudi kinodvorana IMAX in filmski festival Ícaro (Festival Ícaro), kjer so premierno prikazani neodvisni filmi, posneti v Gvatemali in Srednji Ameriki. Mesto Gvatemala je še naprej izpostavljeno nenavadno velikemu številu naravnih in podnebnih nesreč (zlasti pogostim potresom); med najnovejšimi sta dve nesreči, ki sta mesto prizadeli sočasno maja 2010: izbruh vulkana [[Pacaya]] in dva dni pozneje siloviti nalivi, ki jih je prinesla tropska nevihta ''Agatha''. <gallery> File:Cerritodelcarmen.jpg|Cerkev Cerrito del Carmen, prva španska stavba v dolini, kjer je kasneje nastalo mesto Ciudad de Guatemala File:Sanfranciscoantigua.JPG|Ruševine cerkve Convento de Nuestra Señora de la Concepción v Antigvi Gvatemali File:Catedralguatemala1880.jpg|Fotografija stolnice v mestu Guatemala iz leta 1880 File:Guatemala City Air View.jpg|Območje 10 (Zona 10) v mestu Guatemala File:Transmetro en Ciudad de Guatemala.jpg|Transmetro </gallery> == Geografija == [[Slika:Plaza de la Republica & Banco Industrial.jpg|thumb|right|Plaza de la Republica, mesto Gvatemala]] Mesto Guatemala leži v goratem predelu države,<ref>{{Cite web |date=2025-09-05 |title=Guatemala City {{!}} Population, Map, Antigua, & History |url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |access-date=2025-10-02 |website=Britannica |language=en}}</ref> med pacifiško obalno nižino na jugu in severnim nižavjem [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]]. Mestno območje se je v zadnjem času zelo hitro širilo in vključilo večino sosednjih občin – Villa Nueva, San Miguel Petapa, Mixco, San Juan Sacatepequez, San José Pinula, Santa Catarina Pinula, Fraijanes, San Pedro Ayampuc, Amatitlán, Villa Canales, Palencia in Chinautla –, s čimer je nastalo območje, ki ga danes poznamo kot metropolitansko območje mesta Guatemala. Mesto je razdeljeno na 22 območij (imenovanih »Zonas«), zasnovanih po urbanističnem načrtu Raúla Aguilarja Batresa; vsako območje ima svoje ulice (»Calles«), avenije (»Avenidas«) in včasih diagonalne ulice (»Diagonal«), zaradi česar je iskanje naslovov v mestu precej preprosto. Območja so oštevilčena od 1 do 25, pri čemer območja 20, 22 in 23 ne obstajajo, saj bi sicer spadala na ozemlje drugih občin.[17] Naslovi so določeni na podlagi številke ulice ali avenije, ki ji sledita vezaj in razdalja v metrih od križišča.<ref>{{Cite web |title=City Layout in Guatemala City |url=https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |website=Frommer's |access-date=30 August 2019 |archive-date=8 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808114440/https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |url-status=dead }}</ref> Prvo območje (Zona Uno) predstavlja zgodovinsko središče (Centro Histórico), ki leži v samem srcu mesta in gosti številne pomembne zgodovinske stavbe, med drugim Nacionalno palačo kulture (Palacio Nacional de la Cultura), metropolitansko stolnico, nacionalni kongres, predsedniško palačo (Casa Presidencial), nacionalno knjižnico in Trg ustave (Plaza de la Constitución, nekdanji Centralni park). Mestne oblasti si prizadevajo za revitalizacijo tega pomembnega dela mesta. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. V poskusu nadzora nad hitro rastjo mesta je občinska vlada (Municipalidad de Guatemala), ki jo vodi dolgoletni župan Álvaro Arzú, izvedla načrt za osredotočanje rasti vzdolž pomembnih glavnih cest in uporabo značilnosti tranzitno usmerjenega razvoja (TOD). Namen tega načrta, imenovanega POT (Plan de Ordenamiento Territorial), je omogočiti gradnjo višjih stavbnih struktur mešane rabe ob velikih magistralnih cestah in postopno zmanjševanje višine in gostote, ki se odmikajo od njih. Prav tako je treba omeniti, da so glede na to, da je letališče na jugu mesta, v gradbenem kodeksu uporabljene višinske omejitve, ki temeljijo na letalskih vidikih. To omejuje največjo višino stavbe na 60 metrov (200 čevljev) v coni 10, do 95 metrov (312 čevljev) v coni 1. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije (Gvatemala)]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača (Gvatemala)]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''Catedral Metropolitana'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] lfiql96g7cky649wtoma141r1hnnt3h 6753476 6753474 2026-09-21T15:53:57Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6753476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1524 <small>([[Pedro de Alvarado]])</small> | established_title2 = kot glavno mesto<ref>{{cite web|url=http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|archive-url=https://web.archive.org/web/20130320225907/http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|url-status=dead|archive-date=2013-03-20|title=CONMEMORACION DE LOS DOSCIENTOS TREINTA AÑOS DE FUNDACIÓN DE LA CIUDAD DE GUATEMALA|date=2006-01-01|lang=es}}</ref> | established_date2 = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 228,7 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 1.221.739<ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/guatemala/0101__guatemala/ Guatemala (municipality) - ''City Population'']</ref><ref name="Citypopulation.de">{{cite web |url-status=live |url=https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210107024426/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-date=7 January 2021 |title=Guatemala: Administrative Division (Departments and Municipalities) |date=6 September 2023 |website=City Population }}</ref> | population_as_of = 2023 (ocena) | population_density_km2 = 5342 | population_urban = | population_metro = 3.230.000 | population_demonym = capitalino, guatemalteco | demographics_type2 = BDP (metro)<ref name="TelluBase">{{cite web |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |publisher=Tellusant |title=TelluBase—Guatemala Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |access-date=11 January 2024 |archive-date=16 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240116131437/https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |url-status=live }}</ref> | demographics2_footnotes = | demographics2_title1 = Urban | demographics2_info1 = US$24 mrd (2023) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = US$7700 (2023) | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znano tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Poselitev območja, kjer danes stoji ''Ciudad de Guatemala'', se je začela z domorodnimi [[Maji]]; ti so v Kaminaljuyuju zgradili veliko obredno središče. To obsežno majevsko naselje – največje zunaj majevskih nižin na polotoku [[Jukatan]] v jugovzhodni Mehiki – je svoj razcvet doživelo pred približno 2300 leti (okoli leta 300 pr. n. št.). Razcvet je bil posledica povečanega rudarjenja in trgovanja z [[obsidian]]om, dragocenim vulkanskim steklom (magmatsko kamnino), ki je bilo ključnega pomena za predkolumbovske civilizacije v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 222. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Kaminaljuyu je nato okoli leta 300 n. št. skrivnostno propadel iz zgodovinsko še nepojasnjenih vzrokov.<ref>{{Cite journal |last1=Wright |first1=Lori E. |last2=Valdés |first2=Juan Antonio |last3=Burton |first3=James H. |last4=Douglas Price |first4=T. |last5=Schwarcz |first5=Henry P. |date=June 2010 |title=The children of Kaminaljuyu: Isotopic insight into diet and long distance interaction in Mesoamerica |url=http://dx.doi.org/10.1016/j.jaa.2010.01.002 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=29 |issue=2 |pages=155–178 |doi=10.1016/j.jaa.2010.01.002 |issn=0278-4165 |url-access=subscription }}</ref> Novejše raziskave pa kažejo, da je do gospodarskega in političnega zatona Kaminaljuyuja prišlo v poznem klasičnem obdobju (550–800 n. št.), do dokončnega propada – ki so ga povzročili kmetijska in politična nestabilnost, hude suše ter izginjanje jezera – pa v končnem klasičnem obdobju (800–900 n. št.).<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 223. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Obredno središče Kaminaljuyu je bilo nedaleč od najstarejšega dela mesta Gvatemala. Danes je to mestni park. V zgodnjem obdobju španske kolonizacije je bilo to majhno naselje s samostanom El Carmen, ustanovljenim leta 1620, nekaj časa po španski osvojitvi tega ozemlja. === Kolonialna zgodovina === Serija uničujočih potresov leta 1773 je staro prestolnico province Antigua Gvatemala pustila v ruševinah{{efn|Pred potresom se je mesto imenovalo Santiago de los Caballeros. To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo, za potresom leta 1717 in potresom v Gvatemali leta 1751.}} To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo po potresu leta 1717 in potresu leta 1751. Tako so se Španci odločili prestolnico preseliti nekam na varnejše mesto. Leta 1776 je bil sedež vlade prestavljen na sedanjo lokacijo mesta Gvatemala, to je v dolini, ki je manj potresno izpostavljena. V novi prestolnici je osrednji trg postal znamenitost mesta zaradi svoje glavne znamenitosti, ogromne neoklasicistične [[Metropolitanska katedrala Gvatemale|metropolitanske stolnice]] ''Catedral Primada Metropolitana de Santiago'', ki je bila večinoma zgrajena med letoma 1782–1815 in dokončana leta 1871. Služi kot središče rimskokatoliške cerkve v državi, stolnica gvatemalske nadškofije in rezidenca sedanjega nadškofa Gvatemale. Medtem so v [[Antigua Gvatemala|Antigui Gvatemali]] delali na obnovi struktur, kot je Palača generalnega kapitana, ki je bila močno poškodovana. To je bila palača, ki je takrat služila kot sedež kolonialne vlade generalne kapitanije Gvatemale od leta 1542 do neodvisnosti leta 1821. Danes služi kot mesto za več nacionalnih vladnih uradov, policije, turističnih agencij, skupaj z muzejskimi eksponati, vključno z Narodnim muzejem gvatemalske umetnosti. === Obdobje neodvisnosti === Pol stoletja pozneje, po ratifikaciji akta o neodvisnosti Srednje Amerike, je mesto septembra 1821 postalo prestolnica na novo ustanovljenih neodvisnih Združenih provinc Srednje Amerike. V naslednjih desetletjih 19. stoletja so v mestu zgradili nekaj pomembnih objektov, kot sta monumentalno gledališče Carrera v 1850-ih in današnja predsedniška palača v 1890-ih, ki še vedno služi kot sedež gvatemalskega predsednika. V tem času se je prestolnica širila okoli bulvarja ''30 de Junio'' ​​in drugod, pri čemer so bila žal potisnjena na rob oziroma razseljena domorodna ljudstva iz naselij na mestnem obrobju. Potresa v letih 1917 in 1918 sta uničila številne stavbe v mestu Gvatemala, zgrajene v poznem 18. in v 19. stoletju – v obdobju 144 let po prejšnjih uničujočih potresnih sunkih, znanih kot potres Santa Marta leta 1773. Kljub temu so revna naselja, ki so nastala po seriji potresov v letih 1917–1918, še naprej rasla in se širila, s tem pa se je povečevalo pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, kanalizacijski sistem, električno omrežje ter urejene in osvetljene ceste. Desetletje pozneje je Gvatemala pod vodstvom nekdanjega generala in predsednika Jorgeja Ubica, ki je oblast utrdil v obliki avtoritarne diktature, vstopila v obdobje centraliziranega nadzora. V 1930-ih, sredi velike gospodarske krize, ki je prizadela gospodarstva številnih držav, je Ubicova vlada začela izvajati obsežne javne gradbene projekte, kot sta hipodrom in nove stavbe. Mednje je sodila tudi zasnova in gradnja Nacionalne palače (zgrajene med letoma 1939 in 1943), ki je služila kot uradna rezidenca in sedež predsednika republike. Po trinajstih letih vladanja je bil Ubico leta 1944 odstavljen v gvatemalski revoluciji; šlo je za demokratično gibanje, ki ga v državi še danes vsako leto obeležujejo, podobno kot dan neodvisnosti Srednje Amerike. === Sodobna zgodovina === Mesto Gvatemala je gospodarsko, upravno in kulturno središče države Gvatemale. Prav tako deluje kot glavno prometno vozlišče države; v njem je mednarodno letališče La Aurora, mesto pa je tudi izhodišče ali končna točka večine glavnih gvatemalskih cest. Mesto s svojim močnim gospodarstvom privablja na stotine tisočev migrantov z gvatemalskega podeželja in notranjosti ter služi kot glavna vstopna točka za večino tujih priseljencev, ki se želijo naseliti v Gvatemali. Poleg številnih restavracij, hotelov, trgovin in sodobnega sistema hitrega avtobusnega prometa (BRT) z imenom Transmetro mesto ponuja tudi številne umetnostne galerije, gledališča, športne objekte in muzeje (vključno z zbirkami predkolumbovske umetnosti) ter vse bogatejšo kulturno ponudbo. V mestu Gvatemala se nahajata tudi kinodvorana IMAX in filmski festival Ícaro (Festival Ícaro), kjer so premierno prikazani neodvisni filmi, posneti v Gvatemali in Srednji Ameriki. Mesto Gvatemala je še naprej izpostavljeno nenavadno velikemu številu naravnih in podnebnih nesreč (zlasti pogostim potresom); med najnovejšimi sta dve nesreči, ki sta mesto prizadeli sočasno maja 2010: izbruh vulkana [[Pacaya]] in dva dni pozneje siloviti nalivi, ki jih je prinesla tropska nevihta ''Agatha''. <gallery> File:Cerritodelcarmen.jpg|Cerkev Cerrito del Carmen, prva španska stavba v dolini, kjer je kasneje nastalo mesto Ciudad de Guatemala File:Sanfranciscoantigua.JPG|Ruševine cerkve Convento de Nuestra Señora de la Concepción v Antigvi Gvatemali File:Catedralguatemala1880.jpg|Fotografija stolnice v mestu Guatemala iz leta 1880 File:Guatemala City Air View.jpg|Območje 10 (Zona 10) v mestu Guatemala File:Transmetro en Ciudad de Guatemala.jpg|Transmetro </gallery> == Geografija == [[Slika:Plaza de la Republica & Banco Industrial.jpg|thumb|right|Plaza de la Republica, mesto Gvatemala]] Mesto Guatemala leži v goratem predelu države,<ref>{{Cite web |date=2025-09-05 |title=Guatemala City {{!}} Population, Map, Antigua, & History |url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |access-date=2025-10-02 |website=Britannica |language=en}}</ref> med pacifiško obalno nižino na jugu in severnim nižavjem [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]]. Mestno območje se je v zadnjem času zelo hitro širilo in vključilo večino sosednjih občin – Villa Nueva, San Miguel Petapa, Mixco, San Juan Sacatepequez, San José Pinula, Santa Catarina Pinula, Fraijanes, San Pedro Ayampuc, Amatitlán, Villa Canales, Palencia in Chinautla –, s čimer je nastalo območje, ki ga danes poznamo kot metropolitansko območje mesta Guatemala. Mesto je razdeljeno na 22 območij (imenovanih »Zonas«), zasnovanih po urbanističnem načrtu Raúla Aguilarja Batresa; vsako območje ima svoje ulice (»Calles«), avenije (»Avenidas«) in včasih diagonalne ulice (»Diagonal«), zaradi česar je iskanje naslovov v mestu precej preprosto. Območja so oštevilčena od 1 do 25, pri čemer območja 20, 22 in 23 ne obstajajo, saj bi sicer spadala na ozemlje drugih občin.[17] Naslovi so določeni na podlagi številke ulice ali avenije, ki ji sledita vezaj in razdalja v metrih od križišča.<ref>{{Cite web |title=City Layout in Guatemala City |url=https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |website=Frommer's |access-date=30 August 2019 |archive-date=8 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808114440/https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |url-status=dead }}</ref> Prvo območje (Zona Uno) predstavlja zgodovinsko središče (Centro Histórico), ki leži v samem srcu mesta in gosti številne pomembne zgodovinske stavbe, med drugim Nacionalno palačo kulture (Palacio Nacional de la Cultura), metropolitansko stolnico, nacionalni kongres, predsedniško palačo (Casa Presidencial), nacionalno knjižnico in Trg ustave (Plaza de la Constitución, nekdanji Centralni park). Mestne oblasti si prizadevajo za revitalizacijo tega pomembnega dela mesta. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. V poskusu nadzora nad hitro rastjo mesta je občinska vlada (Municipalidad de Guatemala), ki jo vodi dolgoletni župan Álvaro Arzú, izvedla načrt za osredotočanje rasti vzdolž pomembnih glavnih cest in uporabo značilnosti tranzitno usmerjenega razvoja (TOD). Namen tega načrta, imenovanega POT (Plan de Ordenamiento Territorial), je omogočiti gradnjo višjih stavbnih struktur mešane rabe ob velikih magistralnih cestah in postopno zmanjševanje višine in gostote, ki se odmikajo od njih. Prav tako je treba omeniti, da so glede na to, da je letališče na jugu mesta, v gradbenem kodeksu uporabljene višinske omejitve, ki temeljijo na letalskih vidikih. To omejuje največjo višino stavbe na 60 metrov (200 čevljev) v coni 10, do 95 metrov (312 čevljev) v coni 1. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije (Gvatemala)]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača (Gvatemala)]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''Catedral Metropolitana'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] t0it3f9lnp76e5jynq0en2b2nba47wb 6753478 6753476 2026-09-21T16:04:24Z Ljuba24b 92351 /* Kolonialna zgodovina */ 6753478 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1524 <small>([[Pedro de Alvarado]])</small> | established_title2 = kot glavno mesto<ref>{{cite web|url=http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|archive-url=https://web.archive.org/web/20130320225907/http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|url-status=dead|archive-date=2013-03-20|title=CONMEMORACION DE LOS DOSCIENTOS TREINTA AÑOS DE FUNDACIÓN DE LA CIUDAD DE GUATEMALA|date=2006-01-01|lang=es}}</ref> | established_date2 = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 228,7 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 1.221.739<ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/guatemala/0101__guatemala/ Guatemala (municipality) - ''City Population'']</ref><ref name="Citypopulation.de">{{cite web |url-status=live |url=https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210107024426/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-date=7 January 2021 |title=Guatemala: Administrative Division (Departments and Municipalities) |date=6 September 2023 |website=City Population }}</ref> | population_as_of = 2023 (ocena) | population_density_km2 = 5342 | population_urban = | population_metro = 3.230.000 | population_demonym = capitalino, guatemalteco | demographics_type2 = BDP (metro)<ref name="TelluBase">{{cite web |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |publisher=Tellusant |title=TelluBase—Guatemala Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |access-date=11 January 2024 |archive-date=16 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240116131437/https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |url-status=live }}</ref> | demographics2_footnotes = | demographics2_title1 = Urban | demographics2_info1 = US$24 mrd (2023) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = US$7700 (2023) | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znano tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Poselitev območja, kjer danes stoji ''Ciudad de Guatemala'', se je začela z domorodnimi [[Maji]]; ti so v Kaminaljuyuju zgradili veliko obredno središče. To obsežno majevsko naselje – največje zunaj majevskih nižin na polotoku [[Jukatan]] v jugovzhodni Mehiki – je svoj razcvet doživelo pred približno 2300 leti (okoli leta 300 pr. n. št.). Razcvet je bil posledica povečanega rudarjenja in trgovanja z [[obsidian]]om, dragocenim vulkanskim steklom (magmatsko kamnino), ki je bilo ključnega pomena za predkolumbovske civilizacije v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 222. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Kaminaljuyu je nato okoli leta 300 n. št. skrivnostno propadel iz zgodovinsko še nepojasnjenih vzrokov.<ref>{{Cite journal |last1=Wright |first1=Lori E. |last2=Valdés |first2=Juan Antonio |last3=Burton |first3=James H. |last4=Douglas Price |first4=T. |last5=Schwarcz |first5=Henry P. |date=June 2010 |title=The children of Kaminaljuyu: Isotopic insight into diet and long distance interaction in Mesoamerica |url=http://dx.doi.org/10.1016/j.jaa.2010.01.002 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=29 |issue=2 |pages=155–178 |doi=10.1016/j.jaa.2010.01.002 |issn=0278-4165 |url-access=subscription }}</ref> Novejše raziskave pa kažejo, da je do gospodarskega in političnega zatona Kaminaljuyuja prišlo v poznem klasičnem obdobju (550–800 n. št.), do dokončnega propada – ki so ga povzročili kmetijska in politična nestabilnost, hude suše ter izginjanje jezera – pa v končnem klasičnem obdobju (800–900 n. št.).<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 223. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Obredno središče Kaminaljuyu je bilo nedaleč od najstarejšega dela mesta Gvatemala. Danes je to mestni park. V zgodnjem obdobju španske kolonizacije je bilo to majhno naselje s samostanom El Carmen, ustanovljenim leta 1620, nekaj časa po španski osvojitvi tega ozemlja. === Kolonialna zgodovina === Serija uničujočih potresov leta 1773 je staro prestolnico province Antigua Gvatemala pustila v ruševinah{{efn|Pred potresom se je mesto imenovalo Santiago de los Caballeros. To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo, za potresom leta 1717 in potresom v Gvatemali leta 1751.}} To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo po potresu leta 1717 in potresu leta 1751. Tako so se Španci odločili prestolnico preseliti nekam na varnejše mesto. Leta 1776 je bil sedež vlade prestavljen na sedanjo lokacijo mesta Gvatemala, to je v dolini, ki je manj potresno izpostavljena. V novi prestolnici je osrednji trg postal znamenitost mesta zaradi svoje glavne znamenitosti, ogromne neoklasicistične [[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala|metropolitanske stolnice]] ''Catedral Primada Metropolitana de Santiago'', ki je bila večinoma zgrajena med letoma 1782–1815 in dokončana leta 1871. Služi kot središče rimskokatoliške cerkve v državi, stolnica gvatemalske nadškofije in rezidenca sedanjega nadškofa Gvatemale. Medtem so v [[Antigua Gvatemala|Antigui Gvatemali]] delali na obnovi struktur, kot je Palača generalnega kapitana, ki je bila močno poškodovana. To je bila palača, ki je takrat služila kot sedež kolonialne vlade generalne kapitanije Gvatemale od leta 1542 do neodvisnosti leta 1821. Danes služi kot mesto za več nacionalnih vladnih uradov, policije, turističnih agencij, skupaj z muzejskimi eksponati, vključno z Narodnim muzejem gvatemalske umetnosti. === Obdobje neodvisnosti === Pol stoletja pozneje, po ratifikaciji akta o neodvisnosti Srednje Amerike, je mesto septembra 1821 postalo prestolnica na novo ustanovljenih neodvisnih Združenih provinc Srednje Amerike. V naslednjih desetletjih 19. stoletja so v mestu zgradili nekaj pomembnih objektov, kot sta monumentalno gledališče Carrera v 1850-ih in današnja predsedniška palača v 1890-ih, ki še vedno služi kot sedež gvatemalskega predsednika. V tem času se je prestolnica širila okoli bulvarja ''30 de Junio'' ​​in drugod, pri čemer so bila žal potisnjena na rob oziroma razseljena domorodna ljudstva iz naselij na mestnem obrobju. Potresa v letih 1917 in 1918 sta uničila številne stavbe v mestu Gvatemala, zgrajene v poznem 18. in v 19. stoletju – v obdobju 144 let po prejšnjih uničujočih potresnih sunkih, znanih kot potres Santa Marta leta 1773. Kljub temu so revna naselja, ki so nastala po seriji potresov v letih 1917–1918, še naprej rasla in se širila, s tem pa se je povečevalo pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, kanalizacijski sistem, električno omrežje ter urejene in osvetljene ceste. Desetletje pozneje je Gvatemala pod vodstvom nekdanjega generala in predsednika Jorgeja Ubica, ki je oblast utrdil v obliki avtoritarne diktature, vstopila v obdobje centraliziranega nadzora. V 1930-ih, sredi velike gospodarske krize, ki je prizadela gospodarstva številnih držav, je Ubicova vlada začela izvajati obsežne javne gradbene projekte, kot sta hipodrom in nove stavbe. Mednje je sodila tudi zasnova in gradnja Nacionalne palače (zgrajene med letoma 1939 in 1943), ki je služila kot uradna rezidenca in sedež predsednika republike. Po trinajstih letih vladanja je bil Ubico leta 1944 odstavljen v gvatemalski revoluciji; šlo je za demokratično gibanje, ki ga v državi še danes vsako leto obeležujejo, podobno kot dan neodvisnosti Srednje Amerike. === Sodobna zgodovina === Mesto Gvatemala je gospodarsko, upravno in kulturno središče države Gvatemale. Prav tako deluje kot glavno prometno vozlišče države; v njem je mednarodno letališče La Aurora, mesto pa je tudi izhodišče ali končna točka večine glavnih gvatemalskih cest. Mesto s svojim močnim gospodarstvom privablja na stotine tisočev migrantov z gvatemalskega podeželja in notranjosti ter služi kot glavna vstopna točka za večino tujih priseljencev, ki se želijo naseliti v Gvatemali. Poleg številnih restavracij, hotelov, trgovin in sodobnega sistema hitrega avtobusnega prometa (BRT) z imenom Transmetro mesto ponuja tudi številne umetnostne galerije, gledališča, športne objekte in muzeje (vključno z zbirkami predkolumbovske umetnosti) ter vse bogatejšo kulturno ponudbo. V mestu Gvatemala se nahajata tudi kinodvorana IMAX in filmski festival Ícaro (Festival Ícaro), kjer so premierno prikazani neodvisni filmi, posneti v Gvatemali in Srednji Ameriki. Mesto Gvatemala je še naprej izpostavljeno nenavadno velikemu številu naravnih in podnebnih nesreč (zlasti pogostim potresom); med najnovejšimi sta dve nesreči, ki sta mesto prizadeli sočasno maja 2010: izbruh vulkana [[Pacaya]] in dva dni pozneje siloviti nalivi, ki jih je prinesla tropska nevihta ''Agatha''. <gallery> File:Cerritodelcarmen.jpg|Cerkev Cerrito del Carmen, prva španska stavba v dolini, kjer je kasneje nastalo mesto Ciudad de Guatemala File:Sanfranciscoantigua.JPG|Ruševine cerkve Convento de Nuestra Señora de la Concepción v Antigvi Gvatemali File:Catedralguatemala1880.jpg|Fotografija stolnice v mestu Guatemala iz leta 1880 File:Guatemala City Air View.jpg|Območje 10 (Zona 10) v mestu Guatemala File:Transmetro en Ciudad de Guatemala.jpg|Transmetro </gallery> == Geografija == [[Slika:Plaza de la Republica & Banco Industrial.jpg|thumb|right|Plaza de la Republica, mesto Gvatemala]] Mesto Guatemala leži v goratem predelu države,<ref>{{Cite web |date=2025-09-05 |title=Guatemala City {{!}} Population, Map, Antigua, & History |url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |access-date=2025-10-02 |website=Britannica |language=en}}</ref> med pacifiško obalno nižino na jugu in severnim nižavjem [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]]. Mestno območje se je v zadnjem času zelo hitro širilo in vključilo večino sosednjih občin – Villa Nueva, San Miguel Petapa, Mixco, San Juan Sacatepequez, San José Pinula, Santa Catarina Pinula, Fraijanes, San Pedro Ayampuc, Amatitlán, Villa Canales, Palencia in Chinautla –, s čimer je nastalo območje, ki ga danes poznamo kot metropolitansko območje mesta Guatemala. Mesto je razdeljeno na 22 območij (imenovanih »Zonas«), zasnovanih po urbanističnem načrtu Raúla Aguilarja Batresa; vsako območje ima svoje ulice (»Calles«), avenije (»Avenidas«) in včasih diagonalne ulice (»Diagonal«), zaradi česar je iskanje naslovov v mestu precej preprosto. Območja so oštevilčena od 1 do 25, pri čemer območja 20, 22 in 23 ne obstajajo, saj bi sicer spadala na ozemlje drugih občin.[17] Naslovi so določeni na podlagi številke ulice ali avenije, ki ji sledita vezaj in razdalja v metrih od križišča.<ref>{{Cite web |title=City Layout in Guatemala City |url=https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |website=Frommer's |access-date=30 August 2019 |archive-date=8 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808114440/https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |url-status=dead }}</ref> Prvo območje (Zona Uno) predstavlja zgodovinsko središče (Centro Histórico), ki leži v samem srcu mesta in gosti številne pomembne zgodovinske stavbe, med drugim Nacionalno palačo kulture (Palacio Nacional de la Cultura), metropolitansko stolnico, nacionalni kongres, predsedniško palačo (Casa Presidencial), nacionalno knjižnico in Trg ustave (Plaza de la Constitución, nekdanji Centralni park). Mestne oblasti si prizadevajo za revitalizacijo tega pomembnega dela mesta. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. V poskusu nadzora nad hitro rastjo mesta je občinska vlada (Municipalidad de Guatemala), ki jo vodi dolgoletni župan Álvaro Arzú, izvedla načrt za osredotočanje rasti vzdolž pomembnih glavnih cest in uporabo značilnosti tranzitno usmerjenega razvoja (TOD). Namen tega načrta, imenovanega POT (Plan de Ordenamiento Territorial), je omogočiti gradnjo višjih stavbnih struktur mešane rabe ob velikih magistralnih cestah in postopno zmanjševanje višine in gostote, ki se odmikajo od njih. Prav tako je treba omeniti, da so glede na to, da je letališče na jugu mesta, v gradbenem kodeksu uporabljene višinske omejitve, ki temeljijo na letalskih vidikih. To omejuje največjo višino stavbe na 60 metrov (200 čevljev) v coni 10, do 95 metrov (312 čevljev) v coni 1. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije (Gvatemala)]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača (Gvatemala)]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''Catedral Metropolitana'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] dtmh2jjj8fve3wfavenawbc587gjsw6 6753488 6753478 2026-09-21T16:45:18Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti */ np 6753488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1524 <small>([[Pedro de Alvarado]])</small> | established_title2 = kot glavno mesto<ref>{{cite web|url=http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|archive-url=https://web.archive.org/web/20130320225907/http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|url-status=dead|archive-date=2013-03-20|title=CONMEMORACION DE LOS DOSCIENTOS TREINTA AÑOS DE FUNDACIÓN DE LA CIUDAD DE GUATEMALA|date=2006-01-01|lang=es}}</ref> | established_date2 = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 228,7 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 1.221.739<ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/guatemala/0101__guatemala/ Guatemala (municipality) - ''City Population'']</ref><ref name="Citypopulation.de">{{cite web |url-status=live |url=https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210107024426/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-date=7 January 2021 |title=Guatemala: Administrative Division (Departments and Municipalities) |date=6 September 2023 |website=City Population }}</ref> | population_as_of = 2023 (ocena) | population_density_km2 = 5342 | population_urban = | population_metro = 3.230.000 | population_demonym = capitalino, guatemalteco | demographics_type2 = BDP (metro)<ref name="TelluBase">{{cite web |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |publisher=Tellusant |title=TelluBase—Guatemala Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |access-date=11 January 2024 |archive-date=16 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240116131437/https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |url-status=live }}</ref> | demographics2_footnotes = | demographics2_title1 = Urban | demographics2_info1 = US$24 mrd (2023) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = US$7700 (2023) | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znano tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Poselitev območja, kjer danes stoji ''Ciudad de Guatemala'', se je začela z domorodnimi [[Maji]]; ti so v Kaminaljuyuju zgradili veliko obredno središče. To obsežno majevsko naselje – največje zunaj majevskih nižin na polotoku [[Jukatan]] v jugovzhodni Mehiki – je svoj razcvet doživelo pred približno 2300 leti (okoli leta 300 pr. n. št.). Razcvet je bil posledica povečanega rudarjenja in trgovanja z [[obsidian]]om, dragocenim vulkanskim steklom (magmatsko kamnino), ki je bilo ključnega pomena za predkolumbovske civilizacije v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 222. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Kaminaljuyu je nato okoli leta 300 n. št. skrivnostno propadel iz zgodovinsko še nepojasnjenih vzrokov.<ref>{{Cite journal |last1=Wright |first1=Lori E. |last2=Valdés |first2=Juan Antonio |last3=Burton |first3=James H. |last4=Douglas Price |first4=T. |last5=Schwarcz |first5=Henry P. |date=June 2010 |title=The children of Kaminaljuyu: Isotopic insight into diet and long distance interaction in Mesoamerica |url=http://dx.doi.org/10.1016/j.jaa.2010.01.002 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=29 |issue=2 |pages=155–178 |doi=10.1016/j.jaa.2010.01.002 |issn=0278-4165 |url-access=subscription }}</ref> Novejše raziskave pa kažejo, da je do gospodarskega in političnega zatona Kaminaljuyuja prišlo v poznem klasičnem obdobju (550–800 n. št.), do dokončnega propada – ki so ga povzročili kmetijska in politična nestabilnost, hude suše ter izginjanje jezera – pa v končnem klasičnem obdobju (800–900 n. št.).<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 223. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Obredno središče Kaminaljuyu je bilo nedaleč od najstarejšega dela mesta Gvatemala. Danes je to mestni park. V zgodnjem obdobju španske kolonizacije je bilo to majhno naselje s samostanom El Carmen, ustanovljenim leta 1620, nekaj časa po španski osvojitvi tega ozemlja. === Kolonialna zgodovina === Serija uničujočih potresov leta 1773 je staro prestolnico province Antigua Gvatemala pustila v ruševinah{{efn|Pred potresom se je mesto imenovalo Santiago de los Caballeros. To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo, za potresom leta 1717 in potresom v Gvatemali leta 1751.}} To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo po potresu leta 1717 in potresu leta 1751. Tako so se Španci odločili prestolnico preseliti nekam na varnejše mesto. Leta 1776 je bil sedež vlade prestavljen na sedanjo lokacijo mesta Gvatemala, to je v dolini, ki je manj potresno izpostavljena. V novi prestolnici je osrednji trg postal znamenitost mesta zaradi svoje glavne znamenitosti, ogromne neoklasicistične [[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala|metropolitanske stolnice]] ''Catedral Primada Metropolitana de Santiago'', ki je bila večinoma zgrajena med letoma 1782–1815 in dokončana leta 1871. Služi kot središče rimskokatoliške cerkve v državi, stolnica gvatemalske nadškofije in rezidenca sedanjega nadškofa Gvatemale. Medtem so v [[Antigua Gvatemala|Antigui Gvatemali]] delali na obnovi struktur, kot je Palača generalnega kapitana, ki je bila močno poškodovana. To je bila palača, ki je takrat služila kot sedež kolonialne vlade generalne kapitanije Gvatemale od leta 1542 do neodvisnosti leta 1821. Danes služi kot mesto za več nacionalnih vladnih uradov, policije, turističnih agencij, skupaj z muzejskimi eksponati, vključno z Narodnim muzejem gvatemalske umetnosti. === Obdobje neodvisnosti === Pol stoletja pozneje, po ratifikaciji akta o neodvisnosti Srednje Amerike, je mesto septembra 1821 postalo prestolnica na novo ustanovljenih neodvisnih Združenih provinc Srednje Amerike. V naslednjih desetletjih 19. stoletja so v mestu zgradili nekaj pomembnih objektov, kot sta monumentalno gledališče Carrera v 1850-ih in današnja predsedniška palača v 1890-ih, ki še vedno služi kot sedež gvatemalskega predsednika. V tem času se je prestolnica širila okoli bulvarja ''30 de Junio'' ​​in drugod, pri čemer so bila žal potisnjena na rob oziroma razseljena domorodna ljudstva iz naselij na mestnem obrobju. Potresa v letih 1917 in 1918 sta uničila številne stavbe v mestu Gvatemala, zgrajene v poznem 18. in v 19. stoletju – v obdobju 144 let po prejšnjih uničujočih potresnih sunkih, znanih kot potres Santa Marta leta 1773. Kljub temu so revna naselja, ki so nastala po seriji potresov v letih 1917–1918, še naprej rasla in se širila, s tem pa se je povečevalo pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, kanalizacijski sistem, električno omrežje ter urejene in osvetljene ceste. Desetletje pozneje je Gvatemala pod vodstvom nekdanjega generala in predsednika Jorgeja Ubica, ki je oblast utrdil v obliki avtoritarne diktature, vstopila v obdobje centraliziranega nadzora. V 1930-ih, sredi velike gospodarske krize, ki je prizadela gospodarstva številnih držav, je Ubicova vlada začela izvajati obsežne javne gradbene projekte, kot sta hipodrom in nove stavbe. Mednje je sodila tudi zasnova in gradnja Nacionalne palače (zgrajene med letoma 1939 in 1943), ki je služila kot uradna rezidenca in sedež predsednika republike. Po trinajstih letih vladanja je bil Ubico leta 1944 odstavljen v gvatemalski revoluciji; šlo je za demokratično gibanje, ki ga v državi še danes vsako leto obeležujejo, podobno kot dan neodvisnosti Srednje Amerike. === Sodobna zgodovina === Mesto Gvatemala je gospodarsko, upravno in kulturno središče države Gvatemale. Prav tako deluje kot glavno prometno vozlišče države; v njem je mednarodno letališče La Aurora, mesto pa je tudi izhodišče ali končna točka večine glavnih gvatemalskih cest. Mesto s svojim močnim gospodarstvom privablja na stotine tisočev migrantov z gvatemalskega podeželja in notranjosti ter služi kot glavna vstopna točka za večino tujih priseljencev, ki se želijo naseliti v Gvatemali. Poleg številnih restavracij, hotelov, trgovin in sodobnega sistema hitrega avtobusnega prometa (BRT) z imenom Transmetro mesto ponuja tudi številne umetnostne galerije, gledališča, športne objekte in muzeje (vključno z zbirkami predkolumbovske umetnosti) ter vse bogatejšo kulturno ponudbo. V mestu Gvatemala se nahajata tudi kinodvorana IMAX in filmski festival Ícaro (Festival Ícaro), kjer so premierno prikazani neodvisni filmi, posneti v Gvatemali in Srednji Ameriki. Mesto Gvatemala je še naprej izpostavljeno nenavadno velikemu številu naravnih in podnebnih nesreč (zlasti pogostim potresom); med najnovejšimi sta dve nesreči, ki sta mesto prizadeli sočasno maja 2010: izbruh vulkana [[Pacaya]] in dva dni pozneje siloviti nalivi, ki jih je prinesla tropska nevihta ''Agatha''. <gallery> File:Cerritodelcarmen.jpg|Cerkev Cerrito del Carmen, prva španska stavba v dolini, kjer je kasneje nastalo mesto Ciudad de Guatemala File:Sanfranciscoantigua.JPG|Ruševine cerkve Convento de Nuestra Señora de la Concepción v Antigvi Gvatemali File:Catedralguatemala1880.jpg|Fotografija stolnice v mestu Guatemala iz leta 1880 File:Guatemala City Air View.jpg|Območje 10 (Zona 10) v mestu Guatemala File:Transmetro en Ciudad de Guatemala.jpg|Transmetro </gallery> == Geografija == [[Slika:Plaza de la Republica & Banco Industrial.jpg|thumb|right|Plaza de la Republica, mesto Gvatemala]] Mesto Guatemala leži v goratem predelu države,<ref>{{Cite web |date=2025-09-05 |title=Guatemala City {{!}} Population, Map, Antigua, & History |url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |access-date=2025-10-02 |website=Britannica |language=en}}</ref> med pacifiško obalno nižino na jugu in severnim nižavjem [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]]. Mestno območje se je v zadnjem času zelo hitro širilo in vključilo večino sosednjih občin – Villa Nueva, San Miguel Petapa, Mixco, San Juan Sacatepequez, San José Pinula, Santa Catarina Pinula, Fraijanes, San Pedro Ayampuc, Amatitlán, Villa Canales, Palencia in Chinautla –, s čimer je nastalo območje, ki ga danes poznamo kot metropolitansko območje mesta Guatemala. Mesto je razdeljeno na 22 območij (imenovanih »Zonas«), zasnovanih po urbanističnem načrtu Raúla Aguilarja Batresa; vsako območje ima svoje ulice (»Calles«), avenije (»Avenidas«) in včasih diagonalne ulice (»Diagonal«), zaradi česar je iskanje naslovov v mestu precej preprosto. Območja so oštevilčena od 1 do 25, pri čemer območja 20, 22 in 23 ne obstajajo, saj bi sicer spadala na ozemlje drugih občin.[17] Naslovi so določeni na podlagi številke ulice ali avenije, ki ji sledita vezaj in razdalja v metrih od križišča.<ref>{{Cite web |title=City Layout in Guatemala City |url=https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |website=Frommer's |access-date=30 August 2019 |archive-date=8 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808114440/https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |url-status=dead }}</ref> Prvo območje (Zona Uno) predstavlja zgodovinsko središče (Centro Histórico), ki leži v samem srcu mesta in gosti številne pomembne zgodovinske stavbe, med drugim Nacionalno palačo kulture (Palacio Nacional de la Cultura), metropolitansko stolnico, nacionalni kongres, predsedniško palačo (Casa Presidencial), nacionalno knjižnico in Trg ustave (Plaza de la Constitución, nekdanji Centralni park). Mestne oblasti si prizadevajo za revitalizacijo tega pomembnega dela mesta. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. V poskusu nadzora nad hitro rastjo mesta je občinska vlada (Municipalidad de Guatemala), ki jo vodi dolgoletni župan Álvaro Arzú, izvedla načrt za osredotočanje rasti vzdolž pomembnih glavnih cest in uporabo značilnosti tranzitno usmerjenega razvoja (TOD). Namen tega načrta, imenovanega POT (Plan de Ordenamiento Territorial), je omogočiti gradnjo višjih stavbnih struktur mešane rabe ob velikih magistralnih cestah in postopno zmanjševanje višine in gostote, ki se odmikajo od njih. Prav tako je treba omeniti, da so glede na to, da je letališče na jugu mesta, v gradbenem kodeksu uporabljene višinske omejitve, ki temeljijo na letalskih vidikih. To omejuje največjo višino stavbe na 60 metrov (200 čevljev) v coni 10, do 95 metrov (312 čevljev) v coni 1. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije, Gvatemala]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača, Gvatemala]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''[[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala]]'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) *''Univerza Francisco Marroquín'', zasebna, sekularna univerza, ki svoje poslanstvo opredeljuje kot »poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in gospodarskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov«. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] bh2aves8hq470klr4402r7detcuwkb6 6753489 6753488 2026-09-21T16:45:31Z Ljuba24b 92351 /* Znamenitosti */ 6753489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1524 <small>([[Pedro de Alvarado]])</small> | established_title2 = kot glavno mesto<ref>{{cite web|url=http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|archive-url=https://web.archive.org/web/20130320225907/http://mu.muniguate.com/index.php/component/content/article/130|url-status=dead|archive-date=2013-03-20|title=CONMEMORACION DE LOS DOSCIENTOS TREINTA AÑOS DE FUNDACIÓN DE LA CIUDAD DE GUATEMALA|date=2006-01-01|lang=es}}</ref> | established_date2 = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 228,7 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 1.221.739<ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/guatemala/0101__guatemala/ Guatemala (municipality) - ''City Population'']</ref><ref name="Citypopulation.de">{{cite web |url-status=live |url=https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20210107024426/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ |archive-date=7 January 2021 |title=Guatemala: Administrative Division (Departments and Municipalities) |date=6 September 2023 |website=City Population }}</ref> | population_as_of = 2023 (ocena) | population_density_km2 = 5342 | population_urban = | population_metro = 3.230.000 | population_demonym = capitalino, guatemalteco | demographics_type2 = BDP (metro)<ref name="TelluBase">{{cite web |url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |publisher=Tellusant |title=TelluBase—Guatemala Fact Sheet (Tellusant Public Service Series) |access-date=11 January 2024 |archive-date=16 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240116131437/https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_gtm.pdf |url-status=live }}</ref> | demographics2_footnotes = | demographics2_title1 = Urban | demographics2_info1 = US$24 mrd (2023) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = US$7700 (2023) | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znano tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Poselitev območja, kjer danes stoji ''Ciudad de Guatemala'', se je začela z domorodnimi [[Maji]]; ti so v Kaminaljuyuju zgradili veliko obredno središče. To obsežno majevsko naselje – največje zunaj majevskih nižin na polotoku [[Jukatan]] v jugovzhodni Mehiki – je svoj razcvet doživelo pred približno 2300 leti (okoli leta 300 pr. n. št.). Razcvet je bil posledica povečanega rudarjenja in trgovanja z [[obsidian]]om, dragocenim vulkanskim steklom (magmatsko kamnino), ki je bilo ključnega pomena za predkolumbovske civilizacije v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 222. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Kaminaljuyu je nato okoli leta 300 n. št. skrivnostno propadel iz zgodovinsko še nepojasnjenih vzrokov.<ref>{{Cite journal |last1=Wright |first1=Lori E. |last2=Valdés |first2=Juan Antonio |last3=Burton |first3=James H. |last4=Douglas Price |first4=T. |last5=Schwarcz |first5=Henry P. |date=June 2010 |title=The children of Kaminaljuyu: Isotopic insight into diet and long distance interaction in Mesoamerica |url=http://dx.doi.org/10.1016/j.jaa.2010.01.002 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |volume=29 |issue=2 |pages=155–178 |doi=10.1016/j.jaa.2010.01.002 |issn=0278-4165 |url-access=subscription }}</ref> Novejše raziskave pa kažejo, da je do gospodarskega in političnega zatona Kaminaljuyuja prišlo v poznem klasičnem obdobju (550–800 n. št.), do dokončnega propada – ki so ga povzročili kmetijska in politična nestabilnost, hude suše ter izginjanje jezera – pa v končnem klasičnem obdobju (800–900 n. št.).<ref>Sharpe, Ashley E., Bárbara Arroyo, Javier Estrada, Gloria Ajú, and Emanuel Serech. “Dogs for the Gods, Fish for the Feast: The Ceremonial Role of Animals at Kaminaljuyu, Guatemala.” Latin American Antiquity 33, no. 2 (2022): 223. https://www.jstor.org/stable/27362414.</ref> Obredno središče Kaminaljuyu je bilo nedaleč od najstarejšega dela mesta Gvatemala. Danes je to mestni park. V zgodnjem obdobju španske kolonizacije je bilo to majhno naselje s samostanom El Carmen, ustanovljenim leta 1620, nekaj časa po španski osvojitvi tega ozemlja. === Kolonialna zgodovina === Serija uničujočih potresov leta 1773 je staro prestolnico province Antigua Gvatemala pustila v ruševinah{{efn|Pred potresom se je mesto imenovalo Santiago de los Caballeros. To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo, za potresom leta 1717 in potresom v Gvatemali leta 1751.}} To je bil tretji potres, ki ga je mesto doživelo po potresu leta 1717 in potresu leta 1751. Tako so se Španci odločili prestolnico preseliti nekam na varnejše mesto. Leta 1776 je bil sedež vlade prestavljen na sedanjo lokacijo mesta Gvatemala, to je v dolini, ki je manj potresno izpostavljena. V novi prestolnici je osrednji trg postal znamenitost mesta zaradi svoje glavne znamenitosti, ogromne neoklasicistične [[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala|metropolitanske stolnice]] ''Catedral Primada Metropolitana de Santiago'', ki je bila večinoma zgrajena med letoma 1782–1815 in dokončana leta 1871. Služi kot središče rimskokatoliške cerkve v državi, stolnica gvatemalske nadškofije in rezidenca sedanjega nadškofa Gvatemale. Medtem so v [[Antigua Gvatemala|Antigui Gvatemali]] delali na obnovi struktur, kot je Palača generalnega kapitana, ki je bila močno poškodovana. To je bila palača, ki je takrat služila kot sedež kolonialne vlade generalne kapitanije Gvatemale od leta 1542 do neodvisnosti leta 1821. Danes služi kot mesto za več nacionalnih vladnih uradov, policije, turističnih agencij, skupaj z muzejskimi eksponati, vključno z Narodnim muzejem gvatemalske umetnosti. === Obdobje neodvisnosti === Pol stoletja pozneje, po ratifikaciji akta o neodvisnosti Srednje Amerike, je mesto septembra 1821 postalo prestolnica na novo ustanovljenih neodvisnih Združenih provinc Srednje Amerike. V naslednjih desetletjih 19. stoletja so v mestu zgradili nekaj pomembnih objektov, kot sta monumentalno gledališče Carrera v 1850-ih in današnja predsedniška palača v 1890-ih, ki še vedno služi kot sedež gvatemalskega predsednika. V tem času se je prestolnica širila okoli bulvarja ''30 de Junio'' ​​in drugod, pri čemer so bila žal potisnjena na rob oziroma razseljena domorodna ljudstva iz naselij na mestnem obrobju. Potresa v letih 1917 in 1918 sta uničila številne stavbe v mestu Gvatemala, zgrajene v poznem 18. in v 19. stoletju – v obdobju 144 let po prejšnjih uničujočih potresnih sunkih, znanih kot potres Santa Marta leta 1773. Kljub temu so revna naselja, ki so nastala po seriji potresov v letih 1917–1918, še naprej rasla in se širila, s tem pa se je povečevalo pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, kanalizacijski sistem, električno omrežje ter urejene in osvetljene ceste. Desetletje pozneje je Gvatemala pod vodstvom nekdanjega generala in predsednika Jorgeja Ubica, ki je oblast utrdil v obliki avtoritarne diktature, vstopila v obdobje centraliziranega nadzora. V 1930-ih, sredi velike gospodarske krize, ki je prizadela gospodarstva številnih držav, je Ubicova vlada začela izvajati obsežne javne gradbene projekte, kot sta hipodrom in nove stavbe. Mednje je sodila tudi zasnova in gradnja Nacionalne palače (zgrajene med letoma 1939 in 1943), ki je služila kot uradna rezidenca in sedež predsednika republike. Po trinajstih letih vladanja je bil Ubico leta 1944 odstavljen v gvatemalski revoluciji; šlo je za demokratično gibanje, ki ga v državi še danes vsako leto obeležujejo, podobno kot dan neodvisnosti Srednje Amerike. === Sodobna zgodovina === Mesto Gvatemala je gospodarsko, upravno in kulturno središče države Gvatemale. Prav tako deluje kot glavno prometno vozlišče države; v njem je mednarodno letališče La Aurora, mesto pa je tudi izhodišče ali končna točka večine glavnih gvatemalskih cest. Mesto s svojim močnim gospodarstvom privablja na stotine tisočev migrantov z gvatemalskega podeželja in notranjosti ter služi kot glavna vstopna točka za večino tujih priseljencev, ki se želijo naseliti v Gvatemali. Poleg številnih restavracij, hotelov, trgovin in sodobnega sistema hitrega avtobusnega prometa (BRT) z imenom Transmetro mesto ponuja tudi številne umetnostne galerije, gledališča, športne objekte in muzeje (vključno z zbirkami predkolumbovske umetnosti) ter vse bogatejšo kulturno ponudbo. V mestu Gvatemala se nahajata tudi kinodvorana IMAX in filmski festival Ícaro (Festival Ícaro), kjer so premierno prikazani neodvisni filmi, posneti v Gvatemali in Srednji Ameriki. Mesto Gvatemala je še naprej izpostavljeno nenavadno velikemu številu naravnih in podnebnih nesreč (zlasti pogostim potresom); med najnovejšimi sta dve nesreči, ki sta mesto prizadeli sočasno maja 2010: izbruh vulkana [[Pacaya]] in dva dni pozneje siloviti nalivi, ki jih je prinesla tropska nevihta ''Agatha''. <gallery> File:Cerritodelcarmen.jpg|Cerkev Cerrito del Carmen, prva španska stavba v dolini, kjer je kasneje nastalo mesto Ciudad de Guatemala File:Sanfranciscoantigua.JPG|Ruševine cerkve Convento de Nuestra Señora de la Concepción v Antigvi Gvatemali File:Catedralguatemala1880.jpg|Fotografija stolnice v mestu Guatemala iz leta 1880 File:Guatemala City Air View.jpg|Območje 10 (Zona 10) v mestu Guatemala File:Transmetro en Ciudad de Guatemala.jpg|Transmetro </gallery> == Geografija == [[Slika:Plaza de la Republica & Banco Industrial.jpg|thumb|right|Plaza de la Republica, mesto Gvatemala]] Mesto Guatemala leži v goratem predelu države,<ref>{{Cite web |date=2025-09-05 |title=Guatemala City {{!}} Population, Map, Antigua, & History |url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |access-date=2025-10-02 |website=Britannica |language=en}}</ref> med pacifiško obalno nižino na jugu in severnim nižavjem [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]]. Mestno območje se je v zadnjem času zelo hitro širilo in vključilo večino sosednjih občin – Villa Nueva, San Miguel Petapa, Mixco, San Juan Sacatepequez, San José Pinula, Santa Catarina Pinula, Fraijanes, San Pedro Ayampuc, Amatitlán, Villa Canales, Palencia in Chinautla –, s čimer je nastalo območje, ki ga danes poznamo kot metropolitansko območje mesta Guatemala. Mesto je razdeljeno na 22 območij (imenovanih »Zonas«), zasnovanih po urbanističnem načrtu Raúla Aguilarja Batresa; vsako območje ima svoje ulice (»Calles«), avenije (»Avenidas«) in včasih diagonalne ulice (»Diagonal«), zaradi česar je iskanje naslovov v mestu precej preprosto. Območja so oštevilčena od 1 do 25, pri čemer območja 20, 22 in 23 ne obstajajo, saj bi sicer spadala na ozemlje drugih občin.[17] Naslovi so določeni na podlagi številke ulice ali avenije, ki ji sledita vezaj in razdalja v metrih od križišča.<ref>{{Cite web |title=City Layout in Guatemala City |url=https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |website=Frommer's |access-date=30 August 2019 |archive-date=8 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808114440/https://www.frommers.com/destinations/guatemala-city/city-layout |url-status=dead }}</ref> Prvo območje (Zona Uno) predstavlja zgodovinsko središče (Centro Histórico), ki leži v samem srcu mesta in gosti številne pomembne zgodovinske stavbe, med drugim Nacionalno palačo kulture (Palacio Nacional de la Cultura), metropolitansko stolnico, nacionalni kongres, predsedniško palačo (Casa Presidencial), nacionalno knjižnico in Trg ustave (Plaza de la Constitución, nekdanji Centralni park). Mestne oblasti si prizadevajo za revitalizacijo tega pomembnega dela mesta. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. V poskusu nadzora nad hitro rastjo mesta je občinska vlada (Municipalidad de Guatemala), ki jo vodi dolgoletni župan Álvaro Arzú, izvedla načrt za osredotočanje rasti vzdolž pomembnih glavnih cest in uporabo značilnosti tranzitno usmerjenega razvoja (TOD). Namen tega načrta, imenovanega POT (Plan de Ordenamiento Territorial), je omogočiti gradnjo višjih stavbnih struktur mešane rabe ob velikih magistralnih cestah in postopno zmanjševanje višine in gostote, ki se odmikajo od njih. Prav tako je treba omeniti, da so glede na to, da je letališče na jugu mesta, v gradbenem kodeksu uporabljene višinske omejitve, ki temeljijo na letalskih vidikih. To omejuje največjo višino stavbe na 60 metrov (200 čevljev) v coni 10, do 95 metrov (312 čevljev) v coni 1. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije, Gvatemala]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača, Gvatemala]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''[[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala]]'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) *''[[Univerza Francisco Marroquín]]'', zasebna, sekularna univerza, ki svoje poslanstvo opredeljuje kot »poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in gospodarskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov«. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] kp84ywytqd9lmj2gw50f3vekeql6n9h 0 37827 6753580 6452607 2026-09-21T23:26:54Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6753580 wikitext text/x-wiki '''Bratož''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 195 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.206. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Bratož]], menedžer (direktor [[Revoz]]-a) * [[Bernard Bratož]] (1910—1994), planinec in narodni delavec *[[Boža Grafenauer Bratož]], zgodovinarka in fotografinja *[[David Bratož]], član uprave Krke, predsednik gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine * [[Domen Bratož]] (*1993), košarkar * [[Hinko Bratož]] - Oki (1923—1981), politični delavec, pisec dnevnika v partizanih * [[Igor Bratož]] (*1960), pisatelj, literarni kritik, novinar, urednik * [[Rajko Bratož]] (*1952), antični zgodovinar, univ. profesor, akademik * [[Remigij Bratož]] (1904—1977), violinist, slikar in karikaturist * [[Savo Bratož]] ([[Bratos]]) (1926—2024), fizik, univerzitetni profesor v Franciji, dopisni član [[SAZU]] * [[Urška Bratož]], zgodovinarka ==Glej tudi== * priimke [[Bratoš]], [[Bratovž]], [[Bratuž]] in [[Bratuš]], pa tudi [[Bratko]], [[Brate]], [[Bratina]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bratož}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9icjf5uo6lek3ivdyqf92qaxigwmd1k 0 52601 6753577 5752438 2026-09-21T22:06:17Z ~2026-51087-41 266135 /* Zahodna klasična glasba */ 6753577 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} {{CompactTOC2}} == Iranska glasba == *[[Mohammad Reza Lotfi]] *[[Hossein Alizadeh]] *[[Hossein Dehlavi]] *[[Farhad Fakhroddini]] *[[Fereydun Farzaneh]] *[[Shahrokh Khajehnuri]] *[[Ruhollah Khaleqi]] *[[Sharif Lotfi]] *[[Alireza Mashayekhi]] *[[Muhammad-Taqi Masudiyeh]] *[[Gholamreza Minbashiyan]] *[[Amir Teymuri]] *[[Hossein Nasehi]] *[[Mostafa Kamal Pourtorab]] *[[Hasan Riyahi]] *[[Kiyavash Sahebnasaq]] *[[Heshmat Sanjari]] *[[Javad Maroufi]] ===Zahodna klasična glasba=== * [[Lily Afshar]] * [[Aminollah Hussein]] * [[Lotfi Mansouri]] * [[Idin Samimi Mofakham]] * Arshia Samsaminia * [[Alexander Rahbari|Alexander (Ali) Rahbari]] * [[Anoushiravan Rohani]] * [[Shahrdad Rohani]] * [[Nima A. Rowshan]] * [[Loris Tjeknavorian]] (Loris Cheknavarian) {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami Irancev|Skladatelji]] [[Kategorija:Iranski skladatelji|*]] k860yyz4leuo6zebv3ic7d93bf65rzz 0 60120 6753654 6639984 2026-09-22T10:32:08Z ~2026-44996-51 264415 6753654 wikitext text/x-wiki '''Pavšič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojz Pavšič]] (1901—1985), fotograf, organist in kulturni delavec (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) * [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886—1982), matematik * [[Franc Pavšič]] (1876—1927), 1. slov. duhovnik v Argentini, kanonik, pedagog *[[Frank Pavšič]], nadzornik vesoljske tehnike (ZDA) *[[Gizela Pavšič]] (por. [[Gizela Bravničar]]) *[[Gregor Pavšič]], avtomobilistični novinar in publicist *[[Ivan Pavšič]] (1907—1986), ginekolog *[[Ivo Pavšič]] (1932—2012), zdravnik stomatolog, čeljustni ortoped *[[Jernej Pavšič]] (*1944), geolog, paleontolog, univ. prof. * [[Josip Pavšič]] (1870—1949), skladatelj, pianist in glasbeni pedagog * [[Maja Bitenc]] (r. Pavšič), jezikoslovka slovenistka, sociolingvistka * [[Marijan Pavšič]] (1909—1971), veterinar *[[:en:Matej_Pavšič|Matej Pavšič]] (*1946), fizik *[[Matija Pavšič]] (*1979), veslač, olimpijec *[[Metka Pavšič]], igralka *[[Miha Pavšič]], biokemik * [[Mojca Vizjak Pavšič]] (*1953), psihologinja, statističarka, publicistka *[[Peter Pavšič]] (1908—1998), športnik atlet, gimnastični in ribiški funkcionar, ribogojec *[[Peter Pavšič (arhitekt)|Peter Pavšič]], arhitekt *[[Radivoj Pavšič]] (1900—?), učitelj v Kambreškem po 1. svet.vojni (gospodar Lukčeve hiše v [[Kambreško|Kambreškem]], ki je zdaj preurejena v muzej) * [[Rudi Pavšič]] (*1952), zamejski politik in kulturni delavec v Italiji, predsednik [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]] * [[Štefan Pavšič]] (1910—1990), krščanski socialist, partizanski poveljnik, gospodarstvenik * [[Tinkara Pavšič Mrevlje]], psihologinja * [[Tomaž Pavšič]] (1931—2019), slavist, kulturni delavec in publicist * [[Vladimir Pavšič]] - [[Matej Bor]] (1913—1993), pisatelj, pesnik, publicist, akademik *Zvonko (Franc) Pavšič (1920–2012), partizanski učitelj in šolnik, publicist == Glej tudi == * priimke [[Pavčič]], [[Pavšek]], [[Pavšer]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavšič Peter (1908-1998) gradbenik, gimnastični in ribiški funkcionar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f9ye3lmzzu6907zfzadlxtg8lv44may 0 67367 6753642 6729265 2026-09-22T09:38:18Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6753642 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Latvijci|latvijskih]] (letonskih) [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Latvijcev|Latvija|latvijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Solvita Āboltiņa]] *[[Aivars Aksenoks]] *[[Arturs Alberings]] *[[Rūdolfs Jānis Alksnis]] *([[Viktor Alksnis]]) *[[Juris Alunāns]] (filolog, pisatelj) *[[Andris Ameriks]] *[[Alfrēds Andersons]] *[[Jānis Andersons]]  *[[Georgs Andrejevs]] *[[Jānis Ankravs]] *[[Jānis Annuss]] *[[Edgars Apinis]] *[[Andris Ārgalis]] *George Armitstead (''Džordžs Armitsteds'') *[[Arvils Ašeradens]] *[[Uldis Augulis]] == B == *[[Jānis Balodis]] *Mārtiņš Bariss *[[Oļegs Batarevskis]] *[[Ēriks Baumanis]] *[[Hermann Johann Heinrich Behrends]] *[[Bernhards Bērents]] *[[Pēteris Berģis]] *[[Raimonds Bergmanis]] *[[Arveds Bergs]] *[[Aivars Berķis]] *[[Eduards Berklavs]] *[[Teodors Bergtāls]] *[[Andris Bērziņš]] *[[Gaidis Bērziņš]] *[[Indulis Bērziņš]] *[[Jānis Bērziņš-Ziemelis]] (Jan Karlovič Berzin/Jānis Bērziņš; pr. i. Pēteris Ķuzis) *Raimonds Bitenieks  *[[Valdis Birkavs]] *[[Jānis Birks]] *[[Viktors Birze]] *[[Alfrēds Birznieks]] *[[Erasts Bite]] *[[Ernests Blanks]] *[[Ādolfs Bļodnieks]] *[[Gundars Bojārs]] *[[Juris Bojars]] *[[Mārtiņš Bondars]] *[[Jānis Bordāns]] *[[Baiba Braže]] *[[Vilnis-Edvīns Bresis]] *[[Vladimirs Bukovskis]] *Willhelm Robert von Bulmerink *[[Mikolas Burokevičius]] *[[Oļegs Burovs]] == C == *[[Gustavs Celmiņš]] *[[Hugo Celmiņš]] == Č == * [[Jānis Čakste]] * [[Konstantīns Čakste]] * [[Mintauts Čakste]] * [[Alfrēds Čepānis]] * [[Ziedonis Čevers]] == D == *[[Jūlijs Daniševskis|Jūlij(s) Daniševski(s)]] - Hermanis *[[Oskars Jēkabs Dankers]] *[[Gundars Daudze]] *[[Arnolds Deglavs]] * [[Anatols Dinbergs]]  *[[Jānis Dinevičs]] *[[Baldvins Disterlo]] (''Balduin Düsterlohe'') *Ernests Dišlers *[[Kārlis Dišlers]] *[[Ansis Dobelis]] *[[Juris Dobelis]] *[[Sergejs Dolgopolovs|Sergej(s) Dolgopolov(s)]] * [[Valdis Dombrovskis]] *[[Vjačeslavs Dombrovskis|Vjačeslav(s) Dombrovski(s)]] * [[Otto Heinrich Drechler]] * Ina Druviete * [[Mečislavs Dubra]] * [[Jānis Dūklavs]] * [[Roberts Dukurs]] * [[Antons Dzenis]] *[[Raivis Dzintars]] == E == * [[Gatis Eglītis]] * [[Roberts Eihe|Robert(s) Ejhe]] (Ēķis) * Kristaps Eklons * [[Indulis Emsis]] * [[Rūdolfs Endrups]] == F == * [[Vladimirs Frolovs|Vladimir(s) Frolov(s)]] * [[Vaira Vīķe-Freiberga]] * [[Andrejs Frīdenbergs]] == G == *[[Maris Gailis]] *[[Markuss Gailītis]] *[[Dainis Ģēģeris|Dainis Ģēģer(i)s]] *[[Kaspars Gerhards]] *[[Miķelis Gobiņš]] *[[Aldis Gobzems]] *[[Ivars Godmanis]] *[[Jānis Goldmanis]] *[[Marija Golubeva]] *[[Anatolijs Gorbunovs|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] *Linards Grantiņš *[[Iveta Grigule]] *[[Jēkabs Grots]] *[[Aleksandrs Gubens]] *[[Vilis Gulbis]] == H == * [[Aleksandrs Haritonovskis]] * [[Teodors Hermanovskis]] == I == * [[Ilze Indriksone]] * [[Dainis Īvāns]] == J == * [[Eriks Jekabsons]] * [[Ilze Juhansone]] * [[Antons Juhņevičs|Anton(s) Juhņevič(s)]] * [[Pēteris Juraševskis|Pēter(is) Juraševski(s)]] * [[Roberts Jurdžs]] *[[Jānis Jurkāns]] == K == *[[Jānis Kalacis]] *[[Meletijs Kaļistratovs]] *[[Arnis Kalniņš]] *[[Artu(r)ss Kaimiņš|Arturs(s) Kaimiņš]] *[[Jānis Kalnbērziņš]] *[[Sandra Kalniete]] *[[Brūno Kalniņš]] *[[Pauls Kalniņš]] *[[Aigars Kalvītis]] *[[Artis Kampars]] *[[Voldemārs Kaņepīts]] *[[Ausma Kantāne-Ziedone]] *[[Krišjānis Kariņš|Krisjānis Karinš]] *[[Francis Kemps]] *[[Ludvigs Vilhelms Kerkoviuss]] *[[Arturs Krišjānis Kariņš|(Arturs) Krišjānis Kariņš]] *[[Pauls Keusslers]] *[[Ivars Ķezbers]] *[[Jānis Kinna]] *[[Augusts Kirchenšteins]] *[[Vilnis Ķirsis]] *[[Aleksandrs Kiršteins]] *[[Gustavs Klaustiņš]] *[[Vilgelm Knorin|Vilhelm(s) Knorin(š)]] *[[Rihards Kozlovskis]] *[[Andrejs Krastiņš]] *[[Guntars Krasts]]    *[[Armands Krauze]] *[[Ilga Kreituse]] (''Ilga Grava'', ''Ilga Gore'') *[[Ādams Krieviņš]] *[[Kārlis Krievs]] *[[Ģirts Valdis Kristovskis]] *[[Vilis Krištopans]] *[[Jānis Kruminš]] (1894-1938) *[[Vilis Krūmiņš]] *[[Māris Kučinskis]]  *[[Ādolfs Kuršinskis]] *[[Alberts Kviesis]] == L == *[[Mārtiņš Lācis]] [Martin Lacis] *[[Vilis Lācis]] [Jānis Vilhelms Lāce] *[[Eduards Laimiņš]] *[[Antons Laizāns]] *[[Pāvils Laizāns]] *[[Kārlis Landers]] [Karl Lander] *[[Ingrīda Latimira]] (''Ūdre'') *[[Valdis Lauskis]] *[[Augusts Lēbers]] *[[Vilhelms Lecis]] *[[Pēteris Leitāns]] *[[Aivars Lembergs]] *[[Jānis Lepse]] *[[Egils Levits]] *[[Imants Lieģis]] *[[Tālis Linkaits]] *[[Klāvs Lorencs]] == M == *[[Pēteris Mago]] [Pjotr Ivanovič Maggo] *[[Edwin Magnus|Edwin (Edvins) Magnus(s)]] *[[Vladimirs Makarovs]] *[[Zigfrids Meierovics]] (''Zigfrīds Anna Meierovics'') *[[Dace Melbārde]] *[[Fricis Menders]] *[[Daiga Mieriņa]] (née ''Cekule'') *[[Pauls Mincs]] *[[Miroslav Mitrofanov|Miroslav(s) Mitrofanov(s)]] *[[Nils Muižnieks]] *[[Ināra Mūrniece]] *[[Linda Mūrniece]] == N == *[[Broņislavs Nagujevskis]] *[[Ralfs Nemiro]] *[[Andrievs Niedra]] == O == * [[Roberts Osis]] * [[Frīdrihs Ozoliņš]] * [[Kārlis Ozoliņš]] * [[Osvalds Ozoliņš]] == P == *[[Juris Pabērzs]] (Jurs Pabēržs) *[[Artis Pabriks]] *[[Jānis Pakalns]] *[[Raimunds Pauls]] *[[Jānis Pauļuks]] *[[Kārlis Pauļuks]] *[[Daniels Pavļuts]] *[[Jānis Peive|Jā]]<nowiki/>[[Jānis Peive|nis Peive]] [Pejve] *[[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] *[[Aleksandrs Pētersons]] *[[Jānis Peters]] *[[Jēkabs Peterss]] [Jakov Peters] *[[Ramona Petraviča]] *[[Ansis Petrevics]] *[[Jurijs Petropavlovskis|Jurij(s) Petropavlovski(s)]] *[[Andris Piebalgs]] *[[Rihards Pīks]] *Adolph Konstantin Jakob Baron Pilar von Pilchau-Audern *[[Uldis Pīlēns]] *[[Berta Pīpiņa]] (née Ziemele) *[[Jānis Pliekšāns]] *[[Jakovs Pliners|Jakov(s) Pliner(s)]] *[[Andrejs Požarnovs]] *[[Mārtiņš Prīmanis]] *[[Aigars Prusis]] *[[Juris Pūce]] *[[Boris Pugo|Boris(s) Pugo]] *[[Māris Purgailis]] *[[Kārlis Puriņš]] *[[Voldemārs Pusulls]] *[[Roberts Putnis]] == R == *[[Jāzeps Rancāns]]  *[[Jānis Reirs]] *[[Dana Reizniece-Ozola]] *[[Einars Repše]] *[[Māris Riekstiņš]] *[[Edgars Rinkēvičs]] *[[Ernests Rolavs]] *[[Aivis Ronis]] *[[Jāzeps Roskošs]] *[[Aleksejs Rosļikovs]] *Eduards Viktors fon Rozenbergs *[[Fricis Rozins]] *[[Jurijs Rubenis]]  *[[Vitālijs Rubenis]] (''Vitalij Ruben'') *[[Alfrēds Rubiks]]   *[[Ansis Rudevics]] * [[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] *[[Augusts Rumpēters]] == S == *[[Voldemārs Salnais]] *Lothar Schoeler *[[Mareks Segliņš]] *[[Ludvigs Sēja]] *[[Uldis Sesks]] *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer)'' *[[Evika Siliņa]] *[[Andrejs Sīmanis]] *[[Jānis Skudre]] *[[Marģers Skujenieks]] *[[Atis Slakteris]] *[[Egons Slēde]] *[[Ivars Smilga|Ivar(s) Smilga]] *[[Edvards Smiltēns]] * [[Arnolds Spekke]] * [[Arturs Sproģis]] * [[Andris Spruds]]. * [[Žanis Spure]] * [[Mārtiņš Staķis]] * [[Pēteris Stērste]] * [[Laimdota Straujuma]] * [[Jānis Straume]] * [[Pēteris Strautmanis]]     *[[Juta Strīķe]] * [[Peteris Stučka]] *[[Inguna Sudraba]] == Š == * [[Pauls Šīmanis]] (''Paul Schiemann'') * [[Andris Šķēle]] *[[Ainārs Šlesers]] *[[Valdis Šteins]] *[[Aaron Štejnberg]] (אהרן שטײנבערג‏‎) *[[Isaak Štejnberg]] (идиш ‏יצחק נחמן שטײנבערג‏‎) *[[Aigars Štokenbergs]] *[[Ilga Šuplinska]] == T == *[[Edgars Tavars]] *[[Andris Teikmanis]] *[[Verners Tepfers]]  *[[Aivars Timofejevs]] *[[Francis Trasuns]] *[[Ādams Turkupols]] == U == *[[Ingrīda Ūdre]] (''Latimira'') *[[Teodors Ūdris]] *[[Guntis Ulmanis]] *[[Kārlis Ulmanis|Kārlis (Augusts Vilhelms) Ulmanis]] *[[Jānis Urbanovičs]] *[[Nils Ušakovs]] == V == * [[Jānis Vagris]] * [[Viktors Valainis]] * [[Kristaps Valters]] *[[Miķelis Valters]] * [[Raimonds Vējonis]]  *[[Vinets Veldre]] *[[Kornēlijs Veidnieks]] *Manfred von Vegesack *[[Frīdrihs Vesmanis]] * [[Vaira Vīķe-Freiberga]] *[[Ilze Viņķele]] *[[Juris Viņķelis]] *[[Jānis Vitenbergs]] *[[Jānis Vītoliņš]] * [[Augusts Voss]] * [[Jānis Vucāns]] == W == * Hugo Wittrock == Z == *[[Leonīd(s) Zakovski(s)]] [Henriks Štubis] *[[Jānis Zālītis]] *[[Voldemārs Zāmuēls]] * [[Kārlis Zariņš]] * [[Valdis Zatlers]]  * [[Gustavs Zemgals]] * [[Gunārs Ziemelis]] * [[Fricis Zilbers]] *[[Roberts Zīle]] == Ž == * [[Tatjana Ždanoka]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Latvijcev|Politiki]] [[Kategorija:Latvijski politiki|*]] 5pxu7ytrmrhgtlujzid9ca8xt38b5bl 6753643 6753642 2026-09-22T09:38:58Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6753643 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Latvijci|latvijskih]] (letonskih) [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Latvijcev|Latvija|latvijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Solvita Āboltiņa]] *[[Aivars Aksenoks]] *[[Arturs Alberings]] *[[Rūdolfs Jānis Alksnis]] *([[Viktor Alksnis]]) *[[Juris Alunāns]] (filolog, pisatelj) *[[Andris Ameriks]] *[[Alfrēds Andersons]] *[[Jānis Andersons]]  *[[Georgs Andrejevs]] *[[Jānis Ankravs]] *[[Jānis Annuss]] *[[Edgars Apinis]] *[[Andris Ārgalis]] *George Armitstead (''Džordžs Armitsteds'') *[[Arvils Ašeradens]] *[[Uldis Augulis]] == B == *[[Jānis Balodis]] *Mārtiņš Bariss *[[Oļegs Batarevskis]] *[[Ēriks Baumanis]] *[[Hermann Johann Heinrich Behrends]] *[[Bernhards Bērents]] *[[Pēteris Berģis]] *[[Raimonds Bergmanis]] *[[Arveds Bergs]] *[[Aivars Berķis]] *[[Eduards Berklavs]] *[[Teodors Bergtāls]] *[[Andris Bērziņš]] *[[Gaidis Bērziņš]] *[[Indulis Bērziņš]] *[[Jānis Bērziņš-Ziemelis]] (Jan Karlovič Berzin/Jānis Bērziņš; pr. i. Pēteris Ķuzis) *Raimonds Bitenieks  *[[Valdis Birkavs]] *[[Jānis Birks]] *[[Viktors Birze]] *[[Alfrēds Birznieks]] *[[Erasts Bite]] *[[Ernests Blanks]] *[[Ādolfs Bļodnieks]] *[[Gundars Bojārs]] *[[Juris Bojars]] *[[Mārtiņš Bondars]] *[[Jānis Bordāns]] *[[Baiba Braže]] *[[Vilnis-Edvīns Bresis]] *[[Vladimirs Bukovskis]] *Willhelm Robert von Bulmerink *[[Mikolas Burokevičius]] *[[Oļegs Burovs]] == C == *[[Gustavs Celmiņš]] *[[Hugo Celmiņš]] == Č == * [[Jānis Čakste]] * [[Konstantīns Čakste]] * [[Mintauts Čakste]] * [[Alfrēds Čepānis]] * [[Ziedonis Čevers]] == D == *[[Jūlijs Daniševskis|Jūlij(s) Daniševski(s)]] - Hermanis *[[Oskars Jēkabs Dankers]] *[[Gundars Daudze]] *[[Arnolds Deglavs]] * [[Anatols Dinbergs]]  *[[Jānis Dinevičs]] *[[Baldvins Disterlo]] (''Balduin Düsterlohe'') *Ernests Dišlers *[[Kārlis Dišlers]] *[[Ansis Dobelis]] *[[Juris Dobelis]] *[[Sergejs Dolgopolovs|Sergej(s) Dolgopolov(s)]] * [[Valdis Dombrovskis]] *[[Vjačeslavs Dombrovskis|Vjačeslav(s) Dombrovski(s)]] * [[Otto Heinrich Drechler]] * Ina Druviete * [[Mečislavs Dubra]] * [[Jānis Dūklavs]] * [[Roberts Dukurs]] * [[Antons Dzenis]] *[[Raivis Dzintars]] == E == * [[Gatis Eglītis]] * [[Roberts Eihe|Robert(s) Ejhe]] (Ēķis) * Kristaps Eklons * [[Indulis Emsis]] * [[Rūdolfs Endrups]] == F == * [[Vladimirs Frolovs|Vladimir(s) Frolov(s)]] * [[Vaira Vīķe-Freiberga]] * [[Andrejs Frīdenbergs]] == G == *[[Maris Gailis]] *[[Markuss Gailītis]] *[[Dainis Ģēģeris|Dainis Ģēģer(i)s]] *[[Kaspars Gerhards]] *[[Miķelis Gobiņš]] *[[Aldis Gobzems]] *[[Ivars Godmanis]] *[[Jānis Goldmanis]] *[[Marija Golubeva]] *[[Anatolijs Gorbunovs|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] *Linards Grantiņš *[[Iveta Grigule]] *[[Jēkabs Grots]] *[[Aleksandrs Gubens]] *[[Vilis Gulbis]] == H == * [[Aleksandrs Haritonovskis]] * [[Teodors Hermanovskis]] == I == * [[Ilze Indriksone]] * [[Dainis Īvāns]] == J == * [[Eriks Jekabsons]] * [[Ilze Juhansone]] * [[Antons Juhņevičs|Anton(s) Juhņevič(s)]] * [[Pēteris Juraševskis|Pēter(is) Juraševski(s)]] * [[Roberts Jurdžs]] *[[Jānis Jurkāns]] == K == *[[Jānis Kalacis]] *[[Meletijs Kaļistratovs]] *[[Arnis Kalniņš]] *[[Artu(r)ss Kaimiņš|Arturs(s) Kaimiņš]] *[[Jānis Kalnbērziņš]] *[[Sandra Kalniete]] *[[Brūno Kalniņš]] *[[Pauls Kalniņš]] *[[Aigars Kalvītis]] *[[Artis Kampars]] *[[Voldemārs Kaņepīts]] *[[Ausma Kantāne-Ziedone]] *[[Krišjānis Kariņš|Krisjānis Karinš]] *[[Francis Kemps]] *[[Ludvigs Vilhelms Kerkoviuss]] *[[Pauls Keusslers]] *[[Ivars Ķezbers]] *[[Jānis Kinna]] *[[Augusts Kirchenšteins]] *[[Vilnis Ķirsis]] *[[Aleksandrs Kiršteins]] *[[Gustavs Klaustiņš]] *[[Vilgelm Knorin|Vilhelm(s) Knorin(š)]] *[[Rihards Kozlovskis]] *[[Andrejs Krastiņš]] *[[Guntars Krasts]]    *[[Armands Krauze]] *[[Ilga Kreituse]] (''Ilga Grava'', ''Ilga Gore'') *[[Ādams Krieviņš]] *[[Kārlis Krievs]] *[[Ģirts Valdis Kristovskis]] *[[Vilis Krištopans]] *[[Jānis Kruminš]] (1894-1938) *[[Vilis Krūmiņš]] *[[Māris Kučinskis]]  *[[Ādolfs Kuršinskis]] *[[Alberts Kviesis]] == L == *[[Mārtiņš Lācis]] [Martin Lacis] *[[Vilis Lācis]] [Jānis Vilhelms Lāce] *[[Eduards Laimiņš]] *[[Antons Laizāns]] *[[Pāvils Laizāns]] *[[Kārlis Landers]] [Karl Lander] *[[Ingrīda Latimira]] (''Ūdre'') *[[Valdis Lauskis]] *[[Augusts Lēbers]] *[[Vilhelms Lecis]] *[[Pēteris Leitāns]] *[[Aivars Lembergs]] *[[Jānis Lepse]] *[[Egils Levits]] *[[Imants Lieģis]] *[[Tālis Linkaits]] *[[Klāvs Lorencs]] == M == *[[Pēteris Mago]] [Pjotr Ivanovič Maggo] *[[Edwin Magnus|Edwin (Edvins) Magnus(s)]] *[[Vladimirs Makarovs]] *[[Zigfrids Meierovics]] (''Zigfrīds Anna Meierovics'') *[[Dace Melbārde]] *[[Fricis Menders]] *[[Daiga Mieriņa]] (née ''Cekule'') *[[Pauls Mincs]] *[[Miroslav Mitrofanov|Miroslav(s) Mitrofanov(s)]] *[[Nils Muižnieks]] *[[Ināra Mūrniece]] *[[Linda Mūrniece]] == N == *[[Broņislavs Nagujevskis]] *[[Ralfs Nemiro]] *[[Andrievs Niedra]] == O == * [[Roberts Osis]] * [[Frīdrihs Ozoliņš]] * [[Kārlis Ozoliņš]] * [[Osvalds Ozoliņš]] == P == *[[Juris Pabērzs]] (Jurs Pabēržs) *[[Artis Pabriks]] *[[Jānis Pakalns]] *[[Raimunds Pauls]] *[[Jānis Pauļuks]] *[[Kārlis Pauļuks]] *[[Daniels Pavļuts]] *[[Jānis Peive|Jā]]<nowiki/>[[Jānis Peive|nis Peive]] [Pejve] *[[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] *[[Aleksandrs Pētersons]] *[[Jānis Peters]] *[[Jēkabs Peterss]] [Jakov Peters] *[[Ramona Petraviča]] *[[Ansis Petrevics]] *[[Jurijs Petropavlovskis|Jurij(s) Petropavlovski(s)]] *[[Andris Piebalgs]] *[[Rihards Pīks]] *Adolph Konstantin Jakob Baron Pilar von Pilchau-Audern *[[Uldis Pīlēns]] *[[Berta Pīpiņa]] (née Ziemele) *[[Jānis Pliekšāns]] *[[Jakovs Pliners|Jakov(s) Pliner(s)]] *[[Andrejs Požarnovs]] *[[Mārtiņš Prīmanis]] *[[Aigars Prusis]] *[[Juris Pūce]] *[[Boris Pugo|Boris(s) Pugo]] *[[Māris Purgailis]] *[[Kārlis Puriņš]] *[[Voldemārs Pusulls]] *[[Roberts Putnis]] == R == *[[Jāzeps Rancāns]]  *[[Jānis Reirs]] *[[Dana Reizniece-Ozola]] *[[Einars Repše]] *[[Māris Riekstiņš]] *[[Edgars Rinkēvičs]] *[[Ernests Rolavs]] *[[Aivis Ronis]] *[[Jāzeps Roskošs]] *[[Aleksejs Rosļikovs]] *Eduards Viktors fon Rozenbergs *[[Fricis Rozins]] *[[Jurijs Rubenis]]  *[[Vitālijs Rubenis]] (''Vitalij Ruben'') *[[Alfrēds Rubiks]]   *[[Ansis Rudevics]] * [[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] *[[Augusts Rumpēters]] == S == *[[Voldemārs Salnais]] *Lothar Schoeler *[[Mareks Segliņš]] *[[Ludvigs Sēja]] *[[Uldis Sesks]] *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer)'' *[[Evika Siliņa]] *[[Andrejs Sīmanis]] *[[Jānis Skudre]] *[[Marģers Skujenieks]] *[[Atis Slakteris]] *[[Egons Slēde]] *[[Ivars Smilga|Ivar(s) Smilga]] *[[Edvards Smiltēns]] * [[Arnolds Spekke]] * [[Arturs Sproģis]] * [[Andris Spruds]]. * [[Žanis Spure]] * [[Mārtiņš Staķis]] * [[Pēteris Stērste]] * [[Laimdota Straujuma]] * [[Jānis Straume]] * [[Pēteris Strautmanis]]     *[[Juta Strīķe]] * [[Peteris Stučka]] *[[Inguna Sudraba]] == Š == * [[Pauls Šīmanis]] (''Paul Schiemann'') * [[Andris Šķēle]] *[[Ainārs Šlesers]] *[[Valdis Šteins]] *[[Aaron Štejnberg]] (אהרן שטײנבערג‏‎) *[[Isaak Štejnberg]] (идиш ‏יצחק נחמן שטײנבערג‏‎) *[[Aigars Štokenbergs]] *[[Ilga Šuplinska]] == T == *[[Edgars Tavars]] *[[Andris Teikmanis]] *[[Verners Tepfers]]  *[[Aivars Timofejevs]] *[[Francis Trasuns]] *[[Ādams Turkupols]] == U == *[[Ingrīda Ūdre]] (''Latimira'') *[[Teodors Ūdris]] *[[Guntis Ulmanis]] *[[Kārlis Ulmanis|Kārlis (Augusts Vilhelms) Ulmanis]] *[[Jānis Urbanovičs]] *[[Nils Ušakovs]] == V == * [[Jānis Vagris]] * [[Viktors Valainis]] * [[Kristaps Valters]] *[[Miķelis Valters]] * [[Raimonds Vējonis]]  *[[Vinets Veldre]] *[[Kornēlijs Veidnieks]] *Manfred von Vegesack *[[Frīdrihs Vesmanis]] * [[Vaira Vīķe-Freiberga]] *[[Ilze Viņķele]] *[[Juris Viņķelis]] *[[Jānis Vitenbergs]] *[[Jānis Vītoliņš]] * [[Augusts Voss]] * [[Jānis Vucāns]] == W == * Hugo Wittrock == Z == *[[Leonīd(s) Zakovski(s)]] [Henriks Štubis] *[[Jānis Zālītis]] *[[Voldemārs Zāmuēls]] * [[Kārlis Zariņš]] * [[Valdis Zatlers]]  * [[Gustavs Zemgals]] * [[Gunārs Ziemelis]] * [[Fricis Zilbers]] *[[Roberts Zīle]] == Ž == * [[Tatjana Ždanoka]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Latvijcev|Politiki]] [[Kategorija:Latvijski politiki|*]] 3yfmykn2a3ml3ixsl2g0a1k5o4cvd0x 0 70617 6753640 6749300 2026-09-22T09:31:26Z ~2026-44996-51 264415 6753640 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[politik]]ov''' (glej tudi: [[Seznam predsednikov vlade Srbije]]; [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam kosovskih politikov]], [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam makedonskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam bolgarskih politikov]] in [[Seznam romunskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Dragoljub Acković]] *[[Milan Aćimović]] *[[Verona Ádám Bokros]] (V. Adam Bokroš) *[[Radoslav Agatonović]] *[[Predrag Ajtić]] *([[Stanoje Aksić]]) *[[Judita Alargić Stambolić]] *[[Miroslav Aleksić]] *[[Danilo Aleksijević]] *[[Miloš Aligrudić]] *[[Dušan Đ. Alimpić]] *[[Dušan Alimpić]] *[[Miša Anastasijević]] *[[Radivoje Andrić]] *[[Radmila Anđelković]] *[[Zoran Anđelković]] *[[Aleksandar Antić]] *[[Risto Antunović]] - Baja *[[Dragoljub Aranđelović]] * [[Ljiljana Aranđelović]] *[[Zoran Aranđelović]] *[[Veroljub Arsić]] *[[Jovan Atanacković]] *[[Marko Atlagić]] * [[Jovan Avakumović]] *[[Dragoslav Avramović]]? *[[Krsta Avramović]] *[[Mihailo Avramović]] == B == * ([[Milan Babić]]) *[[Spasenija Babović|Spasenija Cana Babović]] *[[Ljubomir Bajalović]] *[[Dušan Bajatović]] *[[Jurij Bajec]] (ekonomist slov. porekla) *[[Jovo Bakić]] *[[Aleksandar Bakočević]] *[[Imre Balint]] *[[Aleksandar Banjanac]] *[[Milan Bartoš]]? *[[Milovan Batanović]] * [[Vladan Batić]] (& [[Olgica Batić]]) *Dušan Batrić *([[Vlajko Begović]]) *[[Grozdana Belić-Penezić]] *[[Jovan Belimarković]] * [[Jovan Beljanski-Lala]] *[[Mihail Berendjija]] *[[Živan Berisavljević]] *[[Nikola Bešlić]] *[[Đorđe Blagojević]] *[[Milan Blagojević - Španac]] *[[Novica Blagojević]] *[[Dušan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] * [[Nenad Bogdanović]] *[[Radmilo Bogdanović]] *[[Vlada Bogdanović]] *[[Mihailo Bogičević]] *[[Milan Bogićević]] *[[Valtazar Bogišić]] *[[Adam Bogosavljević]] *[[Snežana Bogosavljević Bošković]] *[[Milenko Bojanić]] *[[Vladan Bojanić]] *[[Zoran Bojanić]] *[[Milovan Bojić]] *[[Josif Bojinović]] *[[Dragoslav Bokan]] *[[Dobrivoje Bošković]] *[[Mateja-Mata Bošković]] *[[Stanislav Bošković]] *[[Stojan Bošković]] *[[Milan Božić]] *[[Nenad Božić]] *[[Elena Božić-Talijan]] *[[Aleksandar Božović]] *[[Radoman Božović]] *[[Srđa Božović]] *([[Bracan Bracanović]]) *([[Dušan Brkić]]) *[[Ana Brnabić]] *([[Josip Broz-Tito]]) *[[Josip Broz (vnuk)]] *[[Emilija Bruner-Bala]] * [[Predrag Bubalo]] *([[Srđan Budisavljević]]) *[[Arsa Budovalčev]] *[[Milić Bugarčić]] *[[Dejan Bulatović]] *([[Miodrag Bulatović]]) *([[Rade Bulatović]]) *[[Vukoje Bulatović]] == C == *[[Miloš Carević]] *[[Dušan Cekić]] *([[Marko Cemović]]) *[[Đorđe Cenić]] *[[Miloš Cerović]] *[[Krsta Cicvarić]]? *[[Aleksandar Cincar-Marković]] *[[Dimitrije Cincar-Marković]] *[[Bogdan Crevar]] *[[Dimitrije Crnobarac]] *[[Vaso Crnogorčević]]? *[[Kosta Cukić]] *[[Djura Cvejić]] (1847-1897) *[[Bosa Cvetić]] * [[Dragiša Cvetković]] *[[Mirko Cvetković]] *[[Živojin Cvetković]] *[[Sreten Cvijović]] *[[Željka Cvijanović]] == Č == *[[Goran Čabradi]] *[[Mirko Čanadanović]] *[[Branislav Čanak]] *[[Nenad Čanak]] *[[Dejan Čapo]] *[[Ilija Čarapić]] *[[Petar Čarnojević]] *[[Dragan Čavić]] *[[Kosta Čavoški]] *[[Dušan Čkrebić]] *[[Momo Čolaković]] *([[Rodoljub Čolaković]]) * [[Ljiljana Čolić]] *[[Gordana Čomić]] *[[Aleksandar Čotrić]] *[[Đorđe Čović]] *[[Nebojša Čović]] *[[Branko Čubrilović]] *[[Vaso Čubrilović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Aćim Čumić]] == Ć == *[[Goran Ćirić]] *[[Stevan Ćirić]] *[[Radivoj Ćirpanov]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Dobrica Ćosić]] *[[Mirko Ćuković]] == D == * [[Ivica Dačić]] *[[(Milan Daljević)]] *[[Miljan Damjanović]] *([[Vlado Dapčević]]) *([[Refki Dauti]]) *[[Tijana Davidovac]] *[[Dimitrije Davidović]] * [[Ljubomir Davidović]] (Ljuba Davidović) *[[Radivoj Davidović]] - Kepa *[[Lazar Dedijer]] *([[Vladimir Dedijer]]) *[[Jovan Dejanović]] *[[Božidar Delić]] *([[Juraj Demetrović]]) *([[Uroš Desnica]]) *[[Ljuba Didić]] * [[Bojan Dimitrijević]] *[[Dragutin Dimitrijević Apis]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Miša Dimitrijević]] *[[Sergije Dimitrijević]]? *[[Ivana Dinić]] *[[Tanasije Dinić]] * [[Mlađan Dinkić]] *[[Jovan Djaja]] *[[Sandor Dobo]] *[[Stojimir Dobrosavljević]] * [[Petar Dobrović]] *([[Milorad Dodik]]) *[[Lazar Dokić]] *[[Svetislav Dolašević]] *[[Stevan Doronjski]] - "Franja" *[[Jovan Doroški]] *[[Milutin Dragović]] *[[Radovan Dragović]] *[[Diana Dragutinović]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milorad Drašković]] * [[Vuk Drašković]] (& [[Danica Drašković]]) *[[Janko Drča]] * [[Milovan Drecun]] *[[Đorđe Drenovac]] *[[Milojko Drulović]] - Čiča * [[Jovan Dučić]] *[[Dragojlo Dudić]] *[[Momčilo Dugalić]]? *([[Ratomir Dugonjić|Rato/mir/ Dugonjić]]) * [[Ivana Dulić-Marković]] *[[Oliver Dulić]] *[[Bogdan Dunđerski]] *[[Radoslav Dunjić]] *[[Esad Džudžo]] *[[Nikola Džuverović]] == Đ == *[[Jovan Đaja]] *[[Jovan Đajić]] *[[Dubravka Đedović Handanović]] *[[Božidar Đelić]] *[[Edin Đerlek]] *[[Života Đermanović]] *[[Dragan Đilas]] *([[Milovan Đilas]]) *[[Zoran Đinđić]] * [[Dragan Đokanović]] *[[Petra Đoković]] *[[Dragoslav Đorđević]] *[[Ivan Đorđević]] *[[Jovan Đorđević]] *[[Milorad Đorđević]] *[[Vladan Đorđević]] *[[Zoran Đorđević]] *[[Vladimir Đukanović]] *[[Đorđe Đukić]] *[[Ilija Đukić]] *[[Slavica Đukić Dejanović]] *[[Milica Đurđević]] Stamenkovski *[[Nikola Đurđević]] *[[Marko Đuričić]] *[[Vojin Đuričić]] *[[Marko Đuričin]] *[[Ivan Đurić]] *[[Milan Đurić|Mil(ov)an Đurić]] *[[Nevena Đurić]] *[[Rajko Đurić]] *[[Marko Đurišić]] *[[Mihailo Đurović]] == E == *[[Sándor Egeresi]] (Šandor Egereši) *[[Emir Elfić]] *[[Sredoje Erdeljan]] *[[Bogdan Eremić]] == F == *Toma Fila *[[Roman Filipčev]] *[[Filip Filipović]] *[[Krsto Filipović]] *([[Nikola Filipović]]) *[[Srbislav Filipović]] *[[Dubravka Filipovski]] (r. Čekanović) *Aleksandar Fira *Konstantin Fotić *[[Dragutin Franasović]] == G == *[[Radiša Gačić]] *[[Jeremija Gagić]] *[[Gorica Gajević]] *[[Spiro Galović]] *[[Ilija Garašanin]] *[[Milutin Garašanin]] *[[Bratislav Gašić]] *[[Jovan Gavrilović]] *[[Mihajlo Gavrilović|Mihailo Gavrilović]] *[[Milan Gavrilović]] *[[Žarko Gavrilović]] *[[Djordje Genčić]] *[[Gligorije Geršić|Gligorije "Giga" Geršić]]/[[Gliša Geršić]] *[[Kosta Glavinić]] *[[Dušan Gligorijević]] *[[Slobodan Gligorijević]] *[[Vladimir Gligorov]] *[[Bogdana Glumac-Levakov]] *[[Vaso Glušac]] *[[Vladimir Goati]]? * [[Maja Gojković]] *[[Žika Gojković]] *Zagorka Golubović *([[Ivan Gošnjak]]) *[[Petar Gračanin]] *[[Toma Granfil]] *[[Pavle Grbović]] *([[Vasilij Grđić]]) *[[Radovan Grković]] * [[Milan Grol]] *[[Suzana Grubješić]] *[[Slobodanka Gruden]] *[[Jevrem Grujić]] *[[Radovan Grujić]] *[[Sava Grujić]] *[[Slavko Grujić]] *[[Boža Grujović]] *[[Aćim Grulović]] *[[Nikola Grulović]] *[[Veljko Guberina]] *[[Miladin Gvozdenov]] == H == * [[Aćif Hadžiahmetović]] (Aćif Bljuta) * ([[Goran Hadžić]]) *Miloš Hadžić ? *[[Stevan Hadžić]] *[[Katalin Hajnal]] *[[Riza Halimi]] *[[Hilmija Hasanagić]] *[[Tahir Hasanović]] *[[Selmo Hašimbegović]] *([[Fadil Hodža]]/Hoxha) *([[Mehmet Hoxha]]/Mehmed Hodža) *[[Svetislav Hođera]] *[[Đura Horvatović]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Filip Hristić]] *[[Kosta Hristić]] *[[Nikola Hristić]] *[[Radmila Hrustanović]] == I == *[[Ljubiša Igić]] *[[Branislav Ikonić]] *[[Dragomir Ikonić]] *[[Velimir Ilić]] *[[Vlada Ilić]] *[[Enis Imamović]] *[[Pavluško Imširović]] *[[Slobodan Inić]] *[[Miodrag Isakov]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Oliver Ivanović]] * [[Branislav Ivković]] *[[Estera Ivković]] *[[Marinko Ivković]] *[[Branko Ivošević]]? == J == *[[Dušan Jakovljev]] *[[Stevan Jakovljević]] *[[Svetolik Jakšić]] *[[Jovan Janjić]] *[[Vojislav Janjić]] *[[Krsto Janjušević]] *[[Aleksa Janković]] *[[Branimir Janković]]? *[[Đura Janković]] *[[Marko Janković]] *[[Paun Janković]] *[[Saša Janković]] *[[Vladeta Janković]] *[[Mihailo Javorski]] *[[Rajko Ječmenica]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Desimir Jeftić]] "Desko" *[[Uroš Jekić]] *[[Vojislav Jelenković]] *[[Borivoje Jelić]] *[[Vuk Jeremić]] *[[Predrag Jereminov]] *[[Dobroslav Jevđević]] *[[Bogoljub D. Jevtić]] *[[Bora Jevtić]] *[[Vladimir Jevtić]] *[[Dragan Jočić]] *[[Đurica Jojkić]] *[[Vukašin Jokanović]] *[[Jadranka Joksimović]] *[[Srboljub Josipović]] *[[Milenko Jovanov]] *[[Aleksa Jovanović]] *([[Batrić Jovanović]]) *[[Božin Jovanović]] *[[Branimir Jovanović]] * [[Čedomir Jovanović]] *[[Isa Jovanović]] *[[Dragoljub Jovanović]] *[[Dragomir Dragi Jovanović]] *[[Jovan Jovanović Pižon]] *[[Kosta Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović - Čupa]] *[[Milan Jovanović]] *[[Miloš Jovanović]] *[[Nataša Jovanović]] *[[Nikola Jovanović - Amerikanac]]? *[[Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Radoš Jovanović - Selja]] *[[Rajko Jovanović]] *[[Rista Jovanović]] * [[Slobodan Jovanović]] * [[Vladimir Jovanović]] *[[Vladislav Jovanović]] *[[Živadin Jovanović]] *[[Živko Jovanović]] *[[Živorad Jovanović - Španac|Živorad-Žikica Jovanović -Španac]] *[[Borisav Jović]] * [[Mirko Jović]] *[[Pavle Jovićević]] * [[Igor Jovičić]] *[[Desimir Jovović - Čiča]] *[[Balint Juhas]]/[[Bálint Juhász]] *([[Marko Jurić]]) == K == *[[Triša Kaclerović]] *[[Verica Kalanović]] *[[Ljubomir Kaljević]] *[[Milan Kapetanović]] *[[Živko Karabiberović]] *([[Radovan Karadžić]]) *[[Karađorđe]] ([[Đorđe Petrović]]) *[[Karađorđevići]] (Aleksandar Karađorđević; [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandar (I.) Karađorđević]]; [[Peter I. Karađorđević|Petar I. Karađorđević]]; [[Peter II. Karađorđević|Petar II. Karađorđević]]; [[Pavel Karađorđević|Pavle Karađorđević]]) *[[Đoka Kara-Jovanović]] *[[Jevstatije Karamatijević]] * [[Bogoljub Karić]] *[[Dragomir Karić]] *[[Ivan Karić]] *[[Milanka Karić]] *[[József Kasza]] *[[Dimitrije Katić]] *([[Vojislav Kecmanović|Vojislav "Đedo" Kecmanović]]) *[[Danilo Kekić]] - Daka *[[Maćaš Kelemen]] *[[Mihalj Kertes]] *[[Branko Kijurina]] *[[Ljubomir Klerić]] *[[Branko Kljajić]] *[[Jelka Kljajić-Imširović]]? *[[Nikola Kmezić]] *[[Gašo Knežević]] *([[Nikola Koljević]]) *[[Petar Konjović]] *[[Mihailo Konstantinović]] *[[Nenad Konstantinović]] *[[Stanislav Kopčok]]? *[[Miodrag Koprivica]] *[[Vitomir Korać]]? *[[Žarko Korać]] *[[Sava Kosanović]] *([[Dragutin Kosovac]] -"Braco") *[[Jugoslav Kostić]]  *[[Petar Kostić]] *[[Bojan Kostreš]] * [[Vojislav Koštunica]] *[[Budimir Košutić]] *[[Elvira Kovács]] *[[Lászlo Kovács]] *[[Mihajlo Kovač]] *[[Oskar Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Bogosav Kovačević|Bogosav (Boško) Kovačević]] *Milorad Kovačević *([[Nikola Kovačević]] 1894-1979) *[[Sreten Kovačević]] "Sreta" *[[Živorad Kovačević]] * ([[Momčilo Krajišnik]]) *[[Janićije Krasojević]] *[[Jovan Krkobabić]] *[[Milan Krkobabić]] *[[Svetislav Krstić]] *[[Uroš Krulj]] *[[Boško Krunić]] *[[Spasoje Krunić]] *[[Nela Kuburović]] *[[Bogoljub Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić Aberdar]] *[[Kosta Kumanudi]] *[[Bora Kuzmanović]] *[[Slavko Kuzmanović]]? == L == * [[Miroljub Labus]] *[[Jovan Lalošević]] * [[Slobodan Lalović]] *[[Dragiša Lapčević]] *[[Jovan Latinčić]] *[[Lazar Latinović]]? *([[Todor Lazarević]]) *[[Đorđe Lazić]] *[[Radomir Lazović]] *[[Petar Leković]] *[[Voja Leković]] - Miće * [[Zoran Lilić]] *[[Miodrag Linta]] * [[Rasim Ljajić]] *[[Draga Ljočić Milošević]] *[[Đura Ljočić]] * [[Dimitrije Ljotić]] *[[Nikola Ljubičić]] *[[Velibor Ljujić]] *[[Vukašin Lončar]] *[[Zlatibor Lončar]] * [[Zoran Lončar]] *[[Koviljko Lovre]] *[[Sima Lozanić]] *[[Predrag Lukić]] *[[Sreten Lukić]]? *[[Vojin Lukić]] *[[Vojo Lukić|Vojo (Vojislav) Lukić]] (?) *[[Zoran Lutovac]] == M == *[[Tatjana Macura]] *[[Đuro Macut]] *[[Dimitrije Magarašević]] *[[Nandor Major]] *[[Milivoje Maksić]] *[[Božidar Maksimović|Božidar (Boža) Maksimović]] *[[Luka Maksimović]] - Beli (?) *[[Siniša Mali]] *([[Branko Mamula]]) *[[Joca Manojlović]] *[[Dimitar Manov]] *[[Živan Marelj]] *[[Ljubomir Marić]] *[[Milovan Marinković]] *[[Pavle Marinković]] *[[Vojislav Marinković]] *[[Jovan Marinović]] *[[Mihailo Marjanović]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Božidar Marković]] * [[Dragoslav Marković|Dragoslav "Draža" Marković]] *[[Jevrem Marković]] *[[Koca Marković]] *[[Lazar Marković]] *[[Ljubiša Marković]] *[[Mihailo Marković]] * [[Mirjana Marković|Mirjana "Mira" Marković]] *[[Miroslav Marković Marle]] * [[Moma Marković]] *[[Nikola "Koča" Marković]] * [[Predrag Marković]] * Radomir Rade Marković *[[Ratko Marković]] *[[Sima Marković]] *[[Stojan Marković]] * [[Svetozar Marković]] * [[Svetozar-Toza Marković]] *[[Svetozar Marović]] * [[Dragan Maršićanin]] *([[Milan Martić]]) *[[Aleksandar Martinović]] *[[Stipan Marušić]] *[[Mateja Matejić]] *[[Filip Matić]] *[[Dimitrije Matić]] *[[Svetomir Matić]] *[[Miloš Matijević]] *[[Dobrica Matković]] *[[Ivan Melvinger]] *[[Adrijana Mesarović]] * [[Nataša Mićić]] *[[Žarko Mićin]] *[[Vojislav Mićović]] *[[Dragoljub Mićunović]] *[[Dragoljub Mihailović|Dragoljub "Draža" Mihailović]] *[[Ljubomir Mihailović]] *[[Pavle Mihailović]] (Paja Mijailović) *[[Stefan "Stevča" Mihailović]] *[[Vojislav Mihailović]] *[[Dejan Mihajlov]] *[[Andrija Mihajlović]] *[[Dušan Mihajlović]] *[[Zorana Mihajlović]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Ljubica Mihić]] *[[Cvijetin Mijatović]]- Majo *[[Čedomilj Mijatović]] *[[Đoka Mijatović]] *[[Aleksandar Mijović]] *[[Milorad Mijović]] *[[Velimir Mijović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Milorad Milatović]] -Mile *[[Dragoljub "Dragi" Milenković]] *[[Milija Miletić]] *[[Slavko Miletić]] *[[Svetozar Miletić]] *[[Đorđe Milićević]] *[[Ivan Milićević]] *[[Leposava Milićević]] *[[Nikola Milićević]] *[[Srđan Milivojević]] *[[Mita Miljković]] *[[Sima Miljuš]] *[[Dragomir Milojević]] *[[Jelena Milojević]] *[[Miloje Milojević]] *[[Radivoje Milojković]] *[[Miloš Milosavlević]]  *[[Čedomir "Čeda" Milosavljević]] *[[Danica Milosavljević]] *[[Ljubinka Milosavljević]] *[[Milosav Milosavljević]] *[[Slobodan Milosavljević]] * [[Tomica Milosavljević]] *[[Svetislav Tisa Milosavljević]] *([[Borislav Milošević]]) *[[Milutin Milošević]] *[[Nikola Milošević]] *[[Raša Milošević]] *[[Sima Milošević]] * [[Slobodan Milošević]] *[[Milan Milovanović]] *[[Milovan Milovanović]] *[[Mladen Milovanović]] *[[Petar Milovanović]] * [[Milan Milutinović]] *[[Tibor Minda]] *[[Milka Minić]] *[[Milomir Minić]] *[[Miloš Minić]] *[[Milorad Mirčić]] *[[Stevan Mirković]] *[[Dejan Mirović]] *[[Igor Mirović]] *[[Tanja Miščević]] *[[Živojin Mišić]] (vojvoda) *[[Jovan Mišković]] *[[Aleksandar Mitrović]] *[[Dobra Mitrović]] *[[Mitra Mitrović]] *[[Vukica Mitrović]] *[[Gorica Mojović]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Vilmoš Molnar]] *[[Miloš Moskovljević]] *[[Ivan Mrkić]] *[[Milutin Mrkonjić]] *[[Luka Mrkšić]] *([[Dušan Mugoša]]) *[[Dragoslav Mutapović]] == N == *[[Franjo Nađ]] /Ferenc Nagy *[[Jožef Nađ]] /Jozsef Nagy *[[Radomir Naumov]] *([[Bogoljub Nedeljković]]) *[[Radislav Nedeljković]] * [[Milan Nedić]] *[[Aleksandar Nenadović]] *[[Jakov Nenadović]] *[[Matija Nenadović]] *[[Milijan Neoričić]] *[[Branimir Nestorović]] *[[Đorđe Nestorović]] *[[Milan Nešić]] *[[Blagoje Nešković]] *([[Radovan Ničić]]) *[[Marko Nikezić]] *Časlav Nikitović *[[Petar Nikolajević]] - Moler *[[Svetomir Nikolajević]] *[[Andra Nikolić]] *[[Milan Nikolić]] *[[Slobodan Nikolić]] * [[Tomislav Nikolić]] *[[Trifun Nikolić]] *[[Đorđe Nikšić]] *[[Đuro Ninčić]] *[[Momčilo Ninčić|Momčilo A. Ninčić]] *[[Đurđe Ninković]] *[[Milica Ninković]] ? *[[Srđan Nogo]] *[[Borislav Novaković]] *[[Kosta Novaković]] *[[Marko Novaković]] *[[Stojan Novaković]] == O == *[[Boško Obradović]] *[[Vladimir Obradović]] *[[Dositej Obradović]] *[[Marija Obradović]] *[[Vuk Obradović]] *[[Žarko Obradović]] *[[Aleksander I. Obrenović|Aleksandar Obrenović]] * [[Mihajlo Obrenović]] * [[Milan Obrenović]] * [[Miloš Obrenović]] *[[Dragomir Olujić]]-Oluja? *([[Stanko Opačić]]-Ćanica) *[[Vladimir Orlić]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Laza Paču]] *([[Đoko Pajković]]) *[[Bojan "Boki" Pajtić|Bojan Pajtić]] *[[Dušan Pantić]] *[[Milan Panić]] *[[Milan Pantić]] *[[Ljubomir Pantić]] *[[Antonije Pantović]] (črnog.rodu) *[[Radovan Pantović]] (črnog.rodu) *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] (bos.herc.-srb.) *Pavle Papp Šiljo *[[Borislav Paravac]] *[[Milan Parivodić]] *[[Blagoje Parović]] *[[István Pásztor]] (Ištvan Pastor) *[[Najdan Pašić]] * [[Nikola Pašić]] *[[Snežana Paunović]] *[[Svetislav Paunović]] *[[Aleksandar Pavić]] * ([[Mišo Pavićević]]) *[[Igor Pavličić]] *[[Borislav Pavlović]] *[[Dragan Pavlović]] — Šilja *[[Dragiša Pavlović]] *[[Dragoljub Pavlović]] *[[Milorad Pavlović]] — Krpa *[[Pavle Pavlović]] *[[Miroslav Pečujlić]] *[[Vaso Pelagić]] * [[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Penezić]] - Krcun *[[Ninko Perić]] *[[Momčilo Perišić]] *[[Nikola Perišić]] * [[Latinka Perović]] *[[Leposava (Lepa) Perović]] *[[Milivoje Perović]] *[[Boško Perošević]] *[[Branko Pešić]] *[[Dragiša Pešić]]  *([[Milorad Pešić]]) *[[Petar Pešić]] * [[Vesna Pešić]] * [[Zagorka Pešić Golubović]]? *[[Ivan Petković]] *[[Vaso Petričić]] (srbsko-slovenski) *Živko Petričić *(Jakša Petrić) *[[Nikola Petronić]] * [[Avram Petronijević|Avram-Ćaja Petronijević]] *Branislav Petronijević? *[[Dušan Petrović|Dušan Petrović - Šane]] * Dušan Petrović *[[Đorđe Petrović]] - [[Karađorđe]] *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] *[[Milutin Petrović]] *[[Nastas Petrović]] *Nikola Petrović *[[Ninko Petrović]] *[[Slavoljub Petrović]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Vukašin Petrović]] * [[Moša Pijade]] *[[Obrad Piljak]] *[[Milan Piroćanac]] *[[Zoran Pjanić]] *[[Mileva Planojević]] * ([[Biljana Plavšić]]) *[[Čedomir Ćeda Plećević]] *[[Mihailo Polit-Desančić]] *[[Zdravko Ponoš]] *[[Nikola Poplašen|(Nikola Poplašen)]] *Nebojša Popov *[[Aleksandar Popović]] *[[Daka Popović]] *[[Dejan Popović (pravnik)|Dejan Popović]] *[[Dimitrije Popović]] *[[Dušan A. Popović]] * [[Koča Popović]] *([[Miladin Popović]]) * [[Milentije Popović]] *[[Mirko Popović]] *Nebojša Popov *[[Nenad Popović]] *[[Pavle Popović]] *Srđa Popović *[[Velimir Popović]]  *([[Vladimir Popović]]) *[[Branko Pribičević]]? *[[Ognjen Pribićević]] * [[Svetozar Pribićević]] * [[Jaša Prodanović]] *[[Đorđe Protić]] *[[Kosta Protić]] *[[Milan St. Protić]] * [[Stojan Protić]] *([[Đuro Pucar]] - Stari) *[[Dušan Puđa]] *[[Božidar Purić]] *[[Danilo Purić]] == R == * ([[Puniša Račić]]) *[[Damjan Radenković]] *[[Stojan Radenović]] *[[Vjerica Radeta]] *[[Dobrivoj Radić]] *[[Jovan Radić]] *[[Živko Radišić]] *[[Jovan Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Stanko Radmilović]]   *[[Miloš Radojčin]] *[[Zoran Radojičić]] *[[Miloš Radojković]] (prof. prava) *[[Žika Radojlović]] *[[Miljko Radonjić]] *[[Dobrivoje Radosavljević]] - Bobi *[[Đorđe Radosavljević]] *[[Ljubomir Radovanović]] *[[Milija Radovanović]] *[[Radomir Radović]]? *[[Radomir Radujkov]] *[[Milan Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Saša Radulović]] *[[Živojin Rafajlović]] *[[Ilija Rajačić]] *[[Josif Rajačić]] (patriarh) *[[Ištvan Rajcan]] *[[Arnold Rajh]] *[[Svetislav Rajić]] *[[Cvětko Rajović]] * [[Milan Rakas]] *[[Dragana Rakić]] *[[Katarina Rakić]] * [[Slobodan Rakitić]] * [[Aleksandar Ranković]] *[[Jovan Ranković]] * ([[Jovan Rašković]]) *[[Sanda Rašković Ivić]] *[[Slavoljub Rašković]] *[[Mihajlo Ratković]] *[[Radoslav Ratković]]? *[[Željko Ražnatović - Arkan]]?? *[[Petar Relić]] - Čeda *([[Milanko Renovica]]) * [[Stojan Ribarac]] *Darko F. Ribnikar ? *Vladislav F. Ribnikar ? *[[Vladislav Ribnikar]] *[[Marjan Rističević]] *[[Dušan Ristić]] *[[Jovan Ristić]] *[[Ljubiša Ristić]] *[[Paško Romac]] *[[Branko Ružić]] == S == *[[Ida Sabo]] (Szabó) (1915-2016) *[[Slobodan Samarđić]] *[[Miloš Savčić]] *[[Pavle Savić]] *Životije Srba Savić *[[Nikola Selaković]] *[[Mihalj Servo]] *[[Aleksa Simić]] *[[Đorđe Simić]] *[[Stanoje Simić]] *[[Tankosava Simić]] *[[Vladimir Simić]] *[[Ana Simonović]] *[[Dušan Simović]] *[[Jovan Skerlić]] *[[Dragoslav Smiljanić]] *[[Milan Smiljanić]] *[[Živorad Smiljanić]] *[[Radoš Smiljković]] *[[Zoran Sokolović]] *[[Milica Solarov]] *[[Rudi Sova]] *[[Nikola Spasić]] *[[Jon Srbovan|Jon (Ion) Srbovan]] *[[Ilija Srdanović]] *[[Srđan Srećković]] *[[Milan Srškić]] *[[Nikola Srzentić]] *[[Sreta Stajić]] *[[Milan Stamatović]] *[[Ivan Stambolić]] *[[Petar Stambolić]] *[[Vukašin Stambolić]] *[[Aleksandar Stevanović]] *[[Branka Stamenković]] *[[Dragi Stamenković]] *[[Kosta Stamenković]] *[[Nikola Stamenković]] *[[Trajko Stamenković]] *[[Jovica Stanišić]] * [[Đuro Stanković]] *[[Radenko Stanković]] *[[Siniša Stanković]] *[[Zoran Stanković]] *[[Aca Stanojević]] *[[Marinko Stanojević]] *[[Jovan Stanojković Dovezenski]] *[[Borislav Stefanović]] *[[Borko Stefanović]] *[[Nebojša Stefanović]] * Radoje Stefanović *[[Risto Stefanović]] *[[Stefan Stefanović Tenka]] *[[Svetislav Stefanović]] - Ćeća *[[Danilo Stefanović]] *[[Lazar Stefanović]] *[[Nikola Stevanović]] *[[Veroljub Stevanović]] *[[Luka Stević]] *[[Aleksandar Stojačković]] * [[Milan Stojadinović]] *[[Milosav Stojadinović]] *[[Dimitrije Stojaković]] *[[Đorđe Stojaković]] *[[Krunoslav Stojaković]]? *[[Kosta Stojanović]] *[[Ljubomir Stojanović]] *[[Mihajlo Stojanović]] *[[Momir Stojanović]] *[[Nikola M. Stojanović]] *[[Radoslav Stojanović]] *[[Stanislav Stojanović]] *[[Svetozar Stojanović]] *[[Đoko Stojičić]] *[[Radovan Stojičić]] - Badža * Vlajko Stojilković *[[Milutin Stojković]] *[[Zoran Stojković]] *([[Velimir Stojnić]]) *[[Đorđe Stojšić]] *[[Đorđe Stratimirović]] *[[Jovan Subotić]] * [[Goran Svilanović]] == Š == *[[Nikola Šainović]] *[[Srđan Šajn]] *[[Zoran Šami]] *[[Aleksandar Šapić]] *[[Mladen Šarčević]] *[[Mirko Šarović]] *[[Nemanja Šarović]] *([[Murad Šećeragić]]) *[[Slavko Šećerov]] *[[Berislav Šefer]] *[[Aleksandar Šešelj]] * [[Vojislav Šešelj]] *[[Aleksandar Šević]]  *[[Bogoljub Šijaković]] *[[Nedeljko Šipovac]] *[[Branislav Škembarević]] *[[Petar Škundrić]] *[[Milovan Šogorov]] *([[Josip Šokčević]]) *[[Dejan Šoškić]] *[[Pal Šoti]] (Sóti Pál) *[[Miroslav Španović]] *[[Janoš Šreder]] *[[Vladimir Štambuk]] *[[Ilija Šumenković]] *[[Stevan Šupljikac]] *[[Dragan Šutanovac]] *[[Mihailo Švabić]] == T == *[[Jorgovanka Tabaković]] *[[Boris Tadić]] *Ljubomir Tadić (1925–2013) *[[Ranko Tajsić]] *[[Petar Tatić]] *[[Kosta Taušanović]] *[[Sava Tekelija]] *[[Dušan Teodorović]] *[[Mirko Tepavac]] *[[Marinika Tepić]] *[[Božidar Terzić]] *[[Aleksandar Tijanić]] *[[Geza Tikvicki]] *[[Dragan Todorović]] *[[Marija Todorović]] *[[Mihajlo Todorović|Mihailo "Mika" Todorović]] *[[Mijalko Todorović]] - "Plavi" *[[Miloje Todorović]] *[[Pera Todorović]] *[[Radomir Todorović]] *[[Mira Tokanović]] *[[Dobrosav Tomašević]] *[[Aleksa Tomić]] *[[Dragan Tomić]] *[[Jaša Tomić]] *[[Jevrem Tomić]] *[[Milica Tomić]] *[[Momir Tomić]] - "Moša" *[[Ivica Tončev]] *[[Novica Tončev]] *[[Živko Topalović]] *[[Marko Trifković]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Ilija Trifunović]] *[[Miloš Trifunović|Miloš "Miša" Trifunović]] *[[Miodrag Trifunović]] *[[Mitar Trifunović]] *[[Sergej Trifunović]] *[[Zaharije Trnavčević]] *[[Dimitrije Tucović]] *[[Srbijanka Turajlić]] *[[Milena Turk]] == U == * ([[Gojko Ubiparip]]) *[[Vanja Udovičić]] *[[Kori Udovički]] *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Milan Ulmanski]] *[[Milorad Unković]] *[[Slobodan Unković]] *[[Radivoj Uvalić]] * ([[Milan Uzelac]]) *[[Nikola Uzunović]] == V == *[[Đorđe Vajfert]] *([[Ilija Vakić]]) *[[Dušan Vasiljević]] *[[Živan Vasiljević]] *[[Milojko Vasović]] *([[Dragan Velić]]) *[[Petar Velimirović|Petar "Pera" Velimirović]] *[[Srđan Verbić]] *[[Dragan Veselinov]] *[[Jovan Veselinov]] - Žarko *[[Slavko Veselinov]] *[[Dobrica Veselinović]] *[[Goran Vesić]] *[[Milenko Vesnić]] *[[Dobrivoje Vidić]] - "Baja" *([[Ivo Visković]]) *[[Pera Velimirović]] *[[Predrag Vladisavljević]] *([[Veljko Vlahović]]) *[[Milorad Vlajković]] *[[Radovan Vlajković]] *[[Tihomir Vlaškalić]] *[[Milorad Vlaškalin]] *([[Atanasije Vojislavić Šola]]) *[[Stevan Vrbaški]] *[[Voja Vucelić]] *[[Milorad Vučelić]] *Slobodan Vučetić *[[Miloš Vučević]] *[[Aleksandar Vučić]] *[[Toma Vučić Perišić]] *([[Todor Vujasinović Toša]]) *[[Mihailo Vujić]] *[[Milorad Vujičić]] *[[Franjo Vujkov]] *[[Dušan Vujović]] *[[Irena Vujović]] *[[Budimir Vukašinović]] *[[Lazar Vukičević]] *[[Velimir Vukićević|Velimir (Veljko) Vukićević]] - "Velja" *[[Stanojlo Vukčević]] *[[Vojislav Vukčević]] *([[Svetozar Vukmanović]]) *([[Boro Vukmirović]]) *[[Vlado Vukmirović]] *[[Sreten Vukosavljević]] *[[Vladan Vukosavljević]] * [[Slobodan Vuksanović]] *[[Aleksandar Vulin]] *Danilo Vulović *[[Ljubomir Vulović]]  *[[Velisav Vulović]] == Z == *[[Veda Zagorac]] *[[Vladan Zagrađanin]] *[[Simeon Zatezalo]] *[[Miodrag Zečević]] *[[Slavko Zečević]] *[[Vladimir Vlada Zečević|Vladimir (Vlada) Zečević]] *([[Veljko Zeković]]) *[[Dragutin Zelenović]] *[[Nebojša Zelenović]] *[[Žarko Zrenjanin]] - Uča *[[Muamer Zukorlić]] *[[Usame Zukorlić]] == Ž == *([[Miloš Žanko]]) *[[Jelena Žarić Kovačević]] *([[Rade Žigić]]) * [[Tomislav Žigmanov]] *[[Jeremija Živanović]] *[[Ljubomir Živković]] *[[Petar Živković]] *[[Zoran Živković (politik)]] *Miladin Životić *[[Zoran Žižić]] *[[Aleksa Žujović]] *[[Jovan Žujović]] *[[Sreten Žujović]] - Crni {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki|*]] c2vjwdzk6rtakjqgu3945tv4x115w90 0 73103 6753660 6751013 2026-09-22T10:36:17Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6753660 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Maruška Agrež]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] * [[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] * [[Jasna Baebler]] * [[Anton Bajec]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Tatjana Balažic Bulc]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868) * [[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] * [[Andrej Bartol]] * [[Urban Batista]] * [[Marjana Baumgarten Briški]] * [[Kasilda Bedenk]] * [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] * [[Ana Beguš]] * [[Gašper Beguš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Mojca Belak]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Francka Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Juan Benigar]] * [[Anja Benko]] * [[Zdenka Beran]] * [[Sonja Berce]] * [[Simona Bergoč]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Marja Bešter Turk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[Janko Bezjak]] * [[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Marija Bidovec]] * [[Franc Bilc]] * [[Maja Bitenc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] * [[Dana Blaganje]] * [[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520–1596) * [[Ljudmila Bokal]] * [[József Bókor]] * [[Marija Bolta]] * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Stojan Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Aleksandra Brezovec]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Mojca Brglez]] * [[Jožef Briginel]] * [[Mihaela Brumen]] * [[Stanko Bunc]] * [[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Dubravka Celinšek]] * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *Oliver Currie *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Manca Černivec]] *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] *[[Aleksandra Derganc]] *[[Slavko Deržek]] *[[Tamara Ditrich]] *[[Duša Divjak Race]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'') *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Akoš Dončec]] *[[Katja Drnovšek]]? *[[Josip Drobnič]] *[[Marko Drobnjak]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] * ([[Edo Erzetič]]) == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dejan Gabrovšek]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič? *[[Lara Godec Soršak]]? * [[Marija Golden]] * [[Janko Golias]] * [[Nina Golob]] * [[Tina Golob]] * [[Katarina Gomboc Čeh]]? *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * Kristina Gregorčič * [[Matejka Grgič]] *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]] *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Nanika Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Damjan Huber]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Martin Ivanetič]]? * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] *[[Elizabeta Mojca Jenko]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] *[[Jožica Jožef Beg]]? * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] * [[Andraž Jurtela]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Apolonija Klančar Kobal]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *([[Rudolf Friderik Knapič]]) *[[Mihaela Knez]] *[[Rok Kobal]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? * [[Polonca Kocjančič]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991 *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] *[[Lea Košmrlj]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? *[[Vesna Kovač, pevka|Vesna Kovač]] * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Jožef Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Ivan Kunšič]] *[[Rok Kuntner]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Branka Lazar]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]] *[[Melita Lemut Bajec]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Franc Malavašič]] *[[Christina Manouilidou]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] Derganc *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Adriana Mezeg]]? *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *([[Gerhard Neweklowsky]]) *[[Mojca Nidorfer]] *[[Gjoko Nikolovski]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Jera Oman]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] *[[Silvana Orel Kos]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Kristina Pahor de Maiti Tekavčič]] *[[Nina Pahor]] *Jozef Pallay *Jožef Papp? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]]? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Janez Petkovšek]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]] *[[Viktor Pirnat]]? *[[Žiga Pirnat]]? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *([[Leonid Pitamic]])? *[[Karmen Pižorn]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Saša Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *[[Damjan Popič]] *''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]] *[[Ina Poteko]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) * [[Pia Rednak]] *[[Vera Remic Jager]]? *[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Cvetka Rezar]] * [[Jakob Rigler]] * [[Damjan Ristić]] * [[Maks Robič]]? *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Maja Rotter]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Krištof Savski]] *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *[[Franc Slivnik]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Maja Smotlak]] *[[Andrej Snedec]] *[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič) * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? * [[Petra Stankovska]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Adrian Stegovec]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] * [[Andrej Stopar]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]]? *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Franc Štiftar]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Nataša Terbovšek Coklin]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] *[[Andreja Trenc]] *[[Ivan Trinko]]? * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] *[[Boštjan M. Turk]] *[[Maja Turnher Miklavc]]? == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *Damjan Vahen (esperantist) *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Sonia Vaupot]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Ines Voršič]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Tatjana Vučajnk]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Janez Zalokar]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Jana Zidar Forte]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? *[[Gruša Zlobec]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Nina Zver]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[Jošt Žabkar]] *[[France Žagar]] *([[Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih leksikografov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] b1mc4e7g5872th3a6jkg01doou9ckor 0 73604 6753628 6680846 2026-09-22T08:49:14Z ~2026-51211-83 266151 /* Š */ 6753628 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geodet]]ov.''' (Glej šeː [[seznam slovenskih kartografov]] in [[seznam slovenskih inženirjev gradbeništva]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Tomaž Ambrožič]] (*1962) *[[Daniel Artiček]] (*1964) == B == *[[Tomaž Banovec]] ([[1939]]–) *[[Teobald Belec]] ([[1930]]–1997) *[[Jure Beseničar]] ([[1946]]–2019) *[[Jože Boštjančič]]? (*1935) *[[Aleš Breznikar]] *[[Dominik Bovha]] *Miran Brumec *[[Jože Brus]] (1909–1997) == Č == *[[Marjan Čeh]] (*1964) *Tomaž Černe *[[Bogomir Čibej]] (1930–1972) *([[Rudi Čop]] *1950) *[[Miroslav Črnivec]] ([[1904]]–[[1986]]) * [[Miroslav Črnivec (1930)|Miroslav Črnivec ml.]] ([[1930]]–1997) *[[Josip Črnjač]] ([[1895]]–[[1969]]) * [[Ivan Čuček]] ([[1911]]–1992) * [[Majda Čuček Gerbec]] (*1952) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]] (1852–1907) == D == *[[Jožef Dajnko]] *[[Ferdinand Deželak]] ? *[[Neda Dobovišek]] (r. [[Oblak]]) (1909–1992), prva kulturnogeodetska inženirka pri nas *[[Borut Donko]] *[[Samo Drobne]] (*1964) *[[Rado Dvoršak (geodet)|Rado Dvoršak]] (1903–1988) == F == *[[Miran Ferlan]] *[[Miloš Flajs]] *[[Mojca Foški]] (*1968) *[[Jerneja Fridl]] (*1966) *[[Johannes Frischauf]] == G == * [[Ivan Gaber]] - Anza (*1938) * [[Maks Gatnik]] (1910–1996) * Peter Golob * [[Ivan Golorej]] (1921–1988) *[[Janez Goršič]] (*1957) *[[Vid Grahor]] *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) * [[Miha Guštin]] == H == *[[Jože Hermanko]] (1901–1941) *[[Matjaž Hribar (geodet)|Matjaž Hribar]] (*1959) == J == * Karel Jaklič * [[Ciril Jekovec]] (1881–1957)? * Janez Jemec (1936–2026) * [[Marjan Jenko (geodet)|Marjan Jenko]] (1928–2020) *[[Vesna Ježovnik]] (*1950) *[[Milan Juvančič]] (1930–2011) == K == *[[Rok Kamnik]] *[[Urša Kanjir]] *[[Lojze Kerin]] (1906–1966) *[[Bogdan Kilar]] (1930–2015) *[[Matija Klarič]] (1912–2003) *[[Janez Kobilica]] *[[Anka Kokalj]] (*1952) *[[Žiga Kokalj]] *[[Božo Koler]] (*1961) *Janez Koleša *[[Franci Koncilija]] *[[Drago Koren]] *([[Branko Korošec]]) *[[Jože Kos Grabar]] (*1959) *[[Mojca Kosmatin Fras]] *Boštjan Kovačič (*1967) *[[Emil Kovačič]] (1907–2001) * [[Franjo Kovačič]] ([[1908]]–[[1981]]), rojen v Sodražici * [[Klemen Kozmus Trajkovski]] (*1975) * [[Klemen Kregar]] * [[Vinko Kregar]] (1907–1995) (gradb.-hidroteh., mdr. dir. GZS) * [[Boris Kren]] *[[Ernest Krulej]] (1888–1957) *[[Miran Kuhar]] (*1961) == L == *[[Peter Lamovec]] (*1984) *[[Ivan Lapajna]] (1857–1945) *[[Maks Ličen]] (1897—?) *[[Božena Lipej]] *[[Karel-Drago Lipič]] (1927–2017) *[[Anka Lisec]] (*1978) *[[Franc Lodrant]] (1934—?) *[[Ferdo Lupša]] (1881–1945) == M == *[[Slavko Macarol]] (1904–1984) (slov.-hrvaški) *[[Branko Makarovič]] (1927–2014) *[[Karel Marčič]] ([[1891]]–[[1972]]) *[[Aleš Marsetič]] *[[Matko Miklič]] (1889–1973), pred. za geodetsko risanje na TF v Ljubljani 1921-27 *[[Blaž Mozetič]] *Anton Mrak (1739–1801) *[[Jožef Mrak]] (1709–1786) *[[Milan Mravlje]] (1893–1978) == N == * [[Milan Naprudnik]] (1927–2021) *[[Leon Novak (geodet)|Leo(n) Novak]] (1894–1959) *Roman Novšak (*1955) == O == *[[Janez Obreza]] ? *[[Edvard Orel]] (1877-1941) topograf *[[Stane Oswald]] (1907-1950?) *[[Krištof Oštir]] (*1969) == P == * [[Dušan Peček]]? * ([[Peter Pehani]]) *[[Polona Pavlovčič Prešeren]] (*1975) *[[Tomaž Petek]] *[[Miroslav Peterca]] (1926–2006) *[[Dušan Petrovič]] (*1969) *[[Tadej Pfajfar]] *[[Tomaž Podobnikar]] (*1967) *[[Alojz Podpečan]] (1906–1990) *[[Ema Pogorelčnik]] *[[Irena Poženel]] *[[Anton Prosen]] (*1946) *[[Dragotin Prosen|Dragotin (Dragutin) Prosen]] (1907–1984) (geofizik) == R == * [[Dalibor Radovan]] (*1960) *([[Albin Rakar]] 1946–2025) *Roman Rener? *[[Branko Rojc]] (*1941) *[[Martin Rojko]] ? *[[Franjo Rudl]] (1903/4–1989) *([[Janez Rupreht]] *1947) == S == *([[Vanja Samec]] 196?-) *[[Simona Savšek]] (*1967) *[[Aleš Seliškar]] (*1949) *([[Peter Skvarča]] *1944) *[[Jože Smrekar]] *[[Albin Stančič]] (1926–2008) *[[Zoran Stančič]] (*1962) *[[Bojan Stanonik]] (*1962) *[[Franc Anton Steinberg]] ([[1684]]–[[1765]]) *[[Irena Stepišnik Perdih]] *[[Bojan Stopar]] (*1964) *[[Rado Strnad]] (1900–?) *[[Peter Svetik]] ([[1933]]–[[2011]]) == Š == *[[Bojan Šavrič]] *[[Jožef Marija Šemrl]] ([[1754|1754–]][[1844]]) *[[Zvonimir Šilec]] (Mejaš d.o.o.) *[[Peter Šivic]] (1936–2015) *[[Radoš Šumrada]] (*1951) *[[Simon Šanca]] (*1994) == T == * [[Jernej Tekavec]] *[[Ranko T. Todorović]] (1942–2019) *[[Mihaela Triglav Čekada]] *([[Alojz Trček]] 1903-1956) == U == * [[Franc Ules]] (1932–2022) * [[Tilen Urbančič]] == V == *[[Branko Vařacha]] (1921–2002) *[[Vladimir Vazzaz]] (1909–2007) *[[Jurij Vega]] ([[1754]]–[[1802]]) *[[Tatjana Veljanovski]] *[[Florijan Vodopivec]] (1934–2018) *[[Anton Vončina]] (1894–1969) == Z == * [[Klemen Zakšek]] *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) (hudourničar-gozdarski) *[[Ladislav Zima]] (1922–2026) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]] (1852–1907) *[[Pavel Zupančič]] (1937–2016) {{seznami narodov po poklicu|geodetov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geodeti]] [[Kategorija:Slovenski geodeti|*]] 1ec30ub1b0nridf3h1k5sohp9tj1oq2 0 76003 6753638 6728599 2026-09-22T09:23:01Z Jalen 1131 slogovni in pravopisni popravki 6753638 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=oktober 2025}} '''Venetska teorija''' je razširjena [[avtohtonistična teorija]] o izvoru [[Slovenci|Slovencev]], ki zanika [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|slovansko naselitev v Vzhodne Alpe]] od 6. stoletja naprej in trdi, da so ''Veneti'' dejansko ''Protosloveni'' {{snd}}, torej neposredni predniki današnjih Slovencev {{snd}} to območje naseljevali že od antičnih časov. Čeprav jo znanstveniki zavračajo, je ta teorija postala vplivna alternativna razlaga [[Etnogeneza Slovencev|etnogeneze Slovencev]]. V 80. in 90. letih 20. stoletja je ta teorija pritegnila precejšnjo pozornost v [[Socialistična republika Slovenija|Sloveniji]] in nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izvor in razmerje med Veneti in Slovani == Na podlagi pri Germanih tradicionalnega poimenovanja [[Slovani|slovanskih]] [[ljudstvo|ljudstev]] z imenom ''[[Veneti]]'' (stara visoka nemščina : ''Winida, Windisc'' in ''pragermansko *Wénethōz'' > nemško : ''Wenden, Winden'', ''Windisch)''<ref>{{navedi knjigo|last1=Sonderegger|first1=Stefan|title=Grundzüge deutscher Sprachgeschichte. Diachronie des Sprachsystems. Band I: Einführung – Genealogie – Konstanten|date=1979|publisher=[[Walter de Gruyter]]|location=Berlin and New York|isbn=978-3-11-084200-5|page=37|url=https://books.google.com/books?id=T5aSByzz5swC&q=%22veneti%22+%22windisc%22&pg=PA37|language=de}}</ref> itn. so nekateri srednjeveški kronisti in novoveški zgodovinarji enačili antične Venete (Jordanes tudi [[Anti|Ante]])<ref>Jordanes: ''The Origin and the Deeds of Goths'', angleški prevod: C.C. Mierow. [http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html]</ref> s Slovani. Obenem so se zaradi podobnosti imena pojavljale tudi razlage o istovetnosti germanskih [[Vandali|Vandalov]] in [[Slovani|Slovanov]].<ref>Steinacher, R. (2004).</ref> Podobne teze o staroselstvu so posamezni avtorji zagovarjali še v 19. stoletju (mdr. [[Janez Trdina]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Trdina|first=J.|title=Zgodovina slovenskega naroda|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6|page=11}}</ref> Proti koncu 19. stoletja jih je znanstevna zgodovina, ki se je takrat razvila v moderno znanost, zavrnila, iz narodnoemancipacijskih razlogov pa so jih obudili nekateri amaterski raziskovalci. Med Slovenci je teorijo o venetskem izvoru Slovencev zagovarjal predvsem narodnjak in duhovnik [[Davorin Trstenjak]], ki pa se je tem tezam pozneje odrekel, ko je spoznal, da so temeljile na metodološko nevzdržnih osnovah.<ref>Štih, P. (1997).</ref>{{nezanesljiv vir?}} == Venetska teorija == V 1980-ih so [[Ivan Tomažič (venetolog)|Ivan Tomažič]], [[Matej Bor]] in [[Jožko Šavli]] predstavili avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.<ref name=":0"> Šavli (1985); Bor et al. (1989).</ref> Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom ''Veneti'', poskusa branja [[venetščina|venetskih]] napisov s pomočjo [[slovenščina|slovenščine]] in razlaganja izvora slovensko zvenečih [[toponomastika|zemljepisnih imen]] v [[Evropa|Evropi]] so oblikovali hipotezo, da so bili predniki sodobnih Slovencev in [[zahodni Slovani|zahodnih Slovanov]] pravzaprav predrimsko ljudstvo, imenovano Veneti (kamor spadajo [[severnojadranski Veneti|jadranski Veneti]], [[baltski Veneti]], panonski Veneti in nekatera druga ljudstva, ki jih prevladujoča zgodovinopisje opredeljuje kot [[Kelti|Kelte]] ali [[Iliri|Ilire]]). Po njihovi teoriji so starodavni Veneti govorili praslovansko, iz katere sta nastala sodobna slovenščina in zahodnoslovanski jeziki. Njihovi neposredni potomci in [[avtohtonost|avtohtoni]] prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so zavrnili v znanosti uveljavljeno razlago o [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]] med 6. in 9. stoletjem. == Predpogoji == Predvsem v obdobju [[osamosvojitev Slovenije|slovenskega osamosvajanja]] je venetska teorija pridobila močno podporo v slovenski laični javnosti, v znanstvenih krogih pa je bila povsem zavrnjena. Razlog za to je njena neskladnost z [[zgodovina|zgodovinskimi]], [[arheologija|arheološkimi]] in [[jezikoslovje|jezikoslovnimi]] dejstvi ter številne povsem napačne metode, ki so jih zagovorniki venetske teorije uporabljali v svojih izvajanjih (posebej na področjih jezikoslovja, etimologije in arheologije).{{cn}} Jezikoslovci venetski teoriji očitajo nestrokovno metodo, ki besede primerja po naključni glasovni in pisni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. Opozarjajo tudi na poenostavljenem razumevanju evropske kulturne, politične in etnične zgodovine v prvem tisočletju pr. n. št., samovoljno prirejanje prevodov in nekonsistentnost ter očitna protislovja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGNRHSJ0|title=Na rob venetsko-slovanskim razpravljanjem Mateja Bora|date=1990|accessdate=7 avgust 2025|website=dLib.si|last=Dular-Šivic|first=A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Snoj|first=M.|date=1984|title=So bili Etruščani Slovani? : ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca|magazine=Naši razgledi : NR : štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|cobiss=13378349|issn=0547-3276}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Plut-Pregelj|first1=Leopoldina|first2=Carole|last2=Rogel|date=2010|title=The A to Z of Slovenia|location=Lanham, MD|publisher=[[Scarecrow Press]]|page=481}}</ref> Uradni zgodovinarji pa so očitali Šavliju, da njegova venetska teorija temelji na psevdoznanstvenih metodah, selektivnem povzemanju virov in ideološko motiviranem razumevanju zgodovine, s katerim skuša umetno dokazati avtohtonost Slovencev.<ref>{{Navedi revijo|last=Pleterski|first=A.|date=1990|title=znanstvena metoda, po kateri bi utegnil biti Jezus Kristus Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUQDU968|magazine=Arheo|pages=57-59|access-date=2025-10-11}}</ref> O nevzdržnosti te teorije je bila leta 1990 izdana posebna številka glasila Slovenskega arheološkega društva ''Arheo'' z naslovom ''Venetovanje: prispevki k razmerju Veneti – Slovani''. Trditve zagovornikov venetske teorije, da ni dokazov za naselitev Slovanov, ki naj bi bila le konstrukt nemške in hkrati [[Panslavizem|panslavistične]] in kasnejše jugoslovanske ideologije, so bile v znanosti ovržene kot povsem neutemeljene ali [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]], izpodbijajo pa jih tudi novejše arheološke raziskave. Na slovenskem ozemlju in v njegovi okolici so izpričane vse tri zgodnjeslovanske arheološke kulture ([[praška kultura|praška]], [[penkivska kultura|penkivska]] in [[koločinska kultura|koločinska]]), ki predstavljajo arheološki odraz [[Slovani|Slovanov]] v 6. stoletju.<ref>glej zbornik ''Zgodnji Slovani'' in drugo [[Naselitev_Slovanov_v_Vzhodne_Alpe#Viri|literaturo o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]]</ref> Danes venetska teorija velja predvsem za [[nacionalizem|nacionalistični]] poskus ugotavljanja zgodovine kontinuitete naroda na lastnem etničnem ozemlju, ter tako nasprotuje uveljavljeni razlagi o preseljevanju ljudstev v času srednjega veka. Trditve venetske teorije so javno (vsaj deloma) podprle tudi znane javne osebnosti, med njimi: [[Oskar Kogoj]], [[Zorko Simčič]], [[Lucijan Vuga]], Vinko Vodopivec, [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], [[Andrej Šiško]] idr. == Venetska teorija in teorija paleolitske kontinuitete == V novejšem času se (še živi) zagovorniki venetske teorije opirajo tudi na [[genetika|genetske]] raziskave in na [[teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]], čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.{{cn}} Novejše genetske analize še dodatno izpodbijajo venetsko teorijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/svet/konec-je-zbogom-veneti-642151|title=Konec je. Zbogom, Veneti?|date=2024-08-24|accessdate=2025-10-11|website=siol.net|last=Žužek|first=A.}}</ref> Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Poljskem, in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.<ref name=":0" /> Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem [[Slovenci|Slovencev]], temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.{{cn}} Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje – še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana - ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z [[Baski]] oz. [[Berberi]]).<ref name=":0" /> Kontinuiteta Slovencev (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam ([[Germanizacija|germanizaciji]], [[Romanizacija|romanizaciji]] in [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|madžarizaciji]] staroselskega prebivalstva) segala vse do paleolitika. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in genetski, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od [[paleolitik]]a, pri čemer njen utemeljitelj [[Mario Alinei]] predpostavlja, da naj bi [[Slovani]] (in ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju [[Balkan|jugovzhodne Evrope]] in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela [[Kelti|keltska]], [[Germani|germanska]] in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi [[severnojadranski Veneti|severnojadranske Venete]]).<ref>Mario A. ''Origini delle lingue d'Europa''. Bologna, 1996, 2000.</ref> == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * Bor, Matej; Šavli, Jožko; Tomažič, Ivan. ''Veneti : naši davni predniki''. Ljubljana, Dunaj, Maribor, 1989. {{COBISS|ID=8083456}} * {{citat |author= Božič |title= Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=1999|id=|first=Dragan|cobiss=98501632}} * [[Mitja Guštin|Guštin, Mitja]], ''Zgodovina kot politična manipulacija'', v [[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik, ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 27-32. * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |year=2016 |publisher=[M. Gazvoda] |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=34113373 |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv}} * Guštin, Mitja, ur. ''Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen''. Ljubljana, 2002. {{COBISS|ID=3411552}} * {{citat|last1=Istenič|first1=Janka|date=1990|title=Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXXXXXX|journal=Arheo: arheološka obvestila: glasilo Slovenskega arheološkega društva|volume=10|pages=76–78|issn=0351-5958}} * [[Simona Klemenčič|Klemenčič, Simona]], ''Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?)'', Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131; [https://www.academia.edu/6353237/Klemen%C4%8Di%C4%8D_Ve_rov_ne_curri_Ali_smo_Slovenci_Veneti_in_zakaj_ne_ celotno besedilo v PDF] * [[Rado L. Lenček|Lenček, Rado L]]. ''Borove jezikoslovne premise njegove venetske teorije''. [[Slavistična revija]] 38 (1990). [440]-451. * Lisjak Gabrijelčič, Luka. ''The Dissolution of the Slavic Identity of the Slovenes in the 1980s : The Case of the Venetic Theory''. Budapest, 2008; [http://goya.ceu.hu/record=b1141781~S0%20Dostopno%20na%20in celotno besedilo v PDF]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [[Milko Matičetov|Matičetov, Milko]] ur. ''Venetovanje: prispevki k razmerju Veneti – Slovani''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. {{COBISS|ID=4176185}} * {{citat |editor= Perdih, Anton; Rant, Jože |title= Zbornik Prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Ljubljana, september 17–18, 2001|publisher=Jutro; Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa|location=Ljubljana|year=2002|type=zbornik|cobiss=118628864}} * [[Janez Peršič|Peršič, Janez]], »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126; * [[Tom M.S. Priestly|Priestly, Tom M.S.]], »Vandali, Veneti, Vindišarji: pasti amaterske historične lingvistike«, ''[[Slavistična revija]]'' 49 (2001). 275-303. {{COBISS|ID=17936738}} * Priestly, Tom M.S., ''Vandals, Veneti, Windischer: The Pitfalls of Amateur Historical Linguistics''. [[Slovene Studies]] 19, št. 1/2 (1997). 3-41. {{COBISS|ID=8717645}} {{COBISS|ID=17774434}} * {{citat |title= Staroselci v Alpah: izbrani prispevki: zbornik konferenc Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2021|type=zbornik|editor=Rant, Jože; Krnel-Umek, Duša|cobiss=66985219}} * Skrbiš, Zlatko. ''The Emotional Historiography of Venetologists: Slovene Diaspora, Memory and Nationalism''. Focaal: European Journal of Anthropology 39, 2002. 41-56; [http://www.focaal.box.nl/previous/foc39abs.pdf kratek angleški povzetek] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008042716/http://www.focaal.box.nl/previous/foc39abs.pdf |date=2007-10-08 }} * Skrbiš, Zlatko. '''The First Europeans' Fantasy of Slovenian Venetologists: Emotions and Nationalist Imaginings''. V: Svasek, M. ur., Postsocialism: Politics and Emotions. Oxford, New York, 2006. * Steinacher, Roland. ''Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert'', doktorska disertacija. Wien, 2002; [https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf celotno besedilo v pdf] * Steinacher, Roland. ''Wenden, Slawen, Vandalen: Eine frühmittelalterliche pseudologische Gleichsetzung und ihr Nachleben bis ins 18. Jahrhundert''. V: Walther Pohl, ur., ''Auf der Suche nach den Ursprüngen: Von der Bedeutung des frühen Mittelalters''. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, 8. Wien, 2004, 329-353. * [[Marjeta Šašel Kos|Šašel Kos, Marjeta]]. ''Ethnic Manipulations with Ancient Veneti and Illyrians''. V: ''Le Identità Difficili : Archeologia, potere, propaganda nei Balcani'', ur. Stefano Magnani in Carlo Marcaccini (Firenze, 2007). S. 11-18. * Šavli, Jožko. ''Veneti - naši davni predniki?'' Dunaj/Wien, 1985. {{COBISS|ID=5011257}} * {{citat |author= Škibin |title= Veneti so bili Sloveni in Sloventji|publisher=samozaložba|location=Nova Gorica|type=knjiga|first=Mirko|year=2010|cobiss=251886592}} * [[Peter Štih|Štih, Peter]]. ''Avtohtonistične in podobne teorije pri Slovencih in na Slovenskem''. V: Karantanien – Ostarrichi: 1001 Mythos. Ur. [[Andreas Moritsch]]. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Wien, 1997. 47-49. {{COBISS|ID=74964}} * {{citat |editor= Tomažič |title= Etruščani in Veneti: drugi venetski zbornik|publisher=Editiones Veneti|location=Dunaj|year=1995|id=|type=zbornik|editor-first=Ivan|cobiss=51126528}} * [[Peter Turk|Turk, Peter]]. ''Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir''. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: [http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm celotno besedilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927022532/http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1998-2/Clanek22.htm |date=2007-09-27 }} {{COBISS|ID=7459170}} * {{citat |author= Venelin |title= Starodavni in današnji Slovenci|publisher=Amalietti & Amalietti|location=Ljubljana|year=2012|isbn=978-961-6654-52-4|first=Jurij Ivanovič|cobiss=263865856}} * {{citat |author= Vinko |title= Starejša slovenska etnogeneza|publisher=Jutro|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=252847872|first=Vodopivec}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Avtohtonistične teorije]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] 9yqbu0vazw8lophsy6oo210jdj0fyqy 0 87691 6753477 6751055 2026-09-21T16:02:24Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6751055|6751055]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49902-42|~2026-49902-42]] ([[User talk:~2026-49902-42|pogovor]]) 6753477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik|nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|caption=Avtoportret|name=Jožef Tominc}} '''Jožef Jakob Tominc''' (včasih poimenovan tudi ''Josip Tominc'' in ''Giuseppe Tominz''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[6. julij]] [[1790]], [[Gorica]], † [[22. april]] [[1866]], [[Gradišče nad Prvačino]]. Rodil se je v družini trgovca z železnino ter posestnika Ivana in gospodinje Marjane Tominc rojene Janežič. Njegovi stari starši so se iz Podkraja preselili v Gorico. Tominc, ki je v sorodu z arhitektom [[Maks Fabiani|Maksom Fabianijem]] in goriško slikarsko družino [[Šantel]]<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> je eden vidnejših [[bidermajer]]skih portretistov. Tominc se je proslavil s portreti, ki jih odlikuje [[psihološki realizem]] in velja za enega najboljših slovenskih portretistov nasploh. Ustvarjal je v [[Gorica|Gorici]] in [[Trst]]u, njegova dela pa se uvrščajo v t. i. ''meščansko sliko''. Ustvarjal je tudi sakralna dela tako v [[Slovenija|Sloveniji]], kot na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako najdemo njegove slike v [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] [[cerkev sv. Marije, Stoliv|sv. Marije v Stolivu]]. Nekaj njegovih del je danes na ogled v [[Narodna galerija|Narodni galeriji]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], med katerimi velja omeniti ''Portret grofice Auersperg'' iz leta 1821 in ''Rodbina Mosconovih'' iz leta 1829. Obe sliki sta izdelani v [[tehnika|tehniki]] [[olje na platnu]]. == Življenje == [[Slika:Jožef Tominc - Dama s kamelijo.jpg|thumb|Jožef Tominc - Dama s kamelijo]] [[Slika:Jožef Tominc - Dr. Frušić z družino.jpg|thumb|Jožef Tominc - Dr. Frušić z družino]] [[Slika:Jožef Tominc - Ženska s tančico.jpg|thumb|Jožef Tominc - Ženska s tančico]] === Mladost in šolanje (prva slikarska doba) === Jožef Tominc je bil drugi izmed enajstih otrok. Osnovnošolsko izobrazbo je prejel pri [[piaristi]]h v Gorici, kjer se je od tretjega razreda naprej učil risanja. Prvi slikarski pouk je dobil pri goriškem slikarju [[Karel Keber|Karlu Kebru]] in verjetno tudi pri [[Franc Kavčič (slikar)|Francu Kavčiču]]. Leta [[1809]] je s pomočjo avstrijske [[nadvojvodinja Marija Ana|nadvojvodinje Marije Ane]] in grofa [[Francesco della Torre|Francesca della Torre]] odšel v [[Rim]], kjer je študiral [[slikarstvo]] pri [[Domenico Conti Bizzani|Domenicu Contiju Bizzaniju]] in v [[Scuola del Nudo|Scuoli del Nudo]] na [[Akademija sv. Luke|Akademiji sv. Luke]]. Leta [[1814]] mu je bila podeljena srebrna medalja za risbo ''Študija apostola''. Dve leti pozneje se je poročil z [[Marija Ricci|Marijo Ricci]] in leta [[1818]] se jima je rodil sin [[Avgust Tominc|Avgust]], ki je prav tako postal slikar. Istega leta se je z družino vrnil v Gorico. Iz prve slikarske dobe so ohranjene anatomske študije in risbe ter edina njegova krajina ''Pogled na Vietri, Rieti in Salernski zaliv''. === Zrela doba === Leta [[1819]] je Tominc nekaj časa preživel na [[Dunaj]]u, nato pa je v letih [[1821]] – [[1823]] občasno živel v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je razstavljal svoja dela in portretiral plemiče, meščane, cerkvene dostojanstvenike ter tudi udeležence [[ljubljanski kongres (1821)|ljubljanskega kongresa]]. V letih [[1830]]–[[1855]] je živel in ustvarjal v [[Trst]]u, nato se je preselil v Gorico, za tem pa na svoje posestvo na Gradišče. V zreli dobi so nastali portreti takratne plemiške in meščanske družbe ter tudi preprostih ljudi. Njegov vpliv je opazen pri [[Matevž Langus|Matevžu Langusu]] in [[Mihael Stroj|Mihaelu Stroju]]. === Tominc – portretist (mojster posamičnega in skupinskega portreta) === Slog poznega [[klasicizem|klasicizma]] se v delih prepleta s slogom dunajskih [[bidermajer]]skih portretistov. Ljudje na njegovih [[portret]]ih imajo ostre poteze in jasne obrise, vendar pa so kljub temu upodobljeni realistično, včasih tudi na humoren način. Za ozadje je uporabljal krajino ali mesto, iz katerega je izvirala upodobljena oseba, dodal pa je tudi predmete, ki so nakazovali poklic ali življenje upodobljenega. Po zgledu [[Jean Auguste Dominique Ingres|Ingresa]] ali [[Vincenzo Camuccini|Camuccinija]] je uporabljal hladne barve ter plastičen prikaz oseb. Znan pa je predvsem po svoji tehniki [[oljno slikarstvo|oljnega slikarstva]] in po natančnem opazovanju ter hitrem načinu dela. === Dela z religioznimi motivi === Pri upodabljanju [[religiozni motivi|religioznih motivov]] se je opiral na grafične predloge, stare [[italijanski mojstri|italijanske mojstre]] ter [[nazarenski slikarji|nazarenske slikarje]]. Med številnimi [[sakralna dela|sakralnimi deli]] so oltarne in druge slike za [[cerkve]] v Gorici, [[Prvačina|Prvačini]], [[Oglej]]u, [[Kanal ob Soči|Kanalu ob Soči]], na Gradišču,... == Dela == Ženska z belim turbanom, Dama s kamelijo, Dr. Frušić z družino, Žena župana Sancina, Grofica Cecilija Auersperg, Tri dame iz družine Moscon, Nikola Lazarević, Marija Lazarević, »Kapitan Polić«, Mož s pismom, Avtoportret ob oknu, Avtoportret (Na stranišču), Portret očeta == Bibliografija == * Nicoletta Bressan, [[Barbara Jaki]], Susanna Gregorats, ''Jožef Tominc: Fiziognomija slike''. Ljubljana, 2002. * ''Enciklopedija Slovenije'', s.v. »Bidermajer in »Jožef Tominc«. * ''Slovenski biografski leksikon'', s.v. »Jožef Tominc«. * Barbara Jaki, ''Meščanska slika : Slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije''. Ljubljana, 2000. * [[Ivan Sedej]], ''Sto znanih slovenskih umetniških slik''. Ljubljana, 1985. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[portret]] == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Giuseppe Tominz}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/pogled-na/jozef-tominc-portret-oceta/ Televizijski dokumentarec RTV Slovenija (v Odprtem kopu)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tominc, Jožef}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Bidermajerski slikarji]] qtaf0h1ckmq0z72cmilz7l7bcoro96o 2 88669 6753444 6752044 2026-09-21T13:51:16Z TadejM 738 +1 članek: [[Brawl Stars]] 6753444 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (458). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] alq0g2p984gb2jhlvip1hdqifwb7uwo 0 109461 6753404 6677705 2026-09-21T12:08:49Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Acipenser sp.1 - Aquarium Finisterrae.JPG]] → [[File:Huso naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg]] → The file was renamed on Commons, but the filename in the language versions was not changed ([[c:c:GR]]) 6753404 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} {{zvezdica}} '''Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji''' je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah<ref>{{navedi splet |title=Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, |publisher=Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije |date=2004 |accessdate=19.2.2015 |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386}}</ref>, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi. Poleg ''priloge 1'', t. j. Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane,<ref>[http://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF#!/pdf Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410192822/https://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P001-0000.PDF#!/pdf |date=2021-04-10 }}. Vpogled dne 19.2.2015.</ref> vsebuje uredba tudi ''prilogo 2'', t. j. Seznam živalskih vrst, katerih [[habitat]]e se varuje,<ref>[http://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P002-0000.PDF#!/pdf Priloga 2 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410193329/https://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-046-02216-OB~P002-0000.PDF#!/pdf |date=2021-04-10 }}. Vpogled dne 19.2.2015.</ref> ki pa ni predmet tega seznama. == Zavarovane vrste živali == Zavarovanje vrste je le eden izmed ukrepov varstva za ohranjanje [[biodiverziteta|vrstne pestrosti]] v naravi. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti poleg zaščite posameznih, najbolj ogroženih vrst živali urejajo tudi ravnanje z njihovim [[gen]]skim materialom ter [[habitat]]i in [[ekosistem]]i vred. Na državni ravni je zavarovanih nad 200<ref name="stanje">{{navedi splet |title=Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] |date=2001 |location=Ljubljana |url=http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf |accessdate=2015-02-19 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923174030/http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost0.pdf |date=2015-09-23 }}</ref> [[vrsta (biologija)|vrst]], oziroma višjih taksonomskih skupin [[živali]]. Zavarovane so predvsem tiste vrste, ki so neposredno ogrožene zaradi uničevanja osebkov, medtem ko je v strokovnih predlogih [[rdeči seznam|rdečih seznamov]] ogroženih živalskih vrst navedenih bistveno več vrst (okoli 2000 [[takson]]ov) živali. Najpogostejši razlog za ogroženost vrst je poškodovanje ali uničenje življenjskega prostora <ref name="stanje"/>, zato so varstveni ukrepi za njegovo ohranjanje bistveni tudi za ohranjanje vrst. == Pojasnila k seznamu == V seznamu so določene tiste [[živali|živalske vrste]], ki so [[domorodna vrsta|domorodne]] (avtohtone) in tiste živalske vrste, ki [[tujerodna vrsta|niso domorodne]] (alohtone) na območju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Navedene živalske vrste v interesu [[Evropska unija|Evropske Unije]] so tiste, za katere na evropskem ozemlju držav članic Evropske Unije velja, da so [[prizadeta vrsta|prizadete]], [[ranljiva vrsta|ranljive]], redke (živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju) ali [[endemit|endemične]]. Okrajšava ''spp.'' se uporablja za označevanje vseh na območju Slovenije domorodnih vrst višjega taksona oz. za označevanje vseh na območju Evropske Unije domorodnih vrst višjega taksona. Navajanja sistematskih enot v stolpcu »[[takson]]« so le informativna in ne za namene klasifikacije. == Seznam == ===Sesalci ( [[Mammalia]] )=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani sesalci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Erinaceomorpha]]|||||||| |- |[[Erinaceidae]]||ježi||''[[Erinaceus europaeus]]''||rjavoprsi jež||[[Slika:Erinaceus europaeus (Marek Szczepanek).jpg|100px|Rjavoprsi jež]] |- |||||''[[Erinaceus concolor]]''||beloprsi jež||[[Slika:Hedgehog1.JPG|100px|Beloprsi jež]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Chiroptera]]||netopirji|||||| |- |||||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Kleine Hufeisennase.jpg|100px|Mali podkovnjak]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Lagomorpha]]||zajci in žvižgači|||||| |- |''[[Leporidae]]''||zajci in kunci||''[[Lepus timidus]]''||planinski zajec||[[Slika:Lepus timidus 01-cropped.jpg|100px|Planinski zajec]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Rodentia]]||glodavci|||||| |- |[[Arvicolidae]]||voluharice||''[[Chionomys nivalis]]'' (syn. ''Microtus nivalis'')||evropska snežna voluharica|| [[Slika:Microtus nivalis.jpg|100px|Evropska snežna voluharica]] |- |[[Castoridae]]||bobri||''[[Castor fiber]]''||bober||[[Slika:Beaver pho34.jpg|100px|Bober]] |- |[[Cricetidae]]||hrčki||''[[Cricetus cricetus]]''||veliki hrček||[[Slika:Chomik europejski.jpg|100px|Veliki hrček]] |- |[[Gliridae]]||polhi||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen: ''[[Glis glis]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen: navadni polh||[[Slika:Haselmaus.JPG|100px|Podlesek]] |- |[[Sciuridae]]||veverice||''[[Sciurus vulgaris]]''||navadna veverica||[[Slika:MattiParkkonen Orava.jpg|100px|Navadna veverica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |Red [[Carnivora]]||zveri|||||| |- |[[Canidae]]||psi||''[[Canis aureus]]''||zlati šakal||[[Slika:Golden Jackal sa02.jpg|100px|Šakal]] |- |||||''[[Canis lupus]]''||volk||[[Slika:Canis lupus laying in grass.jpg|100px|Volk]] |- |[[Felidae]]||mačke||''[[Felis silvestris]]''||divja mačka||[[Slika:Wildkatze 002.jpg|100px|Divja mačka]] |- |||||''[[Lynx lynx]]''||evrazijski ris||[[Slika:Lynx cub poing.jpg|100px|Evrazijski ris]] |- |[[Mustelidae]]||podlasice in sorodniki||''[[Lutra lutra]]''||vidra||[[Slika:Loutre des pyrenees baronnies 2004.jpg|100px|Vidra]] |- |||||''[[Mustela erminea]]''||hermelin||[[Slika:Mustela.erminea.jpg|100px|Hermelin]] |- |||||''[[Mustela nivalis]]''||mala podlasica||[[Slika:Mustela nivalis -British Wildlife Centre-4.jpg|100px|Mala podlasica]] |- |||||''[[Mustela putorius]]''||dihur||[[Slika:Ilder.jpg|100px|Dihur]] |- |[[Ursidae]]||medvedi||''[[Ursus arctos]]''||rjavi medved||[[Slika:Ours brun parcanimalierpyrenees 1.jpg|100px|Rjavi medved]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Cetacea]]||kiti in delfini|||||| |- |||||||vse vrste||[[Slika:Bottlenose_Dolphin_KSC04pd0178.jpg|100px|Velika pliskavka]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani sesalci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Erinaceomorpha]]|||||||| |- |[[Erinaceidae]]||ježi||''[[Erinaceus algirus]]''||alžirski jež|| |- |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Soricomorpha]]|| |||||| |- |[[Soricidae]]||rovke||''[[Crocidura canariensis]]''||||[[Slika:C canariensis R Hutterer.JPG|100px|C canariensis]] |- |||||''[[Crocidura sicula]]''||||[[Slika:Crocidura sicula 01-cropped.jpg|100px|]] |- |[[Talpidae]]||krti||''[[Galemys pyrenaicus]]''||pirenejski pižmov vihulj||[[Slika:Galemys pyrenaicus 01 by-dpc.jpg|100px|]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Chiroptera]]||netopirji|||||| |- |||||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste||[[Slika:Pipistrellus flight2.jpg|100px|mali netopir]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Rodentia]]||glodavci|||||| |- |[[Cricetidae]]||hrčki||''[[Mesocricetus newtoni]]'' <ref name="Spr2007">{{navedi splet |title=Uredba o dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, stran 16486 |publisher=[[Uradni list Republike Slovenije]] |date=14. 12. 2007 |url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007115&stevilka=5795}}</ref>|| || |- |[[Gliridae]]||polhi||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen: ''[[Glis glis]]''||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen: navadni polh||[[Slika:Eliomys quercinus01.jpg|100px|Vrtni polh]] |- |[[Sciuridae]]||veverice||''[[Marmota marmota latirostris]]''||||[[Slika:Swistaktatrzanski.JPG|100px|Marmota marmota latirostris]] |- |||||''[[Pteromys volans]]''||evropska poletuša||[[Slika:Pteromysvolans.jpg|100px|evropska poletuša]] |- |||||''[[Sciurus anomalus]]''||kavkaška veverica||[[Slika:Eichhoernchen.JPG|100px|Kavkaška veverica]] |- |||||''[[Spermophilus citellus]]''||tekunica||[[Slika:Europäischer Ziesel in Hockstellung.jpg|100px|Tekunica]] |- |||||''[[Spermophilus suslicus]]''||||[[Slika:Spermophilus suslicus3.JPG|100px|]] |- |[[Dipodidae]]|| ||''[[Sicista betulina]]''||brezova miš||[[Slika:Sicista betulina 01.JPG|100px|Brezova miš]] |- |||||''[[Sicista subtilis]]''||||[[Slika:Sicista subtilis trizona.jpg|100px|Sicista subtilis]] |- bgcolor="#E0FFE0" |Red [[Carnivora]]||zveri|||||| |- |[[Canidae]]||psi||''[[Alopex lagopus]]''||polarna lisica||[[Slika:Polarfuchs 1 2004-11-17.jpg|100px|Polarna lisica]] |- |[[Felidae]]||mačke||''[[Lynx pardinus]]''||iberski ris||[[Slika:Linces1.jpg|100px|Iberski ris]] |- |[[Mustelidae]]||podlasice in sorodniki||''[[Mustela eversmannii]]''||stepski dihur||[[Slika:Mustela eversmannii 3.jpg|100px|Stepski dihur]] |- |||||''[[Mustela lutreola]]''||vidrica||[[Slika:Europäischer Nerz.jpg|100px|Vidrica]] |- |||||''[[Vormela peregusna]]'' <ref name="Spr2007"/>||pegasti dihur||[[Slika:Marbled polecat.jpg|100px|pegasti dihur]] |- |[[Phocidae]]||pravi tjulnji||''[[Phoca hispida saimensis]]''||||[[Slika:Pusa hispida saimensis at the Finnish Museum of Natural History 20110824.jpg|100px|Phoca hispida saimensis]] |- |||||''[[Monachus monachus]]''||[[Sredozemska medvedjica]]||[[Slika:Phoque Moine Monachus.jpg|100px|Sredozemska medvedjica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Artiodactyla]]||sodoprsti kopitarji|||||| |- |[[Bovidae]]||votlorogi||''[[Bison bonasus]]''||zober||[[Slika:Wisent.jpg|100px|Zober]] |- |||||''[[Capra aegagrus]]''||bezoarska koza||[[Slika:Bezoarziege.jpg|100px|Bezoarska koza]] |- |||||''[[Capra pyrenaica pyrenaica]]''||španski kozorog||[[Slika:Pyrenean Ibex.png|100px|Španski kozorog]] |- |||||''[[Ovis gmelini musimon]]''||muflon||[[Slika:Mouflon, Ovis musimon Pengo.jpg|100px|Muflon]] |- |||||''[[Ovis orientalis ophion]]''||rdeča ovca||[[Slika:Cyprus wild mouflon Agrino.jpg|100px|rdeča ovca]] |- |||||''[[Rupicapra pyrenaica ornata]]''||gams (abruška podvrsta)||[[Slika:Rupicapra pyrenaica ornata 5.JPG|100px|gams (abruška podvrsta)]] |- |||||''[[Rupicapra rupicapra balcanica]]''||gams (balkanska podvrsta)|| |- |||||''[[Rupicapra rupicapra tatrica]]''||gams (tatrska podvrsta)||[[Slika:Kozicewmnichowym.jpg|100px|gams (tatrska podvrsta)]] |- |[[Cervidae]]||jeleni||''[[Cervus elaphus corsicanus]]''||jelen (korziška podvrsta)||[[Slika:CervoMontevecchio.jpg|100px|Jelen (korziška podvrsta)]] |} ===Ptice ([[Aves]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ptice, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="2" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |colspan="2" align=center|'''Slika''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Gaviiformes]]||slapniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Common Loon.jpg|100px|Ledni slapnik]] |- |red [[Podicipediformes]]||ponirki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Podiceps cristatus 3 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Čopasti ponirek]] |- |red [[Procellariiformes]]||cevonosci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Fulmarus glacialis on cliff.jpg|100px|Ledni viharnik]] |- |red [[Pelecaniformes]]||veslonožci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Phalacrocorax carbo02.jpg|100px|Veliki kormoran]] |- |red [[Ciconiiformes]]||močvirniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Weißstorch.jpg|100px|Bela štorklja]] |- |red [[Phoenicopteriformes]]||plamenci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Flamant rose.JPG|100px|Plamenec]] |- |red [[Anseriformes]]||plojkokljuni||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Anas platyrhynchos]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen mlakarica||[[Slika:Alarch y Gogledd.JPG|100px|Labod pevec]] |- |red [[Falconiformes]]||ujede||||vse na območju Slovenije domorodne vrste|| |- |red [[Galliformes]]||kure||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Phasianus colchicus]]'' in ''[[Perdix perdix]]'' (gojene živali)||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen fazan in jerebica (gojene živali)||[[Slika:Capercaillie Lomvi 2004.jpg|100px|Divji petelin]] |- |red [[Gruiformes]]||žerjavovci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Grus grus 2 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Navadni žerjav]] |- |red [[Charadriiformes]]||pobrežniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Larus argentatus ad.jpg|100px|Srebrni galeb]] |- |red [[Columbiformes]]||golobje||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Columba livia domestica]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen domači golob||[[Slika:Woodpigeoncloseup.jpg|100px|Golob grivar]] |- |red [[Cuculiformes]]||kukavice||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Cuculus canorus.jpg|100px|Kukavica]] |- |red [[Strigiformes]]||sove||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Tawny wiki.jpg|100px|Lesna sova]] |- |red [[Caprimulgiformes]]||ležetrudniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Paukstelis.jpg|100px|Podhujka]] |- |red [[Apodiformes]]||hudourniki||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Apus apus 01.jpg|100px|Črni hudournik]] |- |red [[Coraciiformes]]||vpijati||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:European roller.jpg|100px|Evropska zlatovranka]] |- |red [[Piciformes]]||plezalci||||vse na območju Slovenije domorodne vrste||[[Slika:Grünspecht Picus viridis.jpg|100px|Zelena žolna]] |- |red [[Passeriformes]]||pevci||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen ''[[Corvus corone cornix]]'', ''[[Garrulus glandarius]]'' in ''[[Pica pica]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen siva vrana, šoja in sraka||[[Slika:House sparrow04.jpg|100px|Domači vrabec]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="4" align=center|{{sidro|Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ptice, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="2" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime |- |red [[Gaviiformes]]||slapniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Podicipediformes]]||ponirki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Procellariiformes]]||cevonosci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Pelecaniformes]]||veslonožci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Ciconiiformes]]||močvirniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Phoenicopteriformes]]||plamenci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Anseriformes]]||plojkokljuni||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Anas platyrhynchos]]''||vse na območju Slovenije domorodne vrste razen mlakarica |- |red [[Falconiformes]]||ujede||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Galliformes]]||kure||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Phasianus colchicus]]'' in ''[[Perdix perdix]]'' (gojene živali)||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen fazan in jerebica (gojene živali) |- |red [[Gruiformes]]||žerjavovci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Charadriiformes]]||pobrežniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Columbiformes]]||golobje||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Columba livia domestica]]''||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen domači golob |- |red [[Cuculiformes]]||kukavice||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Strigiformes]]||sove||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Caprimulgiformes]]||ležetrudniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Apodiformes]]||hudourniki||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Coraciiformes]]||vpijati||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Piciformes]]||plezalci||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste |- |red [[Passeriformes]]||pevci||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen ''[[Corvus corone cornix]]'', ''[[Garrulus glandarius]]'' in ''[[Pica pica]]''||vse na območju Evropske unije domorodne vrste razen siva vrana, šoja in sraka |} ===Plazilci ([[Reptilia]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani plazilci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Testudines]]||želve|||||| |- |[[Cheloniidae]]||orjaške črepahe, glavate karete||''[[Caretta caretta]]''||glavata kareta||[[Slika:Caretta caretta 060417w2.jpg|100px|Glavata kareta]] |- |[[Dermochelyidae]]||usnjače||''[[Dermochelys coriacea]]''||orjaška usnjača||[[Slika:LeatherbackTurtle.jpg|100px|Orjaška usnjača]] |- |[[Emydidae]]||sklednice||''[[Emys orbicularis]]''||močvirska sklednica||[[Slika:Emys orbicularis.jpg|100px|Močvirska sklednica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Squamata]]''||luskarji|||||| |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Lacertilia]]||kuščarji||||vse na območju Slovenije domorodne vrste<ref>{{navedi splet |title =Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, stran 12972, Uradni list RS 109/2004 z dne 8. 10. 2004, |publisher = [[Register predpisov Slovenije]] |date = 20. november 2006 |url = http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004109&stevilka=4556}}</ref>|| |- |[[Anguidae]]||slepci||''[[Anguis fragilis]]''||slepec||[[Slika:Anguidae.jpg|100px|Slepec]] |- |||||''[[Ophisaurus apodus]]''||žoltoplaz||[[Slika:Sheltopusik 001.jpg|100px|Žoltoplaz]] |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Serpentes]]||kače|||||| |- |[[Colubridae]]||goži||''[[Hierophis gemonensis]]''<br />(syn. ''Coluber gemonensis'', ''Coluber laurenti'')||belica||[[Slika:Benny Trapp Hierophis gemonensis.jpg|100px|belica]] |- |||||''[[Coluber viridiflavus]]''||črnica||[[Slika:Hierophis viridiflavus.jpg|100px|Črnica]] |- |||||''[[Coronella austriaca]]''||smokulja||[[Slika:CoronellaAustriacaJuvenile.JPG|100px|Smokulja]] |- |||||''[[Elaphe longissima]]''||navadni gož||[[Slika:Zamenis longissimus longissimus.jpg|100px|Navadni gož]] |- |||||''[[Elaphe quatuorlineata]]''||progasti gož||[[Slika:Elaphe quatuorlineata.jpg|100px|Progasti gož]] |- |||||''[[Natrix natrix]]''||belouška||[[Slika:Couleuvre collier 62.JPG|100px|Belouška]] |- |||||''[[Natrix tessellata]]''||kobranka||[[Slika:Natrix tessellata.jpg|100px|Kobranka]] |- |||||''[[Telescopus fallax]]''||črnostrel||[[Slika:Telescopus fallax engraving.jpg|100px|Črnostrel]] |- |[[Viperidae]]||gadi||''[[Vipera ammodytes]]''||modras||[[Slika:Vipera ammodytes 070901 1.jpg|100px|Modras]] |- |||||''[[Vipera aspis]]''||laški gad||[[Slika:Vipera aspis aspis.jpg|100px|laški gad]] |- |||||''[[Vipera berus]]''||navadni gad||[[Slika:Viperaberus1.jpg|100px|Navadni gad]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani plazilci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !''znanstveno ime'' !slovensko ime !''znanstveno ime'' !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Testudines]]||želve|||||| |- |[[Testudinidae ]]||kornjače||''[[Testudo graeca]]''||mavrska kornjača||[[Slika:Graeca 034.jpg|100px|Mavrska kornjača]] |- |||||''[[Testudo hermanni]]''||grška kornjača||[[Slika:Testudo hermanni hermanni3.jpg|100px|Grška kornjača]] |- |||||''[[Testudo marginata]]''||širokoroba kornjača||[[Slika:Testudo marginata5.jpg|100px|Širokoroba kornjača]] |- |[[Cheloniidae]]||orjaške črepahe, glavate karete||''[[Chelonia mydas]]''||orjaška črepaha||[[Slika:Chelonia mydas.jpg|100px|Orjaška črepaha]] |- |||||''[[Eretmochelys imbricata]]''||prava kareta||[[Slika:3959 aquaimages.jpg|100px|Prava kareta]] |- |||||''[[Lepidochelys kempii]]''||atlantska morska želva||[[Slika:Padre Island National Seashore - Kemps Ridley Sea Turtle.jpg|100px|Atlantska morska želva]] |- |[[Emydidae]]||sklednice||''[[Mauremys caspica]]''||rečna sklednica||[[Slika:Western Caspian turtle (Mauremys rivulata), El-Al river.jpg|100px|Rečna sklednica]] |- |||||''[[Mauremys leprosa]]''||||[[Slika:Mauremys leprosa 03.JPG|100px]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Squamata]]||luskarji|||||| |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Lacertilia]]||kuščarji|||||| |- |[[Lacertidae]]||kuščarice||||vse na območju Evropske unije domorodne vrste||[[Slika:Zootoca vivipara sl.jpg|100px|Živorodna kuščarica]] |- |[[Scincidae]]||skinki||''[[Ablepharus kitaibelii]]''||ivanja kuščarica||[[Slika:Ablepharus rueppellii 01.jpg|100px|Ivanja kuščarica]] |- |||||''[[Chalcides bedriagai]]''||španski valjasti skink||[[Slika:Iberischer Walzenskink.jpg|100px|Španski valjasti skink]] |- |||||''[[Chalcides ocellatus]]''||pegasti skink||[[Slika:Chalcides ocellatus-01 (xndr).jpg|100px|Pegasti skink]] |- |||||''[[Chalcides sexlineatus]]''||||[[Slika:Chalcides sexlineatus (Wroclaw zoo)-2.JPG|100px|Chalcides sexlineatus]] |- |||||''[[Chalcides simonyi]]''|||| |- |||||''[[Chalcides viridianus]]''||||[[Slika:Chalcides viridanus (Wroclaw zoo).JPG|100px|''Chalcides viridianus'']] |- |||||''[[Ophiomorus punctatissimus]]''||breznogi peščeni skink||[[Slika:Benny Trapp Gesprenkelter Schlangenskink Ophiomorus punctatissimus.jpg|100px|breznogi peščeni skink]] |- |[[Gekkonidae]]||gekoni||''[[Euleptes europaea]]''<br />(syn. ''Phyllodactylus europaeus'')||listoprsti gekon||[[Slika:Benny Trapp Europäischer Blattfinger.jpg|100px|listoprsti gekon]] |- |||||''[[Tarentola angustimentalis]]''||||[[Slika:Tías - Puerto - Calle Roque Nublo 02 ies.jpg|100px|Tarentola angustimentalis]] |- |||||''[[Tarentola boettgeri]]''||||[[Slika:Gecko_on_the_rocks-filtered.jpg|100px|''Tarentola boettgeri'']] |- |||||''[[Tarentola delalandii]]''||||[[Slika:Tarentola delalandii (Wroclaw zoo).JPG|100px|''Tarentola delalandii'']] |- |||||''[[Tarentola gomerensis]]''||||[[Slika:Gecko de la Gomera (Tarentola gomerensis).JPG|100px|''Tarentola gomerensis'']] |- |[[Agamidae]]||agame||''[[Laudakia stellio]]''<br />(syn. ''Stellio stellio'')||hardun||[[Slika:Laudakia stellio 002.jpg|100px|hardun]] |- |[[Chamaeleonidae]]||kameleoni||''[[Chamaeleo chamaeleon]]''||navadni kameleon||[[Slika:Chamaeleo.chamaeleon.bl1.jpg|100px|Navadni kameleon]] |- bgcolor="#E0FFE0" |podred [[Serpentes]]||kače|||||| |- |[[Colubridae]]||goži||''[[Dolichophis caspius]]''<br />(syn. ''Coluber caspius'')||||[[Slika:Coluber caspius.jpg|100px]] |- |||||''[[Coluber cypriensis]]''|||| |- |||||''[[Hemorrhois hippocrepis]]''||podkvarica||[[Slika:Hemorrhois-hippocrepis.jpg|100px|podkvarica]] |- |||||''[[Coluber jugularis]]''||velika poljarica||[[Slika:Coluber jugularis.jpg|100px|Velika poljarica]] |- |||||''[[Platyceps najadum]]''<br />(syn. ''Coluber najadum'')||vitka poljarica||[[Slika:Coluber najadum.jpg|100px|vitka poljarica]] |- |||||''[[Hemorrhois nummifer]]''<br />(syn. ''Hemorrhois nummifer'')||||[[Slika:ColuberNummifer(Jerusalem).jpg|100px|Hemorrhois nummifer]] |- |||||''[[Eirenis modestus]]''<br />(syn. ''Eirenis modesta'')||||[[Slika:Benny Trapp Eirenis modestus Samos.jpg|100px|Eirenis modestus]] |- |||||''[[Zamenis situla]]''<br />(syn. ''Elaphe situla'')||leopardovka||[[Slika:Elaphe situla.jpg|100px|leopardovka]] |- |[[Viperidae]]||gadi||''[[Macrovipera schweizeri]]''||||[[Slika:Benny Trapp Macrovipera schweizeri.jpg|100px|Macrovipera schweizeri]] |- |||||''[[Vipera seoanei]]''||||[[Slika:Vipera seoanei 05.jpg|100px]] |- |||||''[[Vipera ursinii]]''||mali gad||[[Slika:Vipera ursinii macrops.jpg|100px|mali gad]] |- |||||''[[Vipera xanthina]]''||||[[Slika:Benny Trapp Montivipera xanthina.jpg|100px|''Vipera xanthina'']] |- |[[Boidae]]||udavi||''[[Eryx jaculus]]''||stepski udav||[[Slika:Eryx jaculus.jpg|100px|Stepski udav]] |} <br /> ===Dvoživke ([[Amphibia]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane dvoživke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !''znanstveno ime'' !slovensko ime !''znanstveno ime'' !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Caudata]]||repati krkoni|||||| |- |[[Salamandridae]]||močeradi||''[[Salamandra atra]]''<br />(syn. ''Salamandra aurorae'')||planinski močerad||[[Slika:Salamandra atra 20060729084145wp.jpg|100px|Planinski močerad]] |- |||||''[[Salamandra salamandra]]''||navadni močerad||[[Slika:Salamandra salamandra CZ.JPG|100px|Navadni močerad]] |- |||||''[[Triturus alpestris]]''||planinski pupek||[[Slika:Mesotriton aplestris side view chrischan.jpeg|100px|Planinski pupek]] |- |||||''[[Triturus carnifex]]''||veliki pupek||[[Slika:TriturusCarnifexMale.JPG|100px|Veliki pupek]] |- |||||''[[Triturus vulgaris]]''||navadni pupek||[[Slika:TriturusVulgaris1.jpg|100px|Navadni pupek]] |- |''[[Proteidae]]''||močerilarji||''[[Proteus anguinus]]''||človeška ribica||[[Slika:Proteus_anguinus_Postojnska_Jama_Slovenija.jpg|100px|Človeška ribica]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Anura]]||brezrepci, žabe|||||| |- |[[Alytidae]] (syn. Discoglossidae)||kolutojezičnice||''[[Bombina bombina]]''||nižinski urh||[[Slika:Bombina bombina 1 (Marek Szczepanek) tight crop.jpg|100px|Nižinski urh]] |- |||||''[[Bombina variegata]]''||hribski urh||[[Slika:Bombina variegata1.jpg|100px|Hribski urh]] |- |[[Ranidae]]||prave žabe||''[[Rana arvalis]]''||plavček||[[Slika:RanaArvalisBlueMale.jpg|100px|Plavček]] |- |||||''[[Rana dalmatina]]''||rosnica||[[Slika:Rana dalmatina01.jpg|100px|Rosnica]] |- |||||''[[Rana kl. esculenta]]''||zelena žaba||[[Slika:Teichfrosch.jpg|100px|Zelena žaba]] |- |||||''[[Rana latastei]]''||laška žaba||[[Slika:rana latastei.jpg|100px|Laška žaba]] |- |||||''[[Rana ridibunda]]''||debeloglavka||[[Slika:RanaRidibundaFemale.jpg|100px|Debeloglavka]] |- |||||''[[Rana temporaria]]''||sekulja||[[Slika:XN Rana temporaria 917.jpg|100px|Sekulja]] |- |[[Pelobatidae]]||česnovke||''[[Pelobates fuscus]]''||navadna česnovka||[[Slika:PelobatesFuscusFront-RZ.jpg|100px|Navadna česnovka]] |- |[[Bufonidae]]||krastače||''[[Bufo bufo]]''||navadna krastača||[[Slika:Kroetenpaarung.800.jpg|100px|Navadna krastača]] |- |||||''[[Pseudepidalea viridis]]'' (syn. ''Bufo viridis'')||zelena krastača||[[Slika:BufoViridisCallingMale.jpg|100px|Zelena krastača]] |- |[[Hylidae]]||rege||''[[Hyla arborea]]''||zelena rega||[[Slika:Hyla arborea01.jpg|100px|Zelena rega]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane dvoživke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Caudata]]||repati krkoni|||||| |- |[[Salamandridae]]||močeradi||''[[Chioglossa lusitanica]]''||progasti močerad||[[Slika:Chioglossa lusitanica.004 - Fragas do Eume.jpg|100px|Progasti močerad]] |- |||||''[[Euproctus asper]]''||pirenejski evprokt||[[Slika:Euproctus asper.JPG|100px|Pirenejski evprokt]] |- |||||''[[Euproctus montanus]]''||korziški evprokt||[[Slika:Korsischer Gebirgsmolch.jpg|100px|Korziški evprokt]] |- |||||''[[Euproctus platycephalus]]''||ščukasti pupek||[[Slika:Euproctus platycephalus02.jpg|100px|Ščukasti pupek]] |- |||||''[[Lyciasalamandra luschani]]'' (syn. ''Mertensiella luschani'')|||| |-<!-- odstranil ''Salamandra aurorae''; sinonim za ''Salamandra atra'' --> |||||''[[Salamandra lanzai]]''||||[[Slika:Salamandra lanzai (Franco Andreone).jpeg|100px|''Salamandra lanzai'']] |- |||||''[[Salamandrina terdigitata]]''||naočar||[[Slika:Brillensalamander.JPG|100px|Naočar]] |- |||||''[[Triturus cristatus]]''||severni veliki pupek||[[Slika:TriturusCristatus.jpg|100px|Severni veliki pupek]] |- |||||''[[Triturus italicus]]''||južnoitalijanski pupek||[[Slika:Lissotriton italicus.jpg|100px|Južnoitalijanski pupek]] |- |||||''[[Triturus karelinii]]''||južni veliki pupek|| |- |||||''[[Triturus marmoratus]]''||||[[Slika:Triturus marmoratus1.JPG|100px|''Triturus marmoratus'']] |- |||||''[[Triturus montandoni]]''||karpatski pupek||[[Slika:Lissotriton montandoni.jpg|100px|karpatski pupek]] |- |||||''[[Triturus vulgaris ampelensis]]'' <ref name="Spr2007"/>|| || |- |[[Plethodontidae]]||brezpljučarji||''[[Speleomantes ambrosii]]'' (syn. ''Hydromantes ambrosii'')||||[[Slika:BennyTrapp Ambrosis Höhlensalamander Speleomantes ambrosii Italien.jpg|100px|Hydromantes ambrosii]] |- |||||''[[Speleomantes flavus]]'' (syn. ''Hydromantes flavus'')||||[[Slika:BennyTrapp Monte-Albo-Höhlensalamander Speleomantes flavus Sardinien Italien.jpg|100px|Speleomantes flavus]] |- |||||''[[Speleomantes genei]]'' (syn. ''Hydromantes genei'')||evropski jamski močerad||[[Slika:Speleomantes genei.jpg|100px|evropski jamski močerad]] |- |||||''[[Speleomantes imperialis]]'' (syn. ''Hydromantes imperialis'')||||[[Slika:Hydromantes-imperialis-hoehlensalamander.jpg|100px|Speleomantes imperialis]] |- |||||''[[Speleomantes strinatii]]'' (syn. ''Hydromantes strinatii'')||||[[Slika:Speleomantes strinatii.jpg|100px|Speleomantes strinatii]] |- |||||''[[Speleomantes supramontis]]'' (syn. ''Hydromantes supramontis'')||||[[Slika:Speleomantes supramontis05.jpg|100px|Speleomantes supramontis]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Anura]]||brezrepci, žabe|||||| |- |[[Discoglossidae]] (syn. Alytidae)||kolutojezičnice||''[[Alytes cisternasii]]''||iberijski porodničar||[[Slika:Alytes cysternasii.jpg|100px|iberijski porodničar]] |- |||||''[[Alytes muletensis]]''||balearski porodničar||[[Slika:Alytes muletensis.JPG|100px|balearski porodničar]] |- |||||''[[Alytes obstetricans]]''||porodničarska krastača||[[Slika:AlytesObstet.jpg|100px|Porodničarska krastača]] |- |||||''[[Discoglossus galganoi]]''||||[[Slika:Discoglossus_galganoi_links.jpg|100px|''Discoglossus galganoi'']] |- |||||''[[Discoglossus montalentii]]''||||[[Slika:Discoglossus montalentii.jpg|100px|''Discoglossus montalentii'']] |- |||||''[[Discoglossus pictus]]''||||[[Slika:Discoglossus pictus.jpg|100px|''Discoglossus pictus'']] |- |||||''[[Discoglossus sardus]]''||||[[Slika:Discoglossus sardus.jpg|100px|''Discoglossus sardus'']] |- |[[Ranidae]]||prave žabe||''[[Rana graeca]]''||||[[Slika:Benny Trapp Griechischer Frosch Rana graeca.jpg|100px]] |- |||||''[[Rana iberica]]''||španska žaba||[[Slika:Rana iberica.jpg|100px|Španska žaba]] |- |||||''[[Rana italica]]''||||[[Slika:Rana_italica.jpg|100px|Rana italica]] |- |[[Pelobatidae]]||česnovke||''[[Pelobates cultripes]]''||||[[Slika:Pelobates cultripes 1.jpg|100px|''Pelobates cultripes'']] |- |||||''[[Pelobates syriacus]]''||sirijska česnovka||[[Slika:Syrische Schaufelkröte.jpg|100px|Sirijska česnovka]] |- |[[Bufonidae]]||krastače||''[[Bufo calamita]]''||smrdlja||[[Slika:BufoCalamita Sand.jpg|100px|Smrdlja]] |- |[[Hylidae]]||rege||''[[Hyla intermedia]]''||italijanska rega||[[Slika:Hyla intermedia.jpg|100px|Italijanska rega]] |- |||||''[[Hyla meridionalis]]''||||[[Slika:Hyla meridionalis 1.jpg|100px|''Hyla meridionalis'']] |- |||||''[[Hyla sarda]]''||sardska rega||[[Slika:Hyla sarda.jpg|100px|Sardska rega]] |} ===Ribe ([[Pisces]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ribe, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |nadrazred [[Agnatha]]||brezzobke|||||| |- |[[Petromyzontidae]]||piškurji||''[[Eudontomyzon mariae]]''||vzhodni potočni piškur||[[Slika:Eudontomyzon mariae Dunai ingola.jpg|100px|Vzhodni potočni piškur]] |- |||||''[[Lampetra planeri]]''||zahodni potočni piškur||[[Slika:Sorgenti del Pescara 21 (RaBoe).jpg|100px|Zahodni potočni piškur]] |- |||||''[[Lethenteron zanandreai]]''||laški potočni piškur||[[Slika:Lampreda padana (Foto- P. Eusebio Bergò).jpg|100x100_pik]] |- |||||''[[Petromyzon marinus]]''||morski piškur||[[Slika:Petromyzon-marinus2 FWS.jpg|100px|Morski piškur]] |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Chondrichthyes]]||hrustančnice|||||| |- |[[Lamniformes]]||morski psi||''[[Carcharodon carcharias]]''||beli morski volk||[[Slika:White shark.jpg|100px|Beli morski volk]] |- |||||''[[Cetorhinus maximus]]''||morski pes orjak||[[Slika:Basking Shark.jpg|100px|Morski pes orjak]] |- bgcolor="#E0FFE0" |''razred [[Osteichthyes]]''||kostnice|||||| |- |[[Acipenseridae]]||jesetri||''[[Acipenser naccarii]]''||jadranski jeseter||[[Slika:Huso naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg|100px|Jadranski jeseter]] |- |||||''[[Acipenser ruthenus]]''||keciga||[[Slika:Acipenser ruthenus.jpg|100px|Keciga]] |- |||||''[[Acipenser sturio]]''||atlantski jeseter||[[Slika:Shipzaur.jpg|100px|atlantski Jeseter]] |- |[[Anguillidae]]||jegulje||''[[Anguilla anguilla]]''||jegulja||[[Slika:Anguilla anguilla.jpg|100px|Jegulja]] |- |'[[Gasterosteidae]]||zeti||''[[Gasterosteus aculeatus]]''||zet||[[Slika:Gasterosteus aculeatus (brood care) 02.jpg|100px|Zet]] |- |[[Umbridae]]||senčice||''[[Umbra krameri]]''||velika senčica||[[Slika:Umbra krameri Lápi póc.jpg|100px|Velika senčica]] |- |[[Cyprinidae]]||krapovci||''[[Chalcalburnus chalcoides]]''||pegunica||[[Slika:Brockhaus and Efron Encyclopedic Dictionary b77 461-0.jpg|levo|100x100_pik]] |- |||||''[[Chondrostoma genei]]''||primorska podust||[[Slika:Protochondrostoma genei.jpg|100px|Primorska podust]] |- |||||''[[Chondrostoma soetta]]''||saveta||[[Slika:FMIB 48079 Chondrostoma soetta (Bonaparte).jpeg|100x100_pik]] |- |||||''[[Cyprinus carpio]]'' (negojene živali)||krap (negojene živali)||[[Slika:Common carp.jpg|100px|Krap]] |- |||||''[[Gobio albipinnatus]]''||beloplavuti globoček||[[Slika:Romanogobio albipinnatus halványfoltú küllő.jpg|100x100_pik]] |- |||||''[[Gobio kessleri]]''||keslerjev globoček||[[Slika:Ponticola kessleri, Dniester Estuary.jpg|100px|Kesslerjev golobček]] |- |||||''[[Leucaspius delineatus]]''||belica||[[Slika:LeucaspiusDelineatus2.jpg|100px|Belica]] |- |||||''[[Leuciscus souffia]]''||blistavec in primorski blistavec||[[Slika:Leuciscus souffia vaskos csabak.jpg|100px|Blistavec]] |- |||||''[[Pelecus cultratus]]''||sabljarka||[[Slika:Pelecus cultratus1.jpg|100px|Sabljarka]] |- |||||''[[Rutilus rubilio]]''||mazenica||[[Slika:Rutilus rubilio.jpg|100px|Mazenica]] |- |[[Cobitidae]]||činklje||''[[Cobitis bilineata]]''||primorska nežica||[[Slika:Cobitis bilineata 1.jpg|100px|Primorska nežica]] |- |||||''[[Cobitis elongata]]''||velika nežica||[[Slika:FMIB 48111 Cobitis taenia, var Elongata (Heckel and Kner).jpeg|100x100_pik]] |- |||||''[[Cobitis elongatoides]]''||navadna nežica|| |- |||||''[[Cobitis taenia]]''||polžača||[[Slika:Cobitis taenia.jpg|100px|Polžača]] |- |[[Syngnathiformes]]||morska šila||''[[Hippocampus guttulatus]]''||dolgonosi morski konjiček||[[Slika:Hippocampus guttulatus.jpg|100px|Dolgonosi morski konjiček]] |- |||||''[[Hippocampus hippocampus]]''||kratkonosi morski konjiček||[[Slika:Hippocampus_abdominalis.001_-_Aquarium_Finisterrae.JPG|100px|kratkonosi morski konjiček]] |- |[[Percidae]]||ostriži||''[[Gymnocephalus baloni]]''||grbasti okun||[[Slika:Gymnocephalus baloni Széles durbincs.jpg|100px|Grbasti okun]] |- |||||''[[Gymnocephalus schraetser]]'' (syn. ''Gymnocephalus schraetzer'')||smrkež||[[Slika:Gymnocephalus schraetzer selymes durbincs.jpg|100px|Smrkež]] |- |[[Blenniidae]]||smrkavice||''[[Salaria fluviatilis]]'' (syn. ''Blennius fluviatilis'')||smrkavica||[[Slika:Blennie d'eau douce-Salaria fluviatilis.JPG|100px|''Salaria fluviatilis'']] |- |[[Gobiidae]]||glavoči, kapiči||''[[Padogobius bonelli]]''||potočni glavoč||[[Slika:Padogobius bonelli.jpg|100px|Potočni glavoč]] |- |[[Molidae]]||loparji||''[[Mola mola]]''||morski mesec||[[Slika:Mola mola ocean sunfish Monterey Bay Aquarium 2.jpg|100px|Morski mesec]] |- |||||''[[Ranzania laevis]]''||lopar||[[Slika:Ranzania laevis.jpg|100px|Lopar]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane ribe, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !''znanstveno ime'' !slovensko ime !''znanstveno ime'' !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Osteichthyes]]||kostnice|||||| |- |red [[Salmoniformes ]]||lososi||''[[Coregonus oxyrinchus]]'' (syn. ''Coregonus oxyrhynchus'')||nosata ozimica||[[Slika:Houting-PD.png|100px|''Coregonus oxyrinchus'']] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Cypriniformes]]|||||||| |- |[[Cyprinidae]]||krapovci||''[[Anaecypris hispanica]]''||||[[Slika:Anaecypris hispanica.png|100px|''Anaecypris hispanica'']] |- |||||''[[Phoxinus percnurus]]''||||[[Slika:Phoxinus percnurus.jpg|100px|Phoxinus percnurus]] |- |''[[Valenciidae]]''||||''[[Valencia hispanica]]''|||| |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Perciformes]]||ostrižnjaki|||||| |- |[[Percidae]]||ostriži||''[[Romanichythys valsanicola]]'' <ref name="Spr2007"/>|| || |- |||||''[[Zingel asper]]''||||[[Slika:Apron1.jpg|100px|''Zingel asper'']] |} ===Iglokožci ([[Echinodermata]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani iglokožci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Phanerozonia]]|| ||''[[Astropecten spinulosus]]''||bodičasta zvezda||[[Slika:Astropecten spinulosus.jpg|100px|Astropecten spinulosus]] |- |||||''[[Astropecten irregularis]]''||bleda zvezda||[[Slika:Astropecten irregularis.jpg|100px|Astropecten irregularis]] |- |[[Spinulosa]]|| ||''[[Anseropoda placenta]]''||lisasta morska zvezda||[[Slika:Anseropoda placenta.jpg|100px|Lisasta morska zvezda]] |- |[[Echinoidea]]||nepravilni morski ježki||''[[Paracentrotus lividus]]''||vijoličasti morski ježek||[[Slika:Paracentrotus lividus.001 - Aquarium Finisterrae.JPG|100px|Vijoličasti morski ježek]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani iglokožci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Echinoidea]]||nepravilni morski ježki||''[[Centrostephanus longispinus]]''||diadema||[[Slika:Centrostephanus longispinus.jpg|100px|Diadema]] |} ===Žuželke ([[Insecta]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije|Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane žuželke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Coleoptera]]||hrošči||''[[Aegosoma scabricorne]]''||||[[Slika:Aegosoma scabricorne01.jpg|100px|''Aegosoma scabricorne'']] |- |||||''[[Aesalus scarabaeoides]]''||||[[Slika:Aesalus scarabaeoides 1231025.jpg|100px|Aesalus scarabaeoides]] |- |||||''[[Agabus solieri]]''|||| |- |||||''[[Anophthalmus|Anophthalmus spp.]]''||brezokci||[[Slika:Anophthalmus hitleri HabitusDors.jpg|80px|Anophthalmus schmidtii]] |- |||||''[[Anoxia matutinalis]]''|||| |- |||||''[[Aphaenopidius|Aphaenopidius spp.]]''||afenopodiji|| |- |||||''[[Aphaobiella|Aphaobiella spp.]]''||jajčarčki|| |- |||||''[[Aphaobius|Aphaobius spp.]]''||jajčarji|| |- |||||''[[Astagobius|Astagobius spp.]]''|||| |- |||||''[[Atranus collaris]]''||||[[Slika:Atranus collaris Jacobson.png|100px|Atranus collaris]] |- |||||''[[Bathyscimorphus|Bathyscimorphus spp.]]''|||| |- |||||''[[Bathysciotes|Bathysciotes spp.]]''|||| |- |||||''[[Bembidion friebi]]''|||| |- |||||''[[Bembidion incognitum]]''|||| |- |||||''[[Bembidion starkii]]''|||| |- |||||''[[Blaps mortisaga]]''||smrtni sel||[[Slika:Blaps mortisaga.jpg|100px|Blaps mortisaga]] |- |||||''[[Blaps mucronata]]''||mrtvaški sel|| |- |||||''[[Bolbelasmus unicornis]]''||||[[Slika:Bolbelasmus.unicornis.-.calwer.20.10.jpg|100px|Bolbelasmus unicornis]] |- |||||''[[Broscus cephalotes]]''||krešič glavač||[[Slika:Broscus cephalotes oberseite.jpeg|100px|''Broscus cephalotes'']] |- |||||''[[Buprestis novemmaculata]]''||||[[Slika:Buprestis novemmaculata bl.jpg|100px|Buprestis novemmaculata]] |- |||||''[[Buprestis octoguttata]]''||osempikčasti krasnik||[[Slika:BuprestisOctoguttata2.jpg|100px|Buprestis octoguttata]] |- |||||''[[Buprestis rustica]]''||||[[Slika:Buprestis rustica.jpg|100px|Buprestis rustica]] |- |||||''[[Buprestis splendens]]''||||[[Slika:Buprestis splendens, Jacobs37.jpg|100px|Buprestis splendens]] |- |||||''[[Bythoxenus|Bythoxenus spp.]]''|||| |- |||||''[[Calosoma auropunctatum]]''||zlatopikasti moškatnik||[[Slika:Goldpunkt-Puppenräuber001.jpg|100px|Zlatopikasti moškatnik]] |- |||||''[[Calosoma sycophanta]]''||veliki moškatnik||[[Slika:Calosoma sycophanta.JPG|100px|Veliki moškatnik]] |- |||||''[[Capnodis tenebrionis]]''||sadni koreninar||[[Slika:Capnodis tenebrionis 2.JPG|100px|Capnodis tenebrionis]] |- |||||''[[Carabus auronitens]]''||zlatikasti krešič||[[Slika:Carabus auronitens bl.jpg|100px|Zlatikasti krešič]] |- |||||''[[Carabus carinthiacus]]''||koroški krešič|| |- |||||''[[Carabus intricatus]]''||modri krešič||[[Slika:Carabus intricatus.jpg|100px|Modri krešič]] |- |||||''[[Carabus menetriesi pacholei]]''||barjanski krešič|| |- |||||''[[Carabus scabriusculus]]''||||[[Slika:Carabus scabriusculus Jacobson.png|100px|Carabus scabriusculus]] |- |||||''[[Carabus variolosus]]''||močvirski krešič||[[Slika:Carabus variolosus.jpg|100px|Močvirski krešič]] |- |||||''[[Cassida atrata]]''||||[[Slika:Cassida.atrata.-.calwer.42.14.jpg|100px|Cassida atrata]] |- |||||''[[Cerambyx cerdo]]''||strigoš, hrastov kozliček||[[Slika:Cerambyx cerdo meyers 1888 v16 p352.jpg|100px|Strigoš alik hrastov kozliček]] |- |||||''[[Cerambyx miles]]''||||[[Slika:Cerambyx miles (Bonelli, 1823).png|100px|Cerambyx miles]] |- |||||''[[Cerambyx nodulosus]]''|||| |- |||||''[[Cerambyx scopolii]]''||scopolijev kozlicek||[[Slika:Cerambyx scopolii.jpg|100px|Scopolijev kozliček]] |- |||||''[[Ceuthmonocharis|Ceuthmonocharis spp.]]''||mrharčki posavčki|| |- |||||''[[Chalcophora mariana]]''||borov krasnik||[[Slika:Chalcophora mariana.jpg|100px|Borov krasnik]] |- |||||''[[Copris lunaris]]''||lunasti nosorožec||[[Slika:Copris lunaris. MHNT.jpg|100px|Lunasti nosorožec]] |- |||||''[[Creophilus maxillosus]]''||||[[Slika:Creophilus.maxillosus.-.calwer.11.25.jpg|100px|Creophilus maxillosus]] |- |||||''[[Cucujus cinnaberinus]]''||||[[Slika:Cucujus cinnaberinus side.jpg|100px|Cucujus cinnaberinus]] |- |||||''[[Cybister laterimarginatus]]''||škofovska kapa|| |- |||||''[[Cychrus angustatus]]''|||| |- |||||''[[Cychrus schmidti]]''||schmidtov ozkovrati krešič|| |- |||||''[[Dicerca berolinensis]]''||||[[Slika:Dicerca berolinensis side.JPG|100px|Dicerca berolinensis]] |- |||||''[[Dorcadion arenarium]]''||kraški poljski kozliček||[[Slika:Dorcadion arenarium.JPG|100px|Kraški poljski kozliček]] |- |||||''[[Dorcadion aethiops]]''||||[[Slika:Carinatodorcadion aethiops up.JPG|100px|Dorcadion aethiops]] |- |||||''[[Dorcadion fulvum fulvum]]''||||[[Slika:Carinatodorcadium fulvum up.JPG|100px|Dorcadion fulvum fulvum]] |- |||||''[[Dorcadion pedestre]]''||panonski poljski kozliček||[[Slika:Dorcadion pedestre.JPG|100px|panonski poljski kozliček]] |- |||||''[[Dromius schneideri]]''|||| |- |||||''[[Dytiscus circumflexus]]''||||[[Slika:Dytiscus.circumflexus.-.calwer.07.12.jpg|100px|Dytiscus circumflexus]] |- |||||''[[Dytiscus dimidiatus]]''||||[[Slika:Dytiscus.dimidiatus.male.-.calwer.08.01.jpg|100px|Dytiscus dimidiatus]] |- |||||''[[Dytiscus semisulcatus]]''|||| |- |||||''[[Emus hirtus]]''||||[[Slika:20190420 Emus hirtus1.jpg|100px|Emus hirtus]] |- |||||''[[Ergates faber]]''||kovač||[[Slika:Ergates.faber.-.calwer.35.02.jpg|100px|Kovač]] |- |||||''[[Eurythyrea austriaca]]''||||[[Slika:Eurythyrea austriaca up2.jpg|100px|Eurythyrea austriaca]] |- |||||''[[Gnorimus variabilis]]''||||[[Slika:Gnorimus variabilis.jpg|100px|Gnorimus variabilis]] |- |||||''[[Graphoderus bilineatus]]''||ovratniški plavač||[[slika:Graphoderus bilineatus SLO.jpg|100px|Graphoderus bilineatus]] |- |||||''[[Hydraena carniolica]]''|||| |- |||||''[[Hydrochara flavipes]]''|||| |- |||||''[[Hydrophilus atterimus]]''||barjanski potapnik|| |- |||||''[[Hydrophilus piceus]]''||črni potapnik||[[Slika:Großer Kolbenwasserkäfer Hydrous piceus 3.jpg|100px|Črni potapnik]] |- |||||''[[Isotomus speciosus]]''||||[[slika:Isotomus speciosus - 3.jpg|100px|Isotomus speciosus]] |- |||||''[[Laemostenus elegans]]''|||| |- |||||''[[Lamia textor]]''||črni kosec||[[Slika:Lamia textor02.jpg|100px|Črni kosec]] |- |||||''[[Lathrobium cavicola]]''|||| |- |||||''[[Leptodirus hochenwartii]]''||drobnovratnik||[[Slika:Leptodirus hochenwartii.jpg|100px|Drobnovratnik]] |- |||||''[[Leptorhabdium illyricum]]''||ilirski kozliček|| |- |||||''[[Limoniscus violaceus]]''||vijolična pokalica||[[Slika:Limoniscus violaceus.jpg|100px|vijolična pokalica]] |- |||||''[[Liocola lugubris]]''||marmornata minica||[[Slika:Liocola lugubris.JPG|100px|Marmornata minica]] |- |||||''[[Lophyridia littoralis]]''|||| |- |||||''[[Lucanus cervus]]''||rogač||[[Slika:Lucanus-cervus-femininum.jpg|100px|Rogač]] |- |||||''[[Lytta vesicatoria]]''||španska muha||[[Slika:Lytta vesicatoria natur.jpg|100px|Španska muha]] |- |||||''[[Machaerites|Machaerites spp.]]''|||| |- |||||''[[Macronychus quadrituberculatus]]''||||[[Slika:Macronychus quadrituberculatus.jpg|100px|Macronychus quadrituberculatus]] <!-- odstranil ''Megopis scabricornis''; gre za sinonim ''Aegosoma scabricorne'', ki je obravnavan že višje zgoraj --> |- |||||''[[Meloe proscarabaeus]]''||hrapava travnica, majnica||[[Slika:Oil beetle from Wiener Prater.jpg|100px|Hrapava travnica]] |- |||||''[[Meloe rugosus]]''|||| |- |||||''[[Meloe violaceus]]''||vijoličasta travnica||[[Slika:Ölkäfer Meloë violaceus 2.jpg|100px|Vijoličasta travnica]] |- |||||''[[Melolontha hippocastani]]''||mali majski hrošč||[[Slika:Melolontha-hippocastani.JPG|100px|Mali majski hrošč]] |- |||||''[[Melolontha pectoralis]]''||||[[Slika:Melolontha pectoralis up.JPG|100px|Melolontha pectoralis]] |- |||||''[[Morimus funereus]]''||bukov kozliček||[[slika:Morimus funereus-portrait.jpg|100px|Bukov kozliček]] |- |||||''[[Musaria cephalotes]]''|||| |- |||||''[[Nebria psammodes]]''|||| |- |||||''[[Necrophilus subterraneus]]''||||[[Slika:Necrophilus.subterraneus.-.calwer.10.08.jpg|100px|Necrophilus subterraneus]] |- |||||''[[Necydalis ulmi]]''||||[[Slika:Necydalis ulmi side.JPG|100px|Necydalis ulmi]] |- |||||''[[Nicrophorus germanicus]]''||črni grobar||[[Slika:Nicrophorus germanicus01.jpg|100px|Črni grobar]] |- |||||''[[Odacantha melanura]]''||močvirski ovratničar||[[Slika:Odacantha melanura.jpg|100px|''Odacantha melanura'']] |- |||||''[[Oreina liturata]]''||črtasta gornica|| |- |||||''[[Oreina melanocephala]]''||črnoglava gornica|| |- |||||''[[Oreina plagiata]]''||rdeča gornica||[[Slika:Oreina plagiata (Chrysomelidae) from the High Tatras (7667871084).jpg|100px|rdeča gornica]] |- |||||''[[Orestia carniolica]]''|||| |- |||||''[[Orotrechus|Orotrechus spp.]]''||jamski krešiči|| |- |||||''[[Oryctes nasicornis]]''||nosorožec||[[Slika:Oryctes nasicornis male 2012 G1.jpg|100px|Nosorožec]] |- |||||''[[Oryotus|Oryotus spp.]]''||ploskonožci|| |- |||||''[[Osmoderma eremita]]''||eremit, puščavnik||[[Slika:Osmoderma eremita female.jpg|100px|Eremit, puščavnik]] |- |||||''[[Parapropus|Parapropus spp.]]''|||| |- |||||''[[Patrobus styriacus]]''|||| |- |||||''[[Phryganophilus ruficollis]]''|||| |- |||||''[[Poecilonota rutilans]]''|||| |- |||||''[[Polyphylla fullo]]''||mlinar||[[Slika:Walker3.jpg|100px|Mlinar]] |- |||||''[[Polystichus connexus]]''||||[[Slika:Polistichus connexus (Fourcroy, 1785) (2868736604).jpg|100px|Polystichus connexus]] |- |||||''[[Potosia aeruginosa]]''||blesteča minica|| |- |||||''[[Pretneria|Pretneria spp.]]''||jamski mrharčki|| |- |||||''[[Procerus gigas]]''||orjaški krešič||[[slika:Carabus.gigas.-.calwer.01.13.jpg|100px|Orjaški krešič]] |- |||||''[[Prospelaeobates|Prospelaeobates spp.]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus justusi]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus morio]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus schaschli]]''|||| |- |||||''[[Pterostichus variolatus]]''|||| |- |||||''[[Purpuricenus kaehleri]]''||Kaehlerjev škrlatnik||[[slika:Croat fg063.jpg|100px|Kaehlerjev škrlatnik]] |- |||||''[[Rhagium sycophanta]]''||veliki kleščar||[[Slika:Rhagium sycophanta.jpg|100px|veliki kleščar]] |- |||||''[[Rhamnusium bicolor]]''||||[[slika:Rhamnusium bicolor.jpg|100px|Rhamnusium bicolor]] |- |||||''[[Rhopalopus femoratus]]''|||| |- |||||''[[Rhopalopus insubricus]]''|||| |- |||||''[[Rhopalopus ungaricus]]''|||| |- |||||''[[Rhysodes sulcatus]]''||brazdar||[[slika:Rhysodes sulcatus up.jpg|100px|Brazdar]] |- |||||''[[Rosalia alpina]]''||alpski kozliček||[[Slika:Rosalia-alpina-valdieri.jpg|100px|Alspki kozliček]] |- |||||''[[Saperda similis]]''||||[[slika:Saperda similis.jpg|100px|Saperda similis]] |- |||||''[[Scarites laevigatus]]''|||| |- |||||''[[Scarites terricola]]''|||| |- |||||''[[Sclerophaedon carniolicus]]''|||| |- |||||''[[Selatosomus cruciatus]]''||križarska pokalica||[[slika:Selatosomus cruciatus.jpg|100px|Križarska pokalica]] |- |||||''[[Spelaeodromus spp.]]''|||| |- |||||''[[Sphodrus leucophthalmus]]''||||[[slika:Sphodrus.leucophthalmus.-.calwer.06.23.jpg|100px|Sphodrus leucophthalmus]] |- |||||''[[Stephanopachys substriatus]]''||||[[Slika:Stephanopachys substriatus.jpg|100px|Stephanopachys substriatus]] |- |||||''[[Tragosoma depsarium]]''||||[[slika:Tragosoma depsarium.jpg|100px|Tragosoma depsarium]] |- |||||''[[Typhlotrechus spp.]]''|||| |- |||||''[[Xylodrepa quadrimaculata]]''||||[[slika:Dendroxena quadrimaculata - Coléoptère.jpg|100px|Xylodrepa quadrimaculata]] |- |||||''[[Xylosteus spinolae]]''||||[[slika:Xylo.JPG|100px|Xylosteus spinolae]] |- |||||''[[Zabrus tenebrioides]]''||žitni brzec||[[slika:Zabrus.tenebrioides.-.calwer.06.10.jpg|100px|Zabrus tenebrioides]] |- |||||''[[Zuphium olens]]''||||[[Slika:Zuphium olens Jacobson.png|100px|Zuphium olens]] |- |red [[Trichoptera]]||mladoletnice||''[[Chaetopteryx irenae]]''|||| |- |||||''[[Hagenella clathrata]]''||||[[Slika:Hagenella clathrata.jpg|100px|Hagenella clathrata]] |- |red [[Lepidoptera]]||metulji||''[[Agdistis intermedia]]''||||[[Slika:Agdistis intermedia Sečovlje01.jpg|100px|Agdistis intermedia]] |- |||||''[[Bembecia himmighoffeni]]''|||| |- |||||''[[Callimorpha quadripunctaria]]''||črtasti medvedek||[[Slika:Euplagia quadripunctaria03.jpg|100px|Črtasti medvedek]] |- |||||''[[Carcharodus flocciferus]]''||močvirski ostrozob|| |- |||||''[[Carcharodus lavatherae]]''||čišljakov ostrozob||[[Slika:Carcharodus lavatherae.jpg|100px|čišljakov ostrozob]] |- |||||''[[Caryocolum peregrinella]]''|||| |- |||||''[[Catocala puerpera]]''||purpurni trakar||[[Slika:Catocala puerpera.jpg|100px|purpurni trakar]] |- |||||''[[Chamaesphecia hungarica]]''||||[[Slika:Chamaesphecia hungarica.jpg|100px|Chamaesphecia hungarica]] |- |||||''[[Charissa certhiatus]]''|||| |- |||||''[[Chazara briseis]]''||puščavnik||[[Slika:Chazara briseis.jpg|100px|puščavnik]] |- |||||''[[Chesias rufata]]''||||[[Slika:Chesias rufata.jpg|100px|Chesias rufata]] |- |||||''[[Choristoneura lafauryana]]''|||| |- |||||''[[Cochylimorpha halophilana]]''|||| |- |||||''[[Coenonympha oedippus]]''||barjanski okarček||[[Slika:Coenonympha oedippus.jpg|100px|barjanski okarček]] |- |||||''[[Coenonympha tullia]]''||munčev okarček||[[Slika:Common Ringlet (Coenonympha tullia) (9071046473).jpg|100px|munčev okarček]] |- |||||''[[Colias myrmidone]]''||bakreni senožetnik||[[Slika:(MHNT) Colias myrmidone myrmidone - Stará Turá Slovaquie - male dorsal.jpg|100px|Bakreni senožetnik]] |- |||||''[[Crambus uliginosella]]''|||| |- |||||''[[Cucullia xeranthemi]]''||||[[Slika:Cucullia xeranthemi.jpg|100px|Cucullia xeranthemi]] |- |||||''[[Cupido osiris]]''||modri kupid||[[Slika:Cupido osiris (2).JPG|100px|modri kupid]] |- |||||''[[Cymbalophora pudica]]''||||[[Slika:Cymbalophora pudica01.jpg|100px|Cymbalophora pudica]] |- |||||''[[Diachrysia nadeja]]''|||| |- |||||''[[Diachrysia zosimi]]''||||[[Slika:Diachrysia zosimi.jpg|100px|Diachrysia zosimi]] |- |||||''[[Diaphora luctuosa]]''||||[[Slika:Diaphora_luctuosa.png|100px|Diaphora luctuosa]] |- |||||''[[Discestra stigmosa]]''|||| |- |||||''[[Earias vernana]]''||||[[Slika:Earias vernana.jpg|100px|Earias vernana]] |- |||||''[[Eilema palliatella]]''|||| |- |||||''[[Erannis ankeraria]]''||kraški zmrzlikar|| |- |||||''[[Erebia calcaria]]''||lorkovićev rjavček||[[Slika:Erebia calcaria - Nature Conservation-001-073-g038.jpg|100px|Lorkovićev rjavček]] |- |||||''[[Erebia styx]]''||trentarski rjavček|| |- |||||''[[Eriogaster catax]]''||hromi volnoritec|| |- |||||''[[Eublemma purpurina]]''||||[[Slika:Eublemma purpurina.jpg|100px|Eublemma purpurina]] |- |||||''[[Eucosma flavispeculana]]''|||| |- |||||''[[Eudonia angustea]]''|||||[[Slika:Couza Mandaio 070506 4.jpg|100px|Eudonia angustea]] |- |||||''[[Euphydryas aurinia]]''||travniški postavnež||[[Slika:Euphydryas aurinia.jpg|100px|Travniški postavnež]] |- |||||''[[Euphyia mesembrina]]''|||| |- |||||''[[Eupithecia carpophagata]]''|||| |- |||||''[[Eupithecia ochridata]]''||||[[Slika:Eupithecia ochridata.jpg|100px|Eupithecia ochridata]] |- |||||''[[Eupithecia riparia]]''|||| |- |||||''[[Gastropacha populifolia]]''||||[[Slika:Gastropacha populifolia02.jpg|100px|''Gastropacha populifolia'']] |- |||||''[[Gnopharmia stevenaria]]''|||| |- |||||''[[Gortyna puengeleri]]''|||| |- |||||''[[Grammodes bifasciata]]''|||| |- |||||''[[Hadena adriana]]''|||| |- |||||''[[Hecatera cappa]]''|||| |- |||||''[[Hemaris fuciformis]]''||||[[Slika:Hemaris fuciformis MHNT dos.jpg|100px|''Hemaris fuciformis'']] |- |||||''[[Hemaris tityus]]''||||[[Slika:H tityus M Kutera Kielce Upland.jpg|100px|''Hemaris tityus'']] |- |||||''[[Hipparchia statilinus]]''||primorski konjar||[[Slika:Hipparchia statilinus01.jpg|100px|Primorski konjar]] |- |||||''[[Hypochalcia dignella]]''|||| |- |||||''[[Hypodryas maturna]]''||gozdni postavnež||[[Slika:Maivogel oben.jpg|100px|Gozdni postavnež]] |- |||||''[[Idaea emarginata]]''||||[[Slika:Idaea emarginata01.jpg|100px|''Idaeae emarginata'']] |- |||||''[[Iolana iolas]]''||veliki mehurkar||[[Slika:Iolanaiolasf.jpg|100px|Veliki mehurkar]] |- |||||''[[Laelia coenosa]]''||||[[Slika:Laelia coenosa, male-female.jpg|100px|''Laelia coenosa'']] |- |||||''[[Lasionycta calberlai]]''|||| |- |||||''[[Leptidea morsei]]''||veliki frfotavček||[[Slika:Leptidea morsei - Nature Conservation-001-073-g011.jpg|100px|Veliki frfotavček]] |- |||||''[[Lithophane merckii]]''|||| |- |||||''[[Lopinga achine]]''||scopolijev zlatook||[[Slika:Lopinga achine.jpg|100px|Scopolijev zlatook]] |- |||||''[[Luperina rubella]]''|||| |- |||||''[[Lycaena dispar]]''||močvirski cekinček||[[Slika:Lycaena dispar02.jpg|100px|Močvirski cekinček]] |- |||||''[[Lythria cruentaria]]''||||[[Slika:Lythria cruentaria-01 (xndr).jpg|100px|''Lythria cruentaria'']] |- |||||''[[Maculinea alcon]]''||sviščev mravljiščar||[[Slika:Glaucopsyche alcon-02 (xndr).jpg|100px|Sviščev mravljiščar]] |- |||||''[[Maculinea arion]]''||veliki mravljiščar||[[Slika:(MHNT) Phengaris arion - Radawa Poland - male.jpg|100px|Veliki mravljiščar]] |- |||||''[[Maculinea nausithous]]''||temni mravljiščar||[[Slika:Maculinea nausithous.jpg|100px|Temni mravljiščar]] |- |||||''[[Maculinea teleius]]''||strašnični mravljiščar||[[Slika:Maculinea teleius.jpg|100px|Strašnični mravljiščar]] |- |||||''[[Malacosoma franconicum]]''||||[[Slika:Malacosoma franconicum MHNT CUT 2011 0 446 Huez female dos.jpg‎|100px|''Malacosoma franconicum'']] |- |||||''[[Meridiophila fascialis]]''|||| |- |||||''[[Nudaria mundana]]''||||[[Slika:Nudaria.mundana.jpg|100px|''Nudaria mundana'']] |- |||||''[[Nymphalis vaualbum]]''||vzhodni lepotec||[[Slika:Compton Tortoiseshell, Temagami.jpg|100px|Vzhodni lepotec]] |- |||||''[[Odice arcuinna]]''|||| |- |||||''[[Omia cymbalariae]]''|||| |- |||||''[[Ostrinia palustralis]]''||||[[Slika:Ostrinia palustralis.jpg|100px|Ostrinia palustralis]] |- |||||''[[Paradrina flavirena]]''|||| |- |||||''[[Paradrymonia vittata]]''|||| |- |||||''[[Parnassius apollo]]''||gorski apolon||[[Slika:Apollowipk.jpg|100px|Gorski apolon]] |- |||||''[[Parnassius mnemosyne]]''||črni apolon||[[Slika:Parnassius_mnemosyne3.JPG|100px|Črni apolon]] |- |||||''[[Pelosia obtusa]]''||||[[Slika:Pelosia obtusa.jpg|100px|Pelosia obtusa]] |- |||||''[[Pennisetia bohemica]]''|||| |- |||||''[[Perigrapha i-cinctum]]''||||[[Slika:Perigrapha i-cinctum.jpg|100px|Perigrapha i-cinctum]] |- |||||''[[Perisomena caecigena]]''||kraški pavlinček|| |- |||||''[[Phragmatobia luctifera]]''||||[[Slika:Phragmatobia luctifera.jpg|100px|Phragmatobia luctifera]] |- |||||''[[Phtheochroa fulvicinctana]]''|||| |- |||||''[[Plebicula escheriv]]''||primorski modrin|| |- |||||''[[Plusia festucae]]''||||[[Slika:Plusia festucae.jpg|100px|]] |- |||||''[[Polygonia egea]]''||||[[Slika:Polygonia egea.jpg|100px|''Polygonia egeae'']] |- |||||''[[Praestilbia armeniaca]]''|||| |- |||||''[[Proserpinus proserpinus]]''||||[[Slika:Proserpinus proserpina.jpg|100px|Proserpinus proserpina]] |- |||||''[[Saturnia pyri]]''||veliki nočni pavlinček||[[Slika:10 grand paon de nuit.jpg|100px|Veliki nočni pavlinček]] |- |||||''[[Schinia cardui]]''|||| |- |||||''[[Schrankia taenialis]]''||||[[Slika:Schrankia taenialis male.JPG|100px|Schrankia taenialis]] |- |||||''[[Scoparia perplexela]]''|||| |- |||||''[[Sedina buettneri]]''||||[[Slika:Sedina buettneri.jpg|100px|Sedina buettneri]] |- |||||''[[Trichosea ludifica]]''||||[[Slika:Trichosea ludifica.jpg|100px|Trichosea ludifica]] |- |||||''[[Triodia adriatica]]''||jadranski zavrtač||[[Slika:Triodia adriatica-Griechenland, Peloponnes, Argolis, Tolos-bE-HdN-544a.jpg|100px|Triodia adriatica]] |- |||||''[[Tyria jacobaeae]]''||||[[Slika:Tyria jacobaeae-01 (xndr).jpg|100px|''Tyria jacobeae'']] |- |||||''[[Vacciniina optilete]]''||pohorski borovničar|| |- |||||''[[Yigoga signifera]]''||||[[Slika:Euxoa signifera.jpg|100px|Yigoga signifera]] |- |||||''[[Yponomeuta sedella]]''||||[[Slika:Yponomeuta sedella E-MK-7-57a.jpg|100px|Yponomeuta sedella]] |- |||||''[[Zerynthia polyxena]]''||petelinček||[[Slika:DianeJLH.jpg|100px|Petelinček]] |- |||||''[[Zygaena angelicae ternovanensis]]''||trnovski ovnič|| |- |||||''[[Zygaena brizae]]''|||| |- |||||''[[Zygaena cynarae]]''|||| |- |||||''[[Zygaena ephialtes]]''||spremenljivi ovnič||[[Slika:Zygaena ephialtes.jpg|100px|Spremenljivi ovnič]] |- |||||''[[Zygaena punctum]]''|||| |- |''[[Neuropteroidea]]''||mrežekrilci||''[[Chrysopa hungarica]]''|||| |- |''[[Heteroptera]]''||stenice||''[[Aethus nigritus]]''|||| |- |||||''[[Agramma ruficorne]]''|||| |- |||||''[[Camponotidea saundersii]]''|||| |- |||||''[[Centrocoris variegatus]]''||||[[Slika:Centrocoris variegatus MHNT Fronton Dos.jpg|100px|Centrocoris variegatus]] |- |||||''[[Chartoscirta cincta]]''|||| |- |||||''[[Dictyla convergens]]''|||| |- |||||''[[Dictyla lupuli]]''|||| |- |||||''[[Dimorphocoris schmidti]]''||schmidtov dvoličnik|| |- |||||''[[Gardena insignis]]''|||| |- |||||''[[Hebrus ruficeps]]''|||| |- |||||''[[Lamprodema maurum]]''|||| |- |||||''[[Mesovelia furcata]]''|||| |- |||||''[[Neides tipularius]]''||||[[Slika:Bug February 2009-1.jpg|100px|Neides tipularius]] |- |||||''[[Platycranus boreae]]''||burjevka|| |- |||||''[[Tholagmus flavolineatus]]''|||| |- |||||''[[Thyreocoris scarabaeoides]]''|||| |- |||||''[[Tritomegas sexmaculatus]]''||||[[Slika:Tritomegas.sexmaculatus.6887.jpg|100px|Tritomegas sexmaculatus]] |- |red [[Mantodea]]||bogomolke||''[[Empusa fasciata]]''||krpatonoga bogomolka||[[Slika:Empusa fasciata female 1.jpg|100px|Krpatonoga bogomolka]] |- |red [[Orthoptera]]||kobilice||''[[Saga pedo]]''||žagarica||[[Slika:Saga 2006 4 CB.jpg|100px|Žagarica]] |- |red [[Odonata]]||kačji pastirji||''[[Aeshna caerulea]]''||šotna deva||[[Slika:Alpen-Mosaikjungfer, Aeshna caerulea 001.JPG|100px|Šotna deva]] |- |||||''[[Aeshna subarctica]]''||mahovna deva||[[Slika:Aeshna subarctica m.jpg|100px|Mahovna deva]] |- |||||''[[Aeshna viridis]]''||zelena deva||[[Slika:Aeshna viridis f 2110.jpg|100px|Zelena deva]] |- |||||''[[Ceriagrion tenellum]]''||rdeči škratec||[[Slika:CeriagrionTenellumBrunssumerHeide.JPG|100px|Rdeči škratec]] |- |||||''[[Coenagrion hastulatum]]''||barjanski škratec||[[Slika:Coenagrion hastulatum 3(loz).jpg|100px|Barjanski škratec]] |- |||||''[[Coenagrion mercuriale]]''||brzični škratec||[[Slika:Coenagrion mercuriale.jpg|100px|Brzični škratec]] |- |||||''[[Cordulegaster heros]]''||veliki studenčar||[[Slika:Cordulegaster heros-4409ep.jpg|100px|Veliki studenčar]] |- |||||''[[Gomphus flavipes]]''||rumeni porečnik||[[Slika:GomphusFlavipes2.jpg|100px|Rumeni porečnik]] |- |||||''[[Lestes dryas]]''||obrežna zverca||[[Slika:LestesDryasMale.JPG|100px|Obrežna zverca]] |- |||||''[[Lestes macrostigma]]''||južna zverca|| |- |||||''[[Lestes virens]]''||loška zverca||[[Slika:Lestes virens02.jpg|100px|Loška zverca]] |- |||||''[[Leucorrhinia caudalis]]''||mrtvični spreletavec||[[Slika:ZierlicheMoosJungfer.jpg|100px|Mrtvični spreletavec]] |- |||||''[[Leucorrhinia dubia]]''||barjanski spreletavec||[[Slika:Leucorrhinia.dubia.female.jpg|100px|Barjanski spreletavec]] |- |||||''[[Leucorrhinia pectoralis]]''||dristavični spreletavec||[[Slika:Leucorrhinia pectoralis male.jpg|100px|Dristavični spreletavec]] |- |||||''[[Lindenia tetraphylla]]''||velika peščenka||[[Slika:Lindenia tetraphylla.jpg|100px|velika peščenka]] |- |||||''[[Ophiogomphus cecilia]]''||kačji potočnik||[[Slika:Ophiogomphus cecilia IMG 4225.jpg|100px|Kačji potočnik]] |- |||||''[[Somatochlora alpestris]]''||alpski lesketnik||[[Slika:Somatochlora alpestris 01.jpg|100px|Alpski lesketnik]] |- |||||''[[Somatochlora arctica]]''||barjanski lesketnik||[[Slika:Somatochlora arctica.JPG|100px|Barjanski lesketnik]] |- |||||''[[Somatochlora metallica]]''||kovinski lesketnik||[[Slika:2013.07.07.-3-Drosedow--Glaenzende Smaragdlibelle-Maennchen im Flug.jpg|100px|Kovinski lesketnik]] |- |||||''[[Sympetrum danae]]''||črni kamenjak||[[Slika:SympetrumDanaeFemale.JPG|100px|Črni kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum depressiusculum]]''||stasiti kamenjak||[[Slika:Sympetrum depressusculum 08-09-28 IMG 5990.jpg|100px|Stasiti kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum flaveolum]]''||rumeni kamenjak||[[Slika:Sympetrum_flaveolum.jpg|100px|Rumeni kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum meridionale]]''||sredozemski kamenjak||[[Slika:Sympetrum fg02.jpg|100px|Sredozemski kamenjak]] |- |||||''[[Sympetrum pedemontanum]]''||pasasti kamenjak||[[Slika:Sympetrum pedomontanum elatum.jpg|100px|Pasasti kamenjak]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane žuželke, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Coleoptera]]||hrošči||''[[Carabus hampei]]''|||| |- |||||''[[Carabus hungaricus]]''||Stepski krešič||[[Slika:Carabus hungaricus.jpg|100px|Carabus hungaricus]] |- |||||''[[Carabus olympiae]]''|||| |- |||||''[[Carabus zawadszkii]]''|||| |- |||||''[[Dorcadion fulvum cervae]]''|||| |- |||||''[[Duvalius gebhardti]]''|||| |- |||||''[[Duvalius hungaricus]]''|||| |- |||||''[[Dytiscus latissimus]]''||||[[Slika:Dytiscus latissimus rotate.jpg|100px|''Dytiscus latissimus'']] |- |||||''[[Pilemia tigrina]]''|||| |- |||||''[[Probaticus subrugosus]]''|||| |- |||||''[[Propomacrus cypriacus]]''|||| |- |||||''[[Pseudogaurotina excellens]]''|||| |- |||||''[[Pseudoseriscius cameroni]]''|||| |- |||||''[[Pytho kolwensis]]''||||[[Slika:Pythos kolwensis - sällsynt urskogsskalbagge.jpg|100px|Pytho kolwensis]] |- |red [[Lepidoptera]]||metulji||''[[Apatura metis]]''|||| |- |||||''[[Arytrura musculus]]''|||| |- |||||''[[Catopta thrips]]''|||| |- |||||''[[Chondrosoma fiduciarium]]''|||| |- |||||''[[Coenonympha hero]]''||||[[Slika:Coenonympha hero - Wald-Wiesenvögelchen.jpg|100px|Coenonympha hero]] |- |||||''[[Cucullia mixta]]''|||| |- |||||''[[Dioszeghyana schmidtii]]''|||| |- |||||''[[Erebia christi]]''||||[[SLika:Erebia christi.jpg|100px|Erebia christi]] |- |||||''[[Erebia sudetica]]''||||[[Slika:Erebia sudetica.jpg|100px|Erebia sudetica]] |- |||||''[[Glyphipterix loricatella]]''|||| |- |||||''[[Gortyna borelii lunata]]''|||| |- |||||''[[Fabriciana elisa]]''|||| |- |||||''[[Hyles hippophaes]]''||||[[Slika:Hyles hippophaes amaro01.jpg|100px|Hyles hippophaes]] |- |||||''[[Lignyoptera fumidaria]]''||||[[SLika:Lignyoptera fumidaria.JPG|100px|Lignyoptera fumidaria]] |- |||||''[[Lycaena helle]]''||||[[Slika:Lycaena.helle.male.jpg|100px|''Lycaena helle'']] |- |||||''[[Melanargia arge]]''||||[[Slika:Melanargiaarge.JPG|100px|Melanargia arge]] |- |||||''[[Papilio alexanor]]''||||[[Slika:Papilio alexanor MHNT CUT 2013 3 10 Cucuron Male Dorsal.jpg|100px|Papilio alexanor]] |- |||||''[[Papilio hospiton]]''||||[[Slika:Papilio.hospiton.mounted.jpg|100px|Papilio hospiton]] |- |||||''[[Phyllometra culminaria]]''|||| |- |||||''[[Plebicula golgus]]''|||| |- |||||''[[Polymixis rufocincta isolata]]''|||| |- |||||''[[Polyommatus eroides]]''|||| |- |||||''[[Pseudophilotes bavius]] <ref name="Spr2007"/>''||||[[Slika:Pseudophilotes bavius - Nature Conservation-001-073-g017.jpg|100px|Pseudophilotes bavius]] |- |||||''[[Xylomoia strix]]''|||| |- |red [[Mantodea]]||bogomolke||''[[Apteromantis aptera]]''|||| |- |red [[Orthoptera]]||kobilice||''[[Brachytrupes megacephalus]]''|||| |- |||||''[[Baetica ustulata]]''|||| |- |||||''[[Isophya stysi]]''|||| |- |||||''[[Isophya costata]]''|||| |- |||||''[[Isophya harzi]] <ref name="Spr2007"/>''|||| |- |||||''[[Myrmecophilus baronii]]''|||| |- |||||''[[Odontopodisma rubripes]]''|||| |- |||||''[[Paracaloptenus caloptenoides]]''|||| |- |||||''[[Pholidoptera transsylvanica]]''|||| |- |||||''[[Stenobothrus eurasius]]''|||| |- |red [[Odonata]]||kačji pastirji||''[[Cordulegaster trinacriae]]''|||| |- |||||''[[Gomphus graslinii]]''||||[[Slika:Gomphus graslinii (Rambur, 1842).JPG|100px|Gomphus graslinii]] |- |||||''[[Leucorrhinia albifrons]]''||ozibni spreletavec||[[Slika:LeucorrhiniaAlbifrons2.jpg|100px|ozibni spreletavec]] |- |||||''[[Macromia splendens]]''||||[[Slika:Splendid Cruiser. Macromia splendens (4373495704).jpg|100px|Macromia splendens]] |- |||||''[[Oxygastra curtisii]]''||||[[Slika:Oxygastra curtisii.jpg|100px|Oxygastra curtisii]] |- |||||''[[Sympecma braueri]]''||vzhodni zimnik|| |} ===Pajkovci ([[Arachnida]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani pajkovci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani pajkovci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Araneae]]||pajki||''[[Macrothele calpeiana]]''||||[[Slika:Araña Toro, sobre un helecho.jpg|100px|Macrothele calpeiana]] |} ===Raki ([[Crustacea]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani raki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Isopoda]]||enakonožci||''[[Sphaeromides virei]]''||jamska veslavka|| |- |red [[Decapoda]]||deseteronožci||''[[Astacus astacus]]''||potočni rak||[[Slika:Crayfisch Astacus astacus.jpg|100px|Potočni rak]] |- |||||''[[Austropotamobius pallipes]]''||primorski koščak||[[Slika:Austropotamobius pallipes.jpg|100px|Primorski koščak]] |- |||||''[[Austropotamobius torrentium]]''||navadni koščak||[[Slika:Steinkrebs1.jpg|100px|Navadni koščak]] |- |||||''[[Homarus gammarus]]''||jastog||[[Slika:Europäischer hummer.jpg|100px|Jastog]] |- |||||''[[Maja squinado]]''||veliki morski pajek||[[Slika:Maja squinado underside.jpg|100px|Veliki morski pajek]] |- |||||''[[Palaemonetes antennarius]]''||primorska kozica||[[Slika:Palaemonetes antennarius.jpg|100px|Primorska kozica]] |- |||||''[[Scyllarus arctus]]''||rak nagajivček||[[Slika:Scyllarus.jpg|100px|Rak nagajivček]] |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani raki, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Isopoda]]||enakonožci||''[[Armadillidium ghardalamensis]]''|||| |} ===Pijavke ([[Hirudinea]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane pijavke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane pijavke, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |red [[Hirudinea]]||pijavke||''[[Hirudo medicinalis]]''||medicinska pijavka||[[Slika:Svømmende blodigle.JPG|100px|Medicinska pijavka]] |- |||||''[[Hirudo verbana]]''||||[[Slika:Hirudo verbana.jpg|40px|Hirudo verbana]] |} ===Mnogoščetinci ([[Polychaeta]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mnogoščetinci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mnogoščetinci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |razred [[Polychaeta]]||mnogoščetinci||''[[Eunice aphroditois]]''||veliki morski črv||[[Slika:GUSANO BOBBIT o (eunice aphroditois).jpg|100px|Veliki morski črv]] |} ===Mehkužci ([[Molusca]])=== * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije]] * [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije|Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije]] {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mehkužci, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Gastropoda]]||polži|||||| |- |||||''[[Anisus vorticulus]]''||drobni svitek||[[Slika:Anisus vorticulus.jpg|100px|Drobni svitek]] |- |||||''[[Arion rufus]]''||rdeči lazar||[[Slika:Arion.rufus.jpg|100px|Rdeči lazar]] |- |||||''[[Helix aspersa]]''||hrapavi vrtni polž||[[Slika:Cornu.jpg|100px|Hrapavi vrtni polž]] |- |||||''[[Helix cincta]]''||pasasti vrtni polž||[[Slika:Helix cincta cincta 01.JPG|100px|Pasasti vrtni polž]] |- |||||''[[Helix pomatia]]''||veliki vrtni polž||[[Slika:Snail.jpg|100px|Veliki vrtni polž]] |- |||||''[[Luria lurida]]''||progasta porcelanka||[[Slika:Luria lurida lurida 600x600.jpg|100px|progasta porcelanka]] |- |||||''[[Mervicia eximia]]''||mervicija|| |- |||||''[[Mitra zonata]]''||progasta mitra||[[Slika:Mitridae - Mitra zonata.JPG|100px|Progasta mitra]] |- |||||''[[Theodoxus prevostianus]]''||topliški plavač||[[Slika:Theodoxus prevostianus 01.JPG|100px|Topliški plavač]] |- bgcolor="#E0FFE0" |red [[Opistobranchia]]||polži zaškrgarji|||||| |- |podred [[Nudibranchia]]||goli polži||||vse na območju Slovenije domorodne vrste|| |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Bivalvia]]||školjke|||||| |- |[[Anisomyaria]]|| ||''[[Spondylus gaederopus]]''||morsko kopito||[[Slika:Spondylus gaederopus upper valve.jpg|100px|morsko kopito]] |- |[[Dreissenidae]]|| ||''[[Congeria kusceri]]''||kuščerjeva kongerija|| |- |[[Myoida]] (syn. Eulamellibranchia)|| ||''[[Pholas dactylus]]''||zavrtač||[[Slika:Pholas dactylus.jpg|100px|zavrtač]] |- |||||''[[Sphaerium corneum]]''||navadna kroglanka||[[Slika:Sphaerium corneum.jpg|100px|navadna kroglanka]] |- |[[Mytiloida]]||klapavice||''[[Lithophaga lithophaga]]''||morski datelj||[[Slika:Lithophaga.JPG|100px|Morski datelj]] |- |[[Pterioida]]|| ||''[[Pinna nobilis]]''||veliki leščur||[[Slika:Messina Straits Pinna nobilis.JPG|100px|Veliki leščur]] |- |[[Unionoida]]|| ||''[[Microcondylaea compressa]]''|||| |- |||||''[[Pseudanodonta complanata]]''||rečna brezzobka||[[Slika:Pseudanodonta complanata.JPG|100px|Rečna brezzobka]] |- |||||''[[Unio crassus]]''||navadni škržek||[[Slika:Unio crassus.jpg|100px|Navadni škržek]] |- |||||''[[Unio elongatulus]]''|||| |} {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mehkužci, ki niso domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- bgcolor="#E0FFE0" |razred [[Gastropoda]]||polži|||||| |- |||||''[[Caseolus calculus]]''|||| |- |||||''[[Caseolus commixta]]''|||| |- |||||''[[Caseolus sphaerula]]''|||| |- |||||''[[Chilostoma banaticum]]''||||[[Slika:Drobacia banatica.jpg|100px|Drobacia banatica]] |- |||||''[[Discula leacockiana]]''|||| |- |||||''[[Discula tabellata]]''|||| |- |||||''[[Discula testudinalis]]''|||| |- |||||''[[Discula turricula]]''|||| |- |||||''[[Discus defloratus]]''|||| |- |||||''[[Discus guerinianus]]''|||| |- |||||''[[Elona quimperiana]]''||||[[Slika:Elona quimperiana shell.jpg|100px|Elona quimperiana]] |- |||||''[[Geomalacus maculosus]]''||||[[Slika:Geomalacus maculosus.jpg|100px|Geomalacus maculosus]] |- |||||''[[Geomitra moniziana]]''|||| |- |||||''[[Gibbula nivosa]]''|||| |- |||||''[[Hygromia kovacsi]]''|||| |- |||||''[[Idiomela subplicata]]''|||| |- |||||''[[Lampedusa imitatrix]]''|||| |- |||||''[[Lampedusa melitensis]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla abbreviata]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla cassida]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla corneocostata]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla gibba]]''|||| |- |||||''[[Leiostyla lamellosa]]'' (po podatkih [[IUCN]] izumrla)<ref>{{IUCN|author=Seddon, M.B. |year=2011 |title=Leiostyla lamellosa |id=11459 |version=2012.2}}</ref>|||| |- |||||''[[Paladilhia hungarica]]''|||| |- |||||''[[Patella ferruginea]]''||prapolži||[[Slika:Patella ferruginea 002.jpg|100px|Patella ferruginea]] |- |||||''[[Sadleriana pannonica]]''|||| |- |||||''[[Theodoxus transversalis]]''||||[[Slika:Theodoxus transversalis.jpg|100px|Theodoxus transversalis]] |- bgcolor="#E0FFE0" |''razred [[Bivalvia]]''||školjke|||||| |- |[[Unionoida ]]|| ||''[[Margaritifera auricularia]]''||||[[Slika:Margaritifera auricularia shell.jpg|100px|Margaritifera auricularia]] |} ===Mahovnjaki ([[Bryozoa]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovani mahovnjaki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije}}Zavarovani mahovnjaki, ki so domorodni na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Bryozoa]]||mahovnjaki||''[[Myriozoum truncatum]]''||lažna korala|| |- |||||''[[Sertella beaniana]]''||neptunove čipke||[[Slika:Mosdiertje.jpg|100px|neptunove čipke]] |} ===Spužve ([[Porifera]])=== {|class="wikitable" align=center border="1" |- bgcolor="#A0E0A0" |colspan="5" align=center|{{sidro|Zavarovane spužve, ki so domorodne na območju Republike Slovenije}}Zavarovane spužve, ki so domorodne na območju Republike Slovenije |- |colspan="2" align=center|'''Takson''' |colspan="3" align=center|'''Zavarovana vrsta''' |- bgcolor="#A0E0A0" !znanstveno ime !slovensko ime !znanstveno ime !slovensko ime !fotografija |- |[[Porifera]]||spužve||''[[Hippospongia communis]]''||konjska spužva|| |- |||||''[[Spongia officinalis]]''||prava spužva||[[Slika:Schwamm1.jpg|100px|Prava spužva]] |} == Viri in opombe == {{sklici}} <!-- kategorije --> [[Kategorija:Varstvo narave]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste|*]] [[Kategorija:Seznami živali|Zavarovane živalske vrste v Sloveniji]] [[Kategorija:Okoljevarstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Favna Slovenije|*]] 0u4pzwc0obyruxma71fd8nvbzzznlmn 0 117915 6753493 6746929 2026-09-21T17:11:23Z LiWinBra 205099 popravek podatkov in vira 6753493 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=282 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan], kjer so vpisi o rojstvih, porokah in smrtih za čas pred letom 1800 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref> K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec, kar je do sedaj znana najstarejša omemba Lokovca. * V matičnih knjigah Matricula za Čepovan (ŠAK Ž Sol MKK [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=172 Č1], strani: 183 in naprej) so pri vpisih krstov botri ali družine iz Lokovca (Locoviz in Loscoviz na strani 183) že v letu 1708. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku<ref name=":20" /><ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr. n. št.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref> Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice,<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref> in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-04|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504084016/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|url-status=dead}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608030314/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|url-status=dead}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401174900/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|url-status=dead}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si|access-date=2023-10-24|archive-date=2022-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231210510/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|url-status=dead}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] 3v2bvysv5rkgyy1h0x40r8azihlwue3 6753555 6753493 2026-09-21T19:27:39Z LiWinBra 205099 posodobljeni podatki na osnovi vira 6753555 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=282 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan], kjer so vpisi o rojstvih, porokah in smrtih za čas pred letom 1800 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref> K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 17. in 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec, kar je do sedaj znana najstarejša omemba Lokovca. * V cerkvenih matičnih knjigah za Čepovan (ŠAK Ž Sol MKK [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=172 Č1], strani: 98 in naprej) so pri vpisih krstov botri ali družine iz Lokovca (Locoviz, Loscoviz na strani 98, Loscovez na strani 144, Lascoviz na strani 108) že v letu 1692. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku<ref name=":20" /><ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr. n. št.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref> Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice,<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref> in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-04|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504084016/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|url-status=dead}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608030314/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|url-status=dead}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401174900/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|url-status=dead}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si|access-date=2023-10-24|archive-date=2022-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231210510/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|url-status=dead}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] otjaxdfn85lx3biilbx68dpfuyea8hh 6753569 6753555 2026-09-21T20:13:10Z LiWinBra 205099 posodobljeni podatki na osnovi vira 6753569 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=282 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan], kjer so vpisi o rojstvih, porokah in smrtih za čas pred letom 1800 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref> K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 17. in 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec, kar je do sedaj znana najstarejša omemba Lokovca. * V cerkvenih matičnih knjigah za Čepovan (ŠAK Ž Sol MKK [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=172 Č1], strani: 87 in naprej) so pri vpisih krstov botri ali družine iz Lokovca (Locoviz na strani 36, Lakoviz na strani 26, Loscoviz na strani 96, Loscovez na strani 144, Lascoviz na strani 87, Lascovaz na strani 90) že v letu 1681. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku<ref name=":20" /><ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr. n. št.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref> Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice,<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref> in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-04|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504084016/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|url-status=dead}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608030314/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|url-status=dead}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401174900/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|url-status=dead}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si|access-date=2023-10-24|archive-date=2022-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231210510/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|url-status=dead}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] 7qy40180e1r5ebhdg55q8sk47lvur3a 6753621 6753569 2026-09-22T08:02:09Z LiWinBra 205099 posodobljeni podatki na osnovi vira 6753621 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=282 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> za čas pred l. 1800 in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan] in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=13 Solkan], kjer so vpisi za čas pred letom 1700 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref> K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 17. in 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V cerkvenih matičnih knjigah za Čepovan ([https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=13 ŠAK Ž Sol MKK]) so pri vpisih krstov družine in botri iz Lokovca (zapisano: Locoviz, Lakoviz, Loscoviz, Loscovez, Lascoviz, Lascovaz) že '''v letu 1681, kar je do sedaj raziskana najstarejša omemba Lokovca'''. * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec. Oba priimka najdemo v matični knjigi za to obdobje. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1737 v Matični poročni knjigi za Čepovan<small><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref></small> in že takrat visoke hišne številke potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4" /> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku<ref name=":20" /><ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr. n. št.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref> Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice,<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref> in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-04|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504084016/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|url-status=dead}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608030314/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|url-status=dead}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401174900/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|url-status=dead}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si|access-date=2023-10-24|archive-date=2022-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231210510/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|url-status=dead}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] llhv56yo72icwhkkidzgp4pvl53l21h 6753627 6753621 2026-09-22T08:48:03Z LiWinBra 205099 posodobljeni podatki na osnovi vira 6753627 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lokovec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117666_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 6.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 50.12 |longEW = E |najdisi=Lokovec |slika= |povrsina=19,90 |prebivalstvo=282 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=913,1 |postna=5253 |posta=Čepovan |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Lokovec''' je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi. Je osrednje naselje '''[[Lokovška planota|Lokovške planote]].''' Združuje tri Lokovce: Spodnji (tudi Dolenji, pogovorno Də̀lejnkanc), Srednji in Zgornji (tudi Gorenji ali Gornji, pogovorno Gə̀rejnkanc). Naselje sestavlja množica razpršenih zaselkov z eno ali nekaj domačijami. Na seznamu krajevnih imen na slovenskem Goriškem leta 1910<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Seznam krajevnih imen na slovenskem Goriškem 1910|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36057/Goriska-1910.html|website=www.sistory.si}}</ref> je za občino Lokovec v sodnem okraju Kanal v političnem okraju Gorica navedenih 65 delov kraja. Silvotoponim Lokovec je lingvistični fenomen z latinskimi, langobardskimi in slovenskimi elementi. __POGLAVJE__ ==== Dostop do Lokovcev: ==== → iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] preko [[Grgar]]ja in Čepovanske doline, kjer je več odcepov za Lokovce: v Spodnji Lokovec s ceste naprej od Fobškega Kala (še v KS Grgar) in iz vaškega jedra [[Čepovan]]a; v Zgornji Lokovec iz gornje Čepovanske doline po Ječmencah (Na Občini) in z Vrat po Borojevićevi cesti → iz [[Soška dolina|doline reke Soče]] preko * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanala]] ob Soči, [[Kanalski Vrh|Kanalskega vrha]] in [[Banjšice|Banjšic]] * [[Avče|Avč]], [[Levpa|Levpe]] in [[Kal nad Kanalom|Kala nad Kanalom]] * [[Most na Soči|Mosta na Soči]], [[Tolminski Lom|Tolminskega Loma]], Kanalskega Loma in [[Grudnica|Grudnice]] → iz doline [[s:Zgodovina_Tolminskega|Idrijce]] * iz [[Bača pri Modreju|Bače pri Modreju]] (železniška postaja Most na Soči, Postaja, [[železniška proga Jesenice - Sežana]]) preko Vrat v Čepovanskem dolu in od tam izbirno po že navedenih odcepih * iz [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]], ob izlivu Trebuščice v Idrijco, navkreber preko prevala nad Čepovanskimi Vršami do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → s [[Trnovski gozd|Trnovske planote]] preko [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] s spustom do Čepovana in od tam izbirno po že navedenih odcepih → po nekdanjih zaradi zaraščanja izginjajočih pešpoteh, opisanih v različnih virih<ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=»Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček (strani 493-494-495)« (PDF).|date=}}</ref>, po starih gozdnih cestah in vlakah == Geografija == === Lokovška planota === {{glavni|Lokovška planota}} Krajinska podenota Lokovška planota je opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0">Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, 4 KRAŠKE KRAJINE NOTRANJE SLOVENIJE, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana 1998)</ref> na osnovi reliefa. Sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]], [[Občina Tolmin|Občino Tolmin]] in [[Občina Kanal ob Soči|Občino Kanal ob Soči]]. Večino Lokovške planote v novogoriški občini zavzema vas Lokovec s tremi Lokovci. Lokovška planota sega na vzhodu in jugu v Čepovan, na jugozahodu v Grgarske Ravne-Bate, na zahodu na Banjšice, preostali zahodni in severni del pa v Kal nad Kanalom, Kanalski Lom in Grudnico (KS Most na Soči). Od JZ proti SV delu planote se narava prilagaja najprej mediteranskemu, nato celinskemu in nazadnje alpskemu podnebju, zato si sledijo topla poletja, jesenska in zimska burja, ostre zime in sneg tudi še v maju ali že v oktobru. === Banjško - Lokovška planota === {{glavni|Banjška planota}} Banjško-Lokovška planota je skupaj s krajinsko enoto Banjška planota opredeljena v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji<ref name=":0" />. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje Banjško-Lokovško planoto od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]]. Banjško-Lokovška planota je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi pa s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. Stopnje, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, planoto členijo na posamezne podenote. Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, »gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh« (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in [[Trnovski gozd|Trnovsko planoto]]. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planotice s stožčastimi hribi in številnimi vrtačami, brezni, jamami ter manjšimi kraškimi doli. Na Banjšicah so [[trias]]ne, [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski Čepovanski potok. Kljub temu pa ta ponikne še preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na [[fliš]]nih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi [[karbonat]]nih vložkov v flišu pa se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlinici. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – [[Čepovanski dol]]. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan.<ref>Urška Povšič: Geografske značilnosti Lokovca, Pro loko Lokovec 2008</ref> Čepovanski kanjon je globoko vrezan v visoko kraško planoto in izrazito obvisel nad dolino Idrijce, po njem pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje [[Bača|Bače]], [[Cerknica (reka)|Cerknice]] in [[Idrijca|Idrijce]]. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Najnovejši rezultati analiz sedimenta in ugotovitve Karin Kure<ref>{{Navedi splet|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=176404&lang=slv|title=Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, magistrsko delo/naloga|date=2023|website=Repozitorij Univerze v Ljubljani|publisher=|last=Kure|first=Karin}}</ref>, objavljene 2023 v njenem magistrskem delu Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola, so, da je Čepovanski dol oblikovala reka, ki je imela zaledje porečja današnje Idrijce, o čemer so v preteklosti že pisali Habič (1964) in Moulin in sod. (2016). == Zgodovina == === Naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> === ''Glej tudi članek [[Lokovška planota]]'' Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=dr. Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref>)« piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Tudi med soseskami solkanske (pra)župnije ob vizitaciji Bartolomeja Porcie l. 1570 Lokovec še ni omenjen. Lokovec je med naselji, ki so nastala pozno kot rezultat novoveških kolonizacijskih tokov in novih možnosti za izrabo gozdov (VIR: dr. Vojko Pavlin, Župnija sv. Štefana v Solkanu in njen katapan<ref name=":23" /> iz leta 1757, ARHIVI 36 (2013), št. 2)''.'' Bolj množične naselitve severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš so povezane tudi z iniciativo tolminskega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. O naselitvi Lokovca iz S in SV strani je tudi izročilo, da so bile na Lokovški planoti po najprej lesenih prve kamnite<ref>{{Navedi splet|title=Kmečka bivališča|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecka-bivalisca/|language=sl-SI}}</ref> s slamo krite hiše sezidane v 16. stoletju prav v Zgornjem Lokovcu. Ta del naselja je bližji Kanalskemu Lomu in Kalu nad Kanalom. Da je bil naseljen iz severozahodnih, severnih in severovzhodnih dolin pojasni še [[Rovtarska narečna skupina|rovtarski]]<ref>{{Citat|title=Rovtarska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174571750|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> dialekt<ref name=":1" /> prebivalcev v tem delu naselja, situacija, da je severni del Gornjega Lokovca do polovice 20. stoletja spadal k župniji (Kanalski) Lom<ref>{{Navedi splet|title=O Lomu – ŠKTD Lom|url=https://www.sktd-lom.si/olomu/|language=sl-SI}}</ref> in rodovniki prvih Lokovčanov, v večini sestavljeni na osnovi matičnih knjig okoliških župnij Tolminski in Kanalski [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lom/ Lom], Kal nad Kanalom<ref name=":7" /> za čas pred l. 1800 in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/ Čepovan] in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=13 Solkan], kjer so vpisi za čas pred letom 1700 in tudi še kasneje vse do druge polovice 20. stoletja, čeprav ima [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/ Lokovec] tudi svoje matične knjige od leta 1800 dalje. Tudi prvotno številčenje hiš se je z 1 začelo v Gornjem Lokovcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sktd-lom.si/wp-content/uploads/2017/09/STARE-HI%C5%A0NE-%C5%A0TEVILKE-IN-IMENA-V-LOMU-IN-OKOLICI-%C4%8Dlanek-september-2017-2.-del.pdf|title=ŠKTD Lom, Stare hišne številke in imena v Lomu in okolici - 2017 - 2. del (Matjaž Žbogar)}}</ref> K sklepanju o časovnici naselitve Lokovcev vodi tudi Vojaški zemljevid Slovenije za obdobje 1784-1785<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&bbox=1200504.9286011881%2C5669236.456471325%2C2025413.3378548105%2C5970704.096028061|title=Arcanum Maps|website=Europe in XVIII. century}}</ref> in z njim povezani zvezki iz obdobja 1763-1787. Iz zemljevida je razvidno, da Zgornji in Spodnji Lokovec tudi zaradi gozdnatosti še nista bila povezana s potmi, Srednji Lokovec pa je bil redko poseljen. Na zemljevidu so označene takrat že naseljene lokacije in zapisana še danes prisotna ledinska imena: Lokovec je označen kot širše območje (gozdnata planota), v sedaj Zgornjem Lokovcu so vpisani: <u>B. Senvik</u> (B. - Bereich oz. območje) - sedaj istoimenski zaselek domačij in tisočak Senebik, za lokacijo zahodno od Srednjega Lokovca <u>Lupah</u> je ohranjen vrh Na levpah (984 m), težje natančneje določljivo na območju današnjega Srednjega Lokovca je <u>Hude Jusina</u> - Hudajužna na dveh sorazmerno blizu si lokacijah, med Hudajužno in Na levpah je bila današnja kmetija Hribar - <u>Pertreciah</u> (Pretreciah), in podobno. V 3. zvezku<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&pg=PA42&lpg=PA42&dq=Lokovec&source=bl&ots=okEE-rEWdy&sig=ACfU3U1oh7De_7XxcxWKYW_o4sGBOACkgA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwj3wLrPzuaAAxWOSvEDHdRnDWc4RhDoAXoECAcQAw#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp|page=42}}</ref> <ref name=":21">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Josephinische Landesaufnahme 1764-1787(1804) für Gebiet der Republik, 3. zvezek ...|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HA11NO8|website=www.dlib.si}}</ref> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Trdne zgradbe:'' Ti dve področji sestavljajo večinoma raztresene majhne hiše, teren je poln majhnih vzpetin in rup in ga pokriva kamenje. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje. ''Gozdovi:'' Gozd med področjem Lokovec in vasjo Kal nad Kanalom je visokorasel in gost, teren pa je podoben kot drugod, zato se pešec komajda prebija skozenj." Za Puštale (v JZ delu Čepovanske doline) piše: "''Oddaljenost:'' od Lokovca 1/2 ure. ''Gozdovi:'' Griči na področju (op. spodnjega) Lokovca so pokriti s srednje visokim in raztresenim grmovjem." Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote, katere os povezuje SV in JZ del enote, na njo pa se pripenjajo poti, ki vodijo do številnih posameznih celkov s samotnimi kmetijami. Na Lokovški planoti so poiskali nov dom prebivalci okoliških krajev, kmetje (gozdarji, oglarji<ref name=":14" />, kovači<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Pregelj, Ivan: Tlačani. (1915–1916) [Wikivir]|url=http://nl.ijs.si/imp/wikivir/dl/WIKI00417-1915.html|website=nl.ijs.si|language=sl}}</ref>), ko je nad pobočji rek Idrijce in Trebuše za potrebe idrijskega rudnika in glažutarstva zmanjkalo lesa, oglja in pepelike, in je bil Lokovški gozd (Loccavizer Wald na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835) lažje dostopen kot Trnovski. Prebivalci Spodnjega in Srednjega Lokovca se po govorici uvrščajo v [[Primorska narečna skupina|primorsko narečno skupino]]<ref>{{Citat|title=Primorska narečna skupina|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-narecja/174451674|accessdate=2024-06-24|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref>, kar nakazuje, od kod so se priselili. Lokovec je do 2. SV upravno spadal v kanalsko občino, cerkveno pa je bil celotno obdobje naseljevanja in tudi še dolgo po drugi vojni razdeljen v več župnij. Teritorij kanalske (pra)župnije je od 13. stoletja na vzhodu segal na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. Čepovan in Grgar sta pripadala (pra)župniji v Solkanu. Prvi kraji v Gorah<ref name=":9">{{Navedi splet|title=dLib.si - "V osrčju brezmejnega gozda"|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1QPL0Z1|website=www.dlib.si}}</ref> oziroma Na planinah, kot se je Banjško-Lokovška planota najprej imenovala, so dokumentirani v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> okoli leta 1200, a je bilo to območje (redko) naseljeno že v rimski dobi in še prej, beremo v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem<ref>{{Navedi knjigo|title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, 2., revidirana in dopolnjena izdaja|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|isbn=978-961-7004-00-7|page=159|url=http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|access-date=2023-05-12|archive-date=2022-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615122037/http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja.pdf|url-status=dead}}</ref>. Za 17. in 18. stoletje več virov navaja, kako se je zagotavljala cerkvena oskrba za Lokovčane, med sodelujočimi v kmečkih uporih (1714) jih našteva Pregelj v Tlačanih<ref name=":6" />, en vir pa omenja Lokovec kot kraj, od koder so se Lokovčani že priselili: * V cerkvenih matičnih knjigah za Čepovan ([https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Solkan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Sol+MKK+%25C4%258C1/?pg=13 ŠAK Ž Sol MKK]) so pri vpisih krstov družine in botri iz Lokovca (zapisano: Locoviz, Lakoviz, Loscoviz, Loscovez, Lascoviz, Lascovaz) že '''v letu 1681, kar je do sedaj raziskana najstarejša omemba Lokovca'''. * V diplomskem<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/143470275.pdf|title=Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev|last=Terčič|first=Sara|year=2011|page=6}}</ref> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala, k Rijavcem pa prav Rijavec. Oba priimka najdemo v matični knjigi za to obdobje. * V Gradivu za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska, piše: Župnija Kanal (njena) Podružnica sv. Jurija v Kalu nad Kanalom (1751: v Lokovcu).<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija)|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik d.o.o., Ljubljana|year=2016|url=http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|isbn=978-961-7004-01-4|page=54, 56|access-date=2023-05-12|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331230413/http://www.viharnik.com/downloads/HistTop_Primorska.pdf|url-status=dead}}</ref> * Liturgični dokument <ref name=":23">[https://www.sistory.si/11686/30299 Solkanski katapan]</ref> za Solkan za leto 1764 omeni, da je vas spadala pod čepovansko zakramentalno cerkev, in da Lokovec še ni imel svoje cerkve. * V matičnih knjigah<ref name=":7" /> za Kal nad Kanalom so od leta 1785 vpisi za rojstva, poroke in smrti tudi za Lokovčane, ob nekaterih umrlih pa je zapisan tudi vikariat Lom. Čeprav izrazito razpršena ima vas<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sodne lipe in mejna znamenja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FDNG3YO|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2001_217_250.pdf|title=Geografski vestnik, Kmečka naselja na Primorskem}}</ref>Lokovec temeljne značilnosti slovenskega naselja: kmetije, cerkev s pokopališčem in (vaško) lipo. V Lokovcu je lipa pri skoraj vsaki domačiji in tudi sicer pogosto drevo. Obstoj in razvoj domačij so tudi tu zagotavljale usmerjene poroke in veščine upravljanja kmetije. ==== <small>Prvi priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> ==== <small>oseb z bivališčem Lokovec (Lokoviz, Locoviz, Locovizh) v matičnih knjigah (Matricula)'':''</small> * <small>za Čepovan so v poročni knjigi v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: Bremec (Bremiz), Hvala (Hvalla), Humar/Kumar (Cumar), Kolenc (Collenz), Kuštrin (Custrin), Murovec (Muraviz), Mrak (Mrag), Pirih (Pirich), Šuligoj (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so sredi 18. stoletja (od 1732) vpisi naslednjih priimkov Lokovčanov in Lokovčank: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene leta 1800.</small> <small>Naselje Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, najverjetnejša povezava z izvorom priimka Bremec, je v Historični topografiji Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno za čas ok. 1370. Povezava med krajevnimi toponimi in priimki so še: Cvetrež - Cvetrežnik, Šulgi - Šuligoj, M(e)rcinje - M(e)rcina, Levpa - Levpužič, Lipica - Lipičar, Grudnica - Gruden, Bukovci - Bukovec, Koreni - Koren, Kobalovšče - Kobal, ipd.</small> <small>Glej tudi ''Glavni članek: [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]'':</small> : === Naselbinska in nenaselbinska imena ([[Zemljepisno lastno ime|toponimi]]) === V stavbarstvu in narečni govorici domačinov je prisoten preplet vplivov tako iz Tolminske in Idrijsko-Cerkljanske kot iz Goriške in Furlanije. To so tudi kraji, od koder so se priseljevali predniki današnjih Lokovčanov in s seboj prinesli besedišče, narečje in priimke, morda pa tudi ime kraja. '''''Locoviz''''' je do sedaj znan prvi zapis imena kraja leta 1681 v Matični krstni knjigi za Čepovan. Stoletje kasneje visoke hišne številke v matičnih knjigah potrjujejo, da je do naselitve prišlo kmalu po priključitvi [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]. V diplomskem<ref name=":10" /> delu Kratka zgodovina Trnovega in Voglarjev avtorica navaja, da je na Trnovo okoli leta 1700 iz Lokovca prišel Hvala. V knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narave Planota|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|page=35, 131}}</ref> avtorici navajata, da se je naselitev Trnovega začela okoli l.1648 in da je vas Rijavci, kamor se je prvi priselil neki Rijavec iz Lokovca, nastala istočasno. V teh dveh virih ni naveden takraten zapis imena za Lokovec. K temu je potrebna dopolnitev, da je Trnovo med kraji s kmetijami zavezanimi k dajatvam naseljeno že vsaj v 15. stoletju (vir: dr. Pavlin, Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=2006|isbn=978-961-6201-27-8|page=167|cobiss=230430464}}</ref>). '''''[[Langobardi|Langobardski]] elementi v silvotoponimu Lokovec (Locavizza):''''' [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete '''končnica''' » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč langobardskega/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) '''gozd'''. V članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (vir in več informacij: publikacija Borc San Roc 8, 1996<ref>{{Navedi splet|title=Borc San Roc 8 - Novembre 1996|url=https://www.calameo.com/read/007349641892dba0d17ad|website=calameo.com|accessdate=2024-11-09|language=en}}</ref>) se avtor Walter Chiesa posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec je '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). V vseh do sedaj znanih jezikovnih različicah ponavljajoči se del imena '''''Loko'''-vec'': ''loko'' je v italijanski različici '''''loco'''(-viz)'' iz latinščine ''locus''‎ (iz stare latinščine ''stlocus''‎, iz protoindoevropskega ''*stel-‎ <ref>{{Navedi revijo|date=2023-06-04|title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-|url=https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=Reconstruction:Proto-Indo-European/stel-&oldid=73306782|language=en}}</ref> "postaviti, locirati"'') samostalnik ''luogo,'' kar prevedeno v slovenščino pomeni: del prostora, točka, kraj, mesto (v prostoru) in glagol ''loco'' v slovenščini pomeni: postavim, uredim, vzpostavim. ''"In loco qui dicitur"'' (na mestu z imenom) najdemo tudi v virih o vplivu romansko-karnijsko-langobardske<ref>{{Navedi revijo|last=KELEMINA|first=Jakob|date=|title=Langobardski spomini pri Slovencih|magazine=Slavistična revija, 1951, 4/3–4|pages=177-196}}</ref> naselitve na imena krajev (in priimkov) v ožji regiji in tudi sicer je beseda ''loco'' med pogosteje uporabljenimi besedami v zgodovinskih virih. Opombo "(e) loco" - "na istem kraju" najdemo tudi v cerkvenih matičnih knjigah pri naslovih oseb. <u>Vedoč gornje, ostanejo ostali poskusi razlage imena kraja le pregled možnosti, ki jih je smiselno izključiti.</u> V tipkopisu iz nemščine v slovenščino prevedene Zgodovine o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja (Alfonz Mullner)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina o železu na Kranjskem, Goriškem in v Istri od praveka do začetka 19. stoletja|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/26862|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Mit besonderes Berücksichtigung der Ökonomischen, sozialen und handelspolitischen Verhältnisse sowie des Eisenhandels nach sämtlichen europäischen Ländern, der Levante und Nordafrika, Erste Abteilung Krain, Görz und Istrien|url=https://sistory.si/sistory.si/SISTORY:ID:26854|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10|language=sl}}</ref> je v poglavju Fužine omenjen Maks Lokovic (nem. Max Lukoviz). Za leto 1438 je škof Nicodemus iz Freisinga napisal, da ga je Niklas Dermatt prosil, naj podeli fužino skupaj s kovačnico na Dašnici (Železniki) njemu (...) in Maksu Lokovicu. Isti kovač je omenjen tudi v doktorskem delu Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku (Gašper Oitzl, 2022)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/49001-50000/49442/gasper_oitzl_zelezarjenje-na-slovenskem-v-sr-veku_2021.pdf|title=Družbene in gospodarske posledice železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku, stran 157|date=2022}}</ref>. Zaenkrat še ni dokazane povezave med Maksom Lokovicem, začetki kovaštva v Lokovcu in imenom kraja. Priimek ''Locoviz, v latinščini in nemščini zapisan priimek češke plemiške družine'' [[:en:Lobkowicz_family|Lobkowicz]], je prisoten v več virih v drugi polovici 17. in v začetku 18. stoletja (plemiči Locoviz - Lobkowicz: zapis<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/Car-I_71_0076-0079.pdf|title=Cesar Leopold I.}}</ref> 24.7.1660 o poti Cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] po Koroški in v drugih virih o vojaških dogodkih tistega obdobja, leta 1671 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://iris.uniroma1.it/retrieve/6edb4967-a6fa-4fea-a348-ba2874229535/Merlani_Papato_2023.pdf|title=PAPATO E POLITICA INTERNAZIONALE NEL SEICENTO|page=108}}</ref> Benečana Zorzija, leta 1672 v knjigi<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=cMQTAAAAQAAJ&pg=PA112&lpg=PA112&dq=Locoviz&source=bl&ots=S4PKRvEZrb&sig=ACfU3U1Q6Ce1HPbjaeyJ6jw8YL7nukrMnw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjfvoHUu6KCAxXqYPEDHSXMA3U4FBDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=Locoviz&f=false|title=Le mars à la mode de ce temps|page=112}}</ref> Le mars à la mode de ce temps, leta 1728 v poročilu<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/13741418/Afat_32|title=L. Cataldi, Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu leta 1728, v Antonio Vivaldi. Past and future, Proceedings of the international study conference edited by F. Fanna, M. Talbot (Venice, Giorgio Cini Foundation), Benetke 2009, pp. 161-177. (Ibid., str. 175).|page=104}}</ref> Vivaldijevo srečanje s cesarjem Karlom VI. v Trstu, katerega spremstvo je bil tudi "...najodličnejši knez Locoviz...", dne 7.7. 1695<ref>{{Navedi splet|url=http://e-spacio.uned.es/fez/eserv/tesisuned:ED-Pg-HHAT-Rmartinez/MARTINEZ_LOPEZ_ROCIO_Tesis.pdf|title=Pripombe k temu, kar grof Locoviz piše v posebnem dokumentu o nasledstvu španske monarhije, 7.7.1695|page=445}}</ref> grof Locoviz piše o nasledstvu španske monarhije). Priimek je prisoten tudi kasneje v Italiji in na Slovaškem (vir: myheritage.com in Wikipedija). Tudi v tem primeru še ni dokazane povezave med plemiči Lobkowicz (''Lobkovic, Lobkowitz, Lobkowicz, Locoviz)'' in Lokovcem. Družina je leta 1417 povzela ime po kraju [[:en:Lobkovice|Lobkovice]] v bližini Prage, ki je prvič omenjen leta 1341. Ustno izročilo pravi, da je Lokovec prilagojeno preimenovanje kraja '''Lokavec''', ker naj bi se lovci, pastirji, oglarji in kovači v Lokovec priselili od tam, česar pa priimki in govorica Lokovčanov ter stavbarstvo ne izpričujejo. Se pa je in se še velikokrat napačno napiše Lokavec namesto Lokovec, iz površnosti ali zato, ker sta imela kraja enako ime "Locavizza" nekaj časa med 1.SV in 2.SV, ko je bila Primorska del Italije, in se v italijanščini enak zapis za oba kraja pojavi tudi kasneje. Če iščemo izvor imena kraja v Vipavski dolini, moramo omeniti še zapis v Historični topografiji Primorske (do 1500)<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|title=ZRC SAZU, Historična topografija Primorske do 1500|accessdate=2023-10-22|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Primorska_web.1.0.pdf|url-status=dead}}</ref>, kjer je za Lokvico, ki je del naselja [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihel]] pri [[Ozeljan]]<nowiki/>u pod pobočjem Trnovske planote, zapisano, da je bil zaselek leta 1388<ref>Kos 1954 – M. Kos. Urbarji Slovenskega Primorja 2. del. Viri za zgodovino Slovencev III. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3. Ljubljana 1954.</ref> omenjen kot '''''Locowitz''''' [. .Thomas de Locowitz . . ], prav tak zapis imena kraja za Lokovec pa je prisoten v virih sredi 19. stoletja. V že omenjeni knjigi Trnovska čitanka<ref name=":16" /> beremo, da je po kaleh, enem od poimenovanj redkih skromnih površinskih vodnih virov na goriških planotah, nastalo več imen krajev (Lokve, Kal), tudi '''Lokovec'''. ''Prevod latinske fraze "'''loco viz'''" v italijanščino je "invece vale a dire" oziroma v slovenščino "namesto tega / tj".'' <small>V širši okolici sta prisotni še dve podobni poimenovanji: naselje [[Lukovec, Komen|Lukovec]] na Krasu (med Branikom in Štanjelom, kraj v HTP l.1485) in (vodni) kanal [[:it:Locavaz|Locavaz]] pri Devinu (Italija), na Kamniškem teče istoimenski potok [[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]], naselje [[Lukovek]] V od Trebnjega na Dolenjskem pa je v HTP v l.1455 zapisan kot Lokowcz.</small> <small>Zanimive odgovore na vprašanje o poreklu imena kraja Lokovec ponujajo napredni klepetalni roboti - programi, ki s pomočjo jezikovnega modela umetne inteligence na osnovi ogromne količine podatkov (npr. ves internet) ustvarjajo človeku podobne pogovore: [[ChatGPT|Chat GTP]], [[Google|Google Gemini]], ipd.</small> V zgodovinskih virih je več kot 30 različnih zapisov za ime Lokovec (območje vseh treh Lokovcev in planote) in več kot 10 različnih zapisov za vrh Lašček, zbranih s spodnji tabeli. [[Henrik Tuma]] je zapisal, da gre pri imenu '''Lašček''' za posebno goriško poimenovanje laštastih kamenitih krajev, medtem ko Stanko Dimnik tolmači, da je ime spomin na Lahe oz. [[Vlahi|Vlahe]], ki so pred Slovani poseljevali naše kraje. {| class="wikitable" |+ !Lokovec !Lašček |- |<small>okoli 1714: Lokovec (zapisan kot je sedanje ime kraja) omenjen v Pregljevih Tolmincih (Puntarji)</small><ref name=":6" /> | - |- |<small>Locoviz (1737 v Matriculi<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matična knjiga umrlih, zvezek I - ŠAK Ž Čep MKU 1 {{!}} Čepovan {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Cepovan/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+%25C4%258Cep+MKU+1/?pg=108|website=data.matricula-online.eu}}</ref> za Čepovan - poročna knjiga, str.108-134;</small> <small>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7QUC7X1M/e531e2e4-9fad-4f01-b38d-497edb71a9c2/PDF Locoviz 1798]na zemljevidu Carta topografica di tuto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-CBL6VVKS/12611e9e-a5c9-4138-a8f0-00ac810c0bef/IMAGE Locoviz 1843] na zemljevidu General-Karte des Königreichs Illyrien nebst dem Königlich Ungarischen Littorale; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-84NAR7IP/5bfe7825-2e9d-4835-9488-388c0826ec51/IMAGE Locoviz 1852] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small>. | - |- |<small>Lohovze (Vojaški zemljevid Slovenije, 1763-1787)<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3: Sekcije 130–133, 154, 156–158, 179–181, 186–188, 206–211, 226–229, 240, XVIII 7, XVII, XVIII 8, XVII 9, XVIII 9, XVIII 10, XVIII 11, XIX 14, XVIII 15, XIX 15, XX 15, XIX 16, XX 16, 1797 1, 2|url=https://books.google.si/books?id=UHGHEAAAQBAJ&lpg=PA42&ots=okEE-rEWdy&dq=Lokovec&hl=sl&pg=PP1#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1997-01-01|isbn=978-961-6182-43-0|language=sl|first=Majda|last=Ficko|first2=Vincenc|last2=Rajšp}}</ref></small> |''<small>*na Vojaškem zemljevidu Slovenije 1763-1787</small> <small>je</small> <small>prepoz</small><small>n</small><small>aven hrib Lašček, n</small><small>apisano</small> <small>pa je</small> <small>območje Senvik</small> <small>(danes Senebik)</small> <small>v bližini Laščka in Belli Ketmen (danes Beli kamen)</small>'' |- |<small>Locowetz (v predjožefinski župniji Kanal, 1782)</small> | - |- |<small>Lokoviz (Matricula, Matična knjiga krščenih Kal nad Kanalom, zvezek III, 1785)</small><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kal nad Kanalom {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Kal-nad-Kanalom/|website=data.matricula-online.eu}}</ref> | - |- |<small>Lokouz (1794)</small> | - |- |<small>Locouz ([https://ia902506.us.archive.org/15/items/dr_die-provinz-inner-oesterreich-oder-die-herzogthumer-steyermark-kaernten-un-11802002/11802002.jpg Locouz 1794] na zemljevidu Die Provinz Inner-Oesterreich) in 1812 na zemljevidu</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-QWAWWRNJ/?euapi=1&query='keywords=palm'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref> <small>Carte des Provinces Illyriennes, comprenant la Bosnie l'Herzegovine le Monténéro et quelques pays adjacens.</small> | - |- |<small>Locovtz (1796</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-9QVZYVIV/?euapi=1&query='keywords=litorale'&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-08}}</ref><small>, zemljevid Natur und Kunst Producten Karte von Friaul und dem deutchen Litorale)</small> | - |- |<small>Locavitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-YGI21DHX/298d21fb-aa1a-45c6-92b9-8ce4fc251d54/IMAGE Locavitz 1797] na zemljevidu Herzogthum Krain)</small> | - |- |<small>Lokovz (1797 na zemljevidu [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b2/AvI_G%C3%B6rzer_Kreis_und_Triester_Kreis.jpg Görzer_Kreis_und_Triester_Kreis]</small> | - |- |<small>Lokovizh (Matična knjiga poročenih Kal nad Kanalom, zvezek I, 1799)<ref name=":7" /></small> | - |- |<small>Lakovitz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-QCIFFSYT/7006ab4d-a2c3-4d0d-8838-27454791ce26/IMAGE Lakovitz 1807] na zemljevidu Charte vom Erzherzogthum Oesterreich, den Herzogthümern Steyermark, Salzburg, Kärnthen und Krain)</small> | - |- |<small>Logouz<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-HVAV8XAI/c5d9f71b-fec0-4f56-87d2-9df970ef56dc/IMAGE|title=Inner Oesterreich, Zemljevidi slovenskega ozemlja|last=Zürner|first=Georg Adam (kartograf)}}</ref> ( 1809 - zemljevid Inner Oesterreich ... Goerz und Monfalcone ... in [https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_LWMDI41K 1819] - Ilirija, Ilirsko kraljestvo, Štajerska, Upravni zemljevidi)</small> | - |- |<small>Likoviz (1811 - ŠAK Ž Grg MKK 2, stran 197-120)</small> | - |- |<small>Locowitz ([https://www.europeana.eu/sl/item/92068/URN_NBN_SI_IMG_PUUR0HU8 1816] - Ilirsko kraljestvo Upravni zemljevidi in [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RXBAKENF/2f458d95-1123-47a3-ae2d-c3e1eaab3d50/IMAGE Lokowitz 1840-1860] na zemljevidu Die Herzogthümer Steiermark, Kärnten, Krain, die gefürstete Grafschaft Görz und Gradiska..)</small> | - |- |<small>Lekouz (1818, Zemljevid Ilirskega kraljestva in Vojvodine Štajerske, stran 100)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Kartografski zakladi slovenskega ozemlja: Ilustrirana zgodovina slovenstva|url=https://books.google.com/books?id=PvMAEAAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA129&dq=Slovenija+na+voja%C5%A1kem+zemljevidu+1763%E2%80%931787&hl=sl|publisher=Založba ZRC|date=2020|isbn=978-961-05-0426-9|language=sl|first=Primož|last=Gašperič|first2=Renata|last2=Šolar|first3=Matija|last3=Zorn}}</ref> | - |- |<small>Loccovitz (1822, Fr.kat.; Zemljevid Kettner Vinzenz /1830/1850</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VTRCTCXC/f2d70638-a9c0-48c7-9993-03c2c5e2ecde/IMAGE|title=(1830/1850). Karte des k. k. Küstenlandes|last=Kettner|first=Vinzenz}}</ref><small>/ Karte des k. k. Küstenlandes in okoli 1830 "Übersichts Karte des Küstenlandes"</small><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8|title=Übersichts Karte des Küstenlandes}}</ref><small>)</small> |<small>Laszeh (1822, Fr.kat.) s popravkom Vlatschek (verjetno v letih 1856-1860); po letu 1822 dopisano še: Vlazek</small> |- |<small>Loccaviz, Loccavizer Wald / Lokovški gozd (Illyria 1829-1835 in "Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" /><small>)</small> |<small>Vlatzek (Illyria 1829-1835);</small> <small>Vlaszek</small> (<small>"Übersichts Karte des Küstenlandes" okoli 1830</small><ref name=":19" />) |- |<small>Lahautz ([https://www.europeana.eu/sl/item/202/item_XQ5XC2P3P63IB7CAKDY2DL2BOKKXZX25 1834] - Zemljevid Kraljevine Ilirije in vojvodine Štajerske skupaj s Kraljevim Ogrskim primorjem: izmerjeno astronomsko in trigonometrično, posneto topografsko, pomanjšano in narisano 1834; Okolica Kobarida in Kanala - 1876 - Leibniz Inštitut za regionalno geografijo, Nemčija)</small> |<small>Vlatzeck (1834/1876 - isti vir kot Lahautz)</small> |- |<small>Loccovetz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-XZ9NAJNV/4e7d5391-c24e-407a-ab5a-976679a700dd/IMAGE Loccovetz 1850] na zemljevidu Karte der Kronländer Görz mit Gradisca und Istrien und der reichsunmittelbaren Stadt Triest mit deren politischen und gerichtlichen Eintheilung)</small> | - |- |<small>Locowiz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-5BQ6B6HQ/6a65bed4-6ba1-4e1e-996f-8ff251e998af/IMAGE Locowiz 1852] na zemljevidu Herzogthum Karnten und Krain)</small> | - |- |<small>Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-RKLLJ45G/a073b083-bbef-4362-a6f9-419b49b94410/PDF Lokovic 1853] na zemljevidu Zemljovid slovenske dežele in pokrajin; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-AZVONTEK/701f49c9-168e-4006-80a0-fe0ed090e539/IMAGE Lokovic 1864] na Zemljovid slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovitz (''[https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_%2BZ258092109 Lokovitz 1858] v'' Poročilu Gospodarske zbornice Gorica, Italija, za leto 1858 izdano 1859 (na strani 186)</small> | - |- |<small>Lakovez (izgovoriti Lakouz) (Lakovez 1868 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> v Poročilu o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867)</small> |<small>Lašček (Lascek-Gebirge oz. Gorovje Lašček, Krašanovo Poročilo 1868)</small> |- |<small>Lokovec, Locovec (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |<small>Lašček (Habsburško cesarstvo, 1869-1887)</small> |- |<small>Lokovtz ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3HJF4CE/00860dc9-0f73-4668-99e7-6997ad8efb9e/PDF Lokovtz 1871] na Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin)</small> | - |- |<small>Lokovec, Lokovic ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-NEFU9JFK/cf3a99ce-f2a8-49e1-b7e9-9569ab986e6c/IMAGE Laščik, Lokovec (Lokovic) 1893] na zemljevidu Tolmein)</small> |<small>Laščik (1893)</small> |- |<small>Loccoviz ([https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Loccoviz 1914] Zgodovinski atlas)</small> | - |- |<small>Lokovce ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MMEXKZBJ/73d326bf-97f3-41b3-b408-eab677909228/PDF Lokovce 1915] na zemljevidu Österreichisches Küstenland Gorz u. Gradiska – Istrien u. Triest – Kärnten u. Krain; [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-8XFSYKIY/ba74308f-5065-4a80-b3bf-2ef8aa75ca60/IMAGE Lokovce, Lascik 1915] na zemljevidu Oestl. Dolomiten, Karnische- u. Julische Alpen, Görz, Kustenland, Friaul und oberitalienische Ven...)</small> | <small>(1915: /); Lascik (1915) - dva različna zemljevida</small> |- |<small>Lokovetz, Locovizza, Locaviz (Locaviz in [https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/N.33-Maranelli-Dizionario-geografico.pdf Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek 1915] v Geografskem terminološkem slovarju)</small> |<small>Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek (1915)</small> |- |<small>Locovez (Ročni zapisnik 1923</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1141/Rocni_zapisnik-1923.pdf|title=Ročni zapisnik 1923|publisher=Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine}}</ref><small>, Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine)</small> | - |- |<small>Locavizza di Canale ([https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-OUE0FMHD/3b028d86-2224-499a-b7f9-d4476a29ca1d/IMAGE Locavizza di Canale, Monte Lasce 1950] na zemljevidu Državna topografska karta Jugoslavije 1:25.000, italijanska izdaja)</small> |<small>Monte Lasce (1950)</small> |- |<small>Lockawitz (v nemščini; glej Wikipedia, Lokovec - jezik bosanščina, 2019)</small> | - |- |'''Jožefinski kataster''' <small>(Državni arhiv Gorica, Italija)</small><ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112350/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Catasto-Giuseppino-Schede-toponomastiche.pdf?_rt=M3wxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=59810bd58f|url-status=dead}}</ref>: <small><u>LOCOVIZ (Locavizza di Canale) - toponomastični in kartografski zapisi:</u></small> <small>1818 - Loccaviz</small><small>;</small> <small>1873 - Lokovec (Lokoviz</small><small>;</small> <small>1902 - Lokovec</small><small>;</small> <small>1918 - Loccavizza</small><small>;</small> <small>1929 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1931 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1950 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1930 - Locavizza di Canale</small><small>;</small> <small>1917 - Lokovec</small> | - |} '''Gorenji, Srednji, Dolnji Lokovec in (samo) Lokovec po 2. SV''': Po vrnitvi Primorske k Sloveniji/Jugoslaviji 15. 9. 1947 so bili določeni novi upravni okraji in volilne enote (UL LRS 1947). Tretja volilna enota v Okraju Gorica je obsegala tudi ozemlje KLO Gornji Lokovec in Srednji Lokovec. <small>Časopis Nova Gorica I/1 (8.11.1947)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nova Gorica|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LQEML8|website=www.dlib.si}}</ref> objavi za Okraj Gorica, da v 3. volilno enoto spada ozemlje KLO Gorenji Lokovec in KLO Srednji Lokovec. Spodnji Lokovec ni omenjen. Ločeno so vsi trije Lokovci omenjeni v naslednjih številkah tega časopisa v pogostih člankih o gradnji zadružnih domov.</small> <small>Zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije (UL LRS 1948) določi za okraj Gorica dva Lokovca: Dolnji Lokovec (združena Dolnji L. in Srednji L.) in Gornji Lokovec. Z Ukazom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravni razdelitvi LR Slovenije ( UL LRS 1949) se (med drugimi) preimenuje kraj Dolnji Lokovec v Srednji Lokovec, ki obsega naselji Dolnji Lokovec in Srednji Lokovec.</small> <small>Bosanska različica Wikipedie v članku o Lokovcu navaja, da se ime Lokovec za naselje uporablja od leta 1952, ko sta bili povezani naselji Dolnji Lokovec in Gornji Lokovec, ti dve poimenovanji pa ukinjeni. Srednji Lokovec ni omenjen.</small> === Zaselki === Ko so v AO leta 1770 delili hišne številke, se je za Lokovec številčenje le-teh začelo v Gornjem Lokovcu, v zaselku Lazna. Od tam so bile hišne številke dodeljene v smeri Srednjega in Spodnjega Lokovca do številke 105, kolikor je bilo takrat domačij v kraju. Za tem so zapovrstjo dodelili hišno številko za vsako novozgrajeno hišo ne glede na to, v katerem delu Lokovca je, in so za orientacijo relevantna postala imena zaselkov, največkrat istovetna z imenom domačij(e). V 18.in 19. stoletju je število prebivalcev naraščalo (l. 1858 je bilo v "Lokovitzu" 1483<ref>{{Navedi splet|title=Rapporto generale della camera di commercio ed industria del circolo di Gorizia ... sopra le nozioni statistiche dessunte a tutto 1858.|url=https://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer.faces?doc=ABO_+Z258092109|website=digital.onb.ac.at|accessdate=2024-11-02}}</ref> prebivalcev in v kanalskem okrožju jih je imel več le Kal, manj pa tudi sosednji Čepovan, 1266) in v začetku 20. stoletja je bilo vseh domačij vsaj 250. Novo številčenje je izvedla Kraljevina Italija po 1. svetovni vojni v obratni smeri, iz Spodnjega v Gornji Lokovec, tako da je bila prej hišna številka 1 po novem 236. Zadnje številčenje je bilo izvedeno po 2. SV v Jugoslaviji po enaki metodi kot drugo, domačij pa je bilo zaradi odseljevanja in posledic vojne vsaj 20 manj (npr. domačija najprej št. 1, nato 236, nazadnje 225, najvišja hišna številka pa 227). <small>V Specialnem repertoriju krajev na Avstrijsko-Ilirskem Primorju</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/835|title=Specijalni repertorij krajev na avstrijsko-ilirskem Primorju|date=1894|publisher=Alfred Hölder, Wien}}</ref> <small>izdelanem na osnovi popisa prebivalstva 31.12.1890 so naslednji statistični podatki:</small> * <small>število hiš: 234 s 1435 prebivalci (Dolenji L: 28 hiš, 184 prebivalcev; Srednji L.: 91 hiš, 565 prebivalcev; Gorenji L.: 115 hiš, 686 prebivalcev)</small> * <small>Dolenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Bric na koncu (3/16), Gorjup (3/28), Hvalič Mamec (3/23), Kolenec (1/8), Lipovšček (5/23), Na Lavtercah (2/21), Pri Lembih (5/19), Rojic (3/25), V Meji (3/21)</small> * <small>Srednji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Hudojužna (2/12); Hum (4/28); Kremenovec (5/35); Krogar (2/11); Na Dolu (4/29); Na Medriji (4/22); Na Ravnini (5/29); Na Stajah (3/25); Na Vranovčah (4/29); Podklopnik (2/16); Podlazar na brdu (5/22); Podugar (4/19); Pod Vrtom (5/27); Pri Černiču (3/26); Pri Pavelnu (5/25); Pri Žagarju (3/26); Rut Zahosto (6/30); Travno Brdo (3/11); V Dragi (4/24); V Gozdu Škatlar (6/46); V Klanci (2/13); Za Hateščem (3/20); Za Mejo (2/8); Zakoprivnik (5/32)</small> * <small>Gorenji Lokovec, zaselki (število hiš/prebivalcev): Beznica (3/21), Bostonovšče(5/36), (skupaj) Kladar – Lomar – Na Robu (Robar) – Pečan – Pod malim hribom – Podsalovje - Pri Kavčiču (Zabalič) – V Čelih (Murovec) – V Klancih (9/60); Lazna (6/32); Na Brdu (3/18); Na Dolini (5/38); Na Prevalu (6/35); Novo mesto (7/43); Penj (3/21); Pisk Grosarji (6/31); Podšpik dolenji (4/15); Podšpik gorenji (2/11); Pogorišče (4/19); Poklon (10/56); pri Pavčičih (4/34); Pri Valentinih (8/42); Senovik dolenji (7/31); Senovik gorenji (4/24); Špilenca (5/24); V Čevčih – Črče (4/26); V Vrhu (2/13); Za Vrhom (8/56)</small> <small>Obrazložitev nekaterih poimenovanj (toponimov): V Čevčih: Čerče/Črče (črča je senožet na črtu, kjer so izsekali gozd in napravili laz<ref>{{Navedi knjigo|title=Tolminci|last=Pregelj|first=ivan|publisher=Mohorjeva družba Celje|year=1973|page=19|cobiss=00559778}}</ref>); Na Medriji: Medrije je po staroslovensko "med dverjem" in se uporablja za starodavni način pastirskega gospodarstva (po ustnem izročilu so "pred vekovi" na tej mikro lokaciji bivali pastirji) je zapisal Tuma H. leta 1920 v članku Na shod v Čepovan</small><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2SGBCZV|website=www.dlib.si|accessdate=2024-09-05|publisher=Na shod v Čepovan|last=Tuma|first=Henrik}}</ref> === Poti in ceste === Razvoj cestnega omrežja po Lokovški planoti je mogoče spremljati z vpogledom v digitalizirane katastre od 18. stoletja dalje. V 3. zvezku<ref name=":20" /><ref name=":21" /> Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 so za vojaške potrebe zapisali: "'''Področje Lokovec in področje Vrat'''. ''Poti:'' Poti so zelo slabe in naporne, pa vendarle v skrajni sili prehodne za tovorne konje." V poročilu Deželnega odbora deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875<ref>{{Navedi knjigo|title=Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške o tem, kaj je opravljal od konca zadnje sejne dobe do 6. 4. 1875|url=https://books.google.si/books?id=K41Yw2sEeVEC&newbks=1&newbks_redir=0&pg=PP3&dq=lokovec&hl=sl&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=lokovec&f=false}}</ref> , je "opazka: Občina Lokovec je prosila dovoljenja, da sme naložiti 182% k izravnim davkom v službah za popravljanje občinskih poti. Toda ker je podana pritožba proti dotičnemu sklepu, se nij še potrdil ta priklad." V odročnejših predelih Lokovca so še vedno stranske in gozdne s kamnom utrjene poti v stanju, kot so bile zgrajene ob naseljevanju, kar je del krajinske dediščine. Razpršena poselitev Lokovške planote ostaja izziv za zagotavljanje dostopnosti in prehodnosti. === Arheološka najdišča === V arheološki kataster Slovenije <ref>Arheološki kataster Slovenije[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php]</ref> je vpisano najdišče na zahodnem pobočju hriba '''Senebik''' (1059 m) v Gornjem Lokovcu, kjer je bila najdena dvoramna bronasta fibula. (Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9-22) Na prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr. n. št.) opozarjajo<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Območje prepredajo stare povezovalne poti po naravnih prehodih iz Goriške ravnine in Vipavske doline prek Grgarske kotline in Banjško-Lokovške planote proti zahodu in naprej proti predalpskemu svetu severne Italije in Furlanski nižini, po Čepovanski dolini v dolino Idrijce ter v zgornjo Soško dolino in prek Trnovske planote in Nanosa v celinsko Slovenijo še iz časa pozne bronaste in železne dobe<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N973R04Y/361df0b6-1595-4df7-8fcc-443d1df0c854/PDF|title=Grašišče nad Grgarjem – utrjeno naselje iz starejše železne dobe}}</ref>. Na morebitno utrdbo utegne opozarjati tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal Franc Truhlar. Ostale znane najdbe: * bronasta plavutasta sekira, najdena leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik * prazgodovinska sekirica, najdena leta 1997 na območju zalednih barak iz 1. SV na meji z Lokovcem pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče * kovanec za 6 krajcerjev z letnico 1800<ref>{{Navedi splet|title=6 kreuzer 1800-1803, Avstrija - Vrednost kovanca - uCoin.net|url=https://sl.ucoin.net/coin/austria-6-kreuzer-1800-1803/?tid=77165|website=sl.ucoin.net|language=sl}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> najden leta 1976 na kmetijski površini v zaselku Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu === Spomenik lokalnega pomena - nepremična kulturna dediščina === Nepremična kulturna dediščina - spomenik lokalnega pomena je skupina objektov cerkljansko škofjeloškega stavbnega tipa iz 19. stoletja na samotni domačiji v Gornjem Lokovcu (Lazna, h. št. 220). (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) === Sakralna dediščina === V Register kulturne dediščine so vpisane: * '''Cerkev Sv. Petra in Pavla''' stoji v Srednjem Lokovcu, v vaškem jedru, na nadmorski višini 875 m. Lokovec je bil samostojna župnija, sedaj pa je podružnica<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref> Župnije Grgar. V sklop podružnice spada tudi kapela Srce Jezusovo v Gornjem Lokovcu. Cerkev je bila sezidana na prelomu 18. in 19. stoletja. Na kropilnem kamnu ob vhodu v cerkev je vklesana letnica 1800. Skupnost je bila takrat že tako razvita, da je izpolnjevala pogoj sposobnosti vzdrževanja cerkvenega objekta in duhovnika (vikarja). V cerkvenem pogledu je območje spadalo pod nadškofijo v Gorici. Leta 1820 je bil novi videmski škof mons. Emanuele Lodi na pastoralnem obisku v San Leonardu. Vikar don Leonardo Trusnigh mu je poročal tudi o kaplanu Antoniu Sdraulighu<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=T6BjAAAAcAAJ&pg=RA3-PT20&lpg=RA3-PT20&dq=antonio+sdraulig&source=bl&ots=AicRU0IGbE&sig=ACfU3U0R5DoguqYmi9lvhwUlTLgSPrBREA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjo6OT02KKCAxXyh_0HHYsHDHo4HhDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=antonio%20sdraulig&f=false|title=Schematismo Dell' Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico|page=103}}</ref> v Lokovcu (Locoviz) v goriški škofiji. Cerkev v Lokovcu je 5. julija 1825 goriško-gradiščanski škof Jožef Walland posvetil svetima apostoloma Petru in Pavlu<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-peter-in-pavel-apostola/|title=Svetnici, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2023-06-29|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref>, ki godujeta 29. junija. Za svojega zavetnika so si sv. Petra običajno izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki, sv. Pavlu pa se zaradi njegovega tkalskega poklica priporočajo tkalci, vrvarji, izdelovalci preprog, pletarji in sedlarji. Včasih je veljalo, da je vas s cerkvijo posvečeno prvakoma apostolov sv. Petru in Pavlu - "mali Rim". Sprva je bila kaplanija, nato vikariat kanalske župnije, v župnijsko cerkev je bila povišana 17. septembra 1936. Masivno zgradbo sestavljajo in si v vzdolžni osi sledijo zvonik, pravokotna cerkvena ladja in tristrano zaključen prezbiterij z močno posnetimi robovi. Glavni baročni oltar so pripeljali iz [[Trst|Trsta]]. Na desni strani prezbiterija stoji zakristija. Cerkev ima vzhodno geografsko lego. Zidana je z grobim apnenčastim lokovškim kamnom. Okoli cerkve je obhodni prostor, ograjen z obzidjem in več vhodi oz. izhodi. Eden vodi na [[pokopališče]]. Temeljito je bila restavrirana leta 1931, deloma pa leta 1958 oz. leta 1961.<ref>Janja Šuligoj: Sakralni objekti v Lokovcu, Pro loko Lokovec 2012</ref> Od leta 2001 ima cerkev [[orgle]] z enim manualom, izdelane leta 1973 na Nizozemskem in naročene pri priznanem mojstru [[Orglarstvo Škrabl|Antonu Škrablu]]<ref>{{Navedi splet|title=Sv. Peter, Lokovec, Opus 108/2001, 8/I + Ped.|url=https://skrabl.com/mapster-wp-location/opus-108-2001-8-i-ped-lokovec-si/|website=ORGLARSTVO ŠKRABL d.o.o.|language=sl-SI}}</ref> iz Rogaške Slatine. V cerkvi sta od leta 2010 tudi unikatna z lokalnimi simboli povezana daritvena miza in ambon, rezultat sodelovanja lokalne oblikovalke in kovača. Nekdanje '''župnišče''', farovž, ki ga je leta 2024 odkupila MO [[Nova Gorica]], prav tako vpisano v RKD, je nadstropna iz kamna zidana stavba pravokotnega tlorisa z dvokapno streho. Kamniti okenski okvirji in portali so razporejeni po oseh v pravilnem rastru. Glavni vhod je na pročelju. Pred objektom je vrt, zadaj je štirna. Stavba je bila zgrajena pred letom 1822. Nahaja se v Srednjem Lokovcu, v neposredni bližini cerkve. V stavbi pod okriljem KTD Lokovec v pritličju deluje Mali kovaški muzej s kovačijo, zgornji prostori pa so urejeni za stalne razstave o izročilu domačega kraja in dogodkih, ki so zaznamovali kraj. "Na '''zvoniku''' cerkve sv. Petra in Pavla, na vogelniku desno od vrat je vklesana letnica 1813, pod njo pa ime: A REIZ. Ker v lokovških matičnih knjigah ni najti sočasnega duhovnika s tem imenom, se je na zvoniku verjetno podpisal zidarski mojster, ki ga je zgradil. Ta bi utegnil biti iz bližnjega Kanalskega Loma, kjer sta v tistem času na domačiji pri Kovaču s hišno številko 15 (danes 27), živela Anton Rejc, ki se je rodil l. 1750 ter njegov sin Andrej, rojen l. 1787. Na lokovškem zvoniku se je najverjetneje podpisal oče Anton Rejc." (vir: knjiga [[Božidar Premrl]]: [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160 Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji] - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici). * '''Kašča na domačiji Na Prevali''' v Gornjem Lokovcu: Zidana kašča ima strmo dvokapno streho. Na zatrepni in vhodni fasadi so slabo ohranjene poslikave. Vogalni kamen nosi letnico 1818. V nadstropju, do katerega vodijo stopnice, je urejen prostor za bogoslužje (kapela [[Srce Jezusovo]]). *'''Mokrinova kapelica''' se nahaja v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec. "Kapelico je leta 1952 neznanec podrl, a je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja iz ohranjenih delov ponovno pozidana približno petnajst metrov proč od prvotne lokacije. Na zidanem kamnitem podstavku je plitva niša z okvirjem iz klesanega kamna, zaključenim s segmentnim lokom. Dvokapna streha kapelice, ki je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami, je zdaj krita s korci. Sredi trikotnega čela nad nišo je vklesan monogram IHS, ob straneh pa so deljena letnica 1901 in inicialki M. M., ki označujeta Matevža Mokrina, naročnika kapelice, z bližnje Mokrinove domačije.<ref name=":22" />" V niši je relief [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svetogorske Matere božje]]. Avtor je kipar [[Seznam slovenskih kiparjev|Zmago Posega]] (ok. 1991). Nišo zapirajo kovana vratca. "Postavljena je bila po slovenskem običaju, da se napravi kapelica na mestu, kjer se na poti v vas prvič zagleda zvonik tamkajšnje cerkve. Takemu mestu so nekdaj rekli Na poklonu. Ker se z Mokrinovega sveta ob cesti iz Čepovana (Puštale) v Lokovec prvič ugleda lokovško cerkev, je dal Matevž M. leta 1901 napraviti kamnito kapelico in vanjo postaviti visok lesen kip sv. Kvirina, zavetnika živinorejcev, v škofovski opravi<ref name=":22" />." *'''Znamenja''': **znamenje nasproti domačije Lipušček v Spodnjem Lokovcu iz 19. stoletja: Na naravno skalo je postavljena večja niša s kamnitim, polkrožno zaključenim okvirjem in kovanimi vratci, pokriva jo kamnita dvokapnica. V niši je razpelo, pod njo pa je prazno napisno polje. **znamenje pri Benškarjih v Spodnjem Lokovcu ob glavni cesti, severno od domačije Lipušček: Majhna hišica s trikotno zaključeno nišo, sklesana iz enega kosa, je postavljena na kamnit podstavek naravnih oblik na naravni skali. V niši je Marijin kipec, na slemenu novejše opečne dvokapne strešice pa kamnit križ. V niši je reprodukcija Svetogorske Matere božje. Kapelica je bila postavljena leta 1920 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. **znamenje v Lazi v Gorenjem Lokovcu nad cesto južno od hiše Pri Hrvatu: Na kamnitem podstavku stoji "zanimivo in nenavadno znamenje, narejeno iz enega kosa krajevnega apnenca. V gornjem ločno zaključenem delu znamenja je enako oblikovana niša z novejšim Marijinim kipcem, zaprta z železnimi vratci. V zadnji steni niše je vklesan preprost križec. Celotno lice znamenja je okrašeno s preprostim, a izvirno oblikovanim geometrijskim okrasjem, spodaj pa je v poglobljenem napisnem polju vklesana letnica 1907. Lokovško ustno izročilo pravi, da ga je sklesal domačin, štancar samouk Alojzij Murovec, po domače Šmonov Luíž, v gmajni za Laščkom, kjer je menda ostalo še njegovo nedokončano korito za prasce. Znamenje je postavil na tisto mesto, ker je tam vsak večer iz svoje hiše videl neko luč, kar je imel za znak, da mora ondi nekaj napraviti. Po drugi verziji pa je na tistem kraju strašilo.<ref name=":22" />" === V Register nepremične kulturne dediščine so vpisani tudi zbiralniki meteorne vode: === * Vodni zbiralnik v Spodnjem Lokovcu: Okrog 5 krat 10 metrov velik in 4 metre globok betonski med leti 1947 in 1950 zgrajen tipski vodohran zbira kapnico iz bližnje hiše in nekdanje osnovne šole. Na obcestni strani so stopnice. Stranske stene so zidane iz kamna. Na površini je ročna litoželezna črpalka, zračnik in trije pokrovi (jaški). * Vodni zbiralnik v Srednjem Lokovcu: V letih med 1947 in 1950 v zaselku Pri cerkvi zgrajen tipski betonski zbiralnik vode z jaškom za filtriranje kapnice, ki se zbira s strehe cerkve Sv. Petra in Pavla. Ima ločen jašek za izpust viška vode. V nadkritem delu je litoželezna črpalka s posodo in zračnik. Na vzhodni strani je obdan s kamnom. * Vodni zbiralnik v Gornjem Lokovcu: Ob cesti nad Špilnikom (nad Domom krajanov, prej zadružni dom, trgovina in osnovna šola) pod Tomaževo domačijo je večji betonski zbiralnik vode zgrajen v obdobju med 1948 in 1950. * Vodnjak Pri cerkvi v Srednjem Lokovcu: Vodnjak z okrog 6 m globoko cisterno za kapnico je zgrajen iz kamnitih kvadrov. Zgornji del je krožnega tlorisa in sestavljen iz kamnitih blokov na okroglem podstavku. Na prednji strani je stopnica. Ima kovan nosilec za vreteno. Vodnjak stoji na vaški cesti med hišami in je ob izgradnji pripadal edini <nowiki/>domačiji v vaškem jedru (tudi k<nowiki/>rčmi takrat Pri mežnarju, s priimkom najprej Šuligoj, vmes Humar in spet Šuligo<nowiki/>j, nazadnj<nowiki/>e Winkler). Na štirni je letnica 1892 in inicialki BW - Blaž Winkler, s Trnovega v Lokovec k hiši Pri mežnarju poročen leta 1871, ko je gospodarica Marija ovdovela po Štefanu Šuligoju Mežnarjevemu, ki je umrl v požaru. "Šterma" je omenjena tudi v knjigi Božidarja Premrla, Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>. * Štirne na lokovških domačijah: V Register kulturne dediščine je vpisanih več kot 20 domačij iz vseh treh Lokovcev, ki imajo v sklopu objektov stavbne dediščine tudi kamnite zbiralnike deževnice - štirne. === Staroverstvo === ==== Kačarsko izročilo o tročanu<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu {{!}} Živa kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.zkds.si/?q=node/49|website=www.zkds.si}}</ref> ==== "Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi. Na območju Lokovca in sosednjih vasi so še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila." beremo v [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu digitalni enciklopediji] DEDI. Ena od "glav" starovercev je Črna glava (826 m)<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> , vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. ==== Med hribi kačjih glav ==== Dokumentarec Med hribi kačjih glav prikazuje »pretekla« verovanja, izročila in način življenja na Lokovški planoti. V njem je predstavljeno zbiranje izročila o kačjih kamnih, zgodba o kačji ribi, prikazuje staroverski odnos do kač in njihovo simboliko, pa tudi odnos do narave nasploh. [http://staroverci.si/prosto-dostopen-dokumentarni-film-med-hribi-kacjih-glav-2/ Etnološki dokumentarni film] režiserke in scenaristke Hanke Kastelicove, scenarista Jadrana Sterleta in direktorja fotografije ter snemalca Bojana Kastelica je nastal leta 2004 v produkciji RTV Slovenija in <u>je prosto dostopen.</u> ==== Pavel Medvešček (1922-2020)<ref>{{Navedi splet|title=PAVEL MEDVEŠČEK - KLANČAR: spominska razstava|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/pavel-medvescek-klancar-spominska-razstava/|language=sl-SI}}</ref> ==== [[Pavel Medvešček]] je bil varuh najbolj osupljivih skrivnosti prostora na SZ Slovenije, tudi lokovških. Uspelo mu je pridobiti zaupanje starovercev. Medveščkovi pripovedovalci vedno znova omenjajo tročan, številni staroverski predmeti pa nosijo podobe trikotnika, ki je geometrijsko podoba tročana. Pomemben položaj v staroverskem obredju zavzema kačja glava. Kačje glave so kamni iz narave, ki so ji po obliki podobni. Včasih so vanje izdolbli luknje za oči ali dodali podrobnost, da je bila bolj razpoznavna. Imela je vpliv na plodnost in varnostno funkcijo. Pavel Medvešček je bil pomemben deležnik pri raziskovanju in dokumentiranju staroverskega izročila Lokovcev (Kačarsko izročilo o tročanu, Med hribi kačjih glav, Iz nevidne strani neba) in običajev (pustovanje).<ref>{{Navedi splet|title=(PRA)STARI PUSTNI OBIČAJI|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/prastari-pustni-obicaji/|language=sl-SI}}</ref> ==== S [[Kovaštvo|kovaštvom]] povezan [[simbolizem]], [[:en:Smithing_gods|božanstva in miti]] ==== Nobeno drugo poimenovanje obrtnika ni v Evropi tako pogosto kot priimek Kovač (Kovač-ič, Kovač-ec, Kovač-ević, Kov-ič).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/43290390/Indo_European_Smith_and_his_divine_colleagues|title=Indo-European "Smith" and his divine colleagues}}</ref> Jezikovne različice besede kovač so prisotne med indoevropskimi in neinodevropskimi jeziki, ni jih pa med prajeziki, saj je kovaštvo pridobitev kasnejšega tehnološkega razvoja. Ne glede na to je kovač edini predstavnik rokodelskega poklica, ki ga najdemo med božanstvi. [[:en:Blacksmith|Kovači]] so in delajo z [[Ogenj|ognjem]]. Bili so poznavalci tehnoloških postopkov, ki so bili ljudem dokaj neznani, in zagotavljali so funkcionalne in dekorativne izdelke za preprostega človeka, lovca, kmeta, druge stroke, elito in vojsko. Pogosto so se v preteklosti znašli v vlogi zdravilca človeku in živalim. Zavedanje o odvisnosti od kovaškega znanja in veščin pri delu z [[Železo|železom]] je vplivalo tudi na to, da je človek po skoraj vsem svetu enega od kovaških mojstrovin, [[:en:Horseshoe|podkev]], izbral za [[simbol]] [[Sreča|sreče]]. Prav tako so v evropskem, azijskem in afriškem izročilu prisotna [[:en:List_of_fire_gods|božanstva]], povezana s kovači: slovanski<ref>{{Navedi splet|title=Simbol sončnega boga v Slovanski mitologiji – Društvo Staroverci|url=http://staroverci.si/simbol-soncnega-boga-v-slovanski-mitologiji/|date=2012-05-17|language=sl-SI}}</ref> [[Svarog]] (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) - v času njegove vladavine "naj bi z neba padle klešče" - je bil bog kovaške umetnosti, njegov sin Dažbog bog sonca in sin Svrožič bog ognja in domačega ognjišča; germanski [[Thor]], rimski [[:en:Vulcan_(mythology)|Vulcan]], grški [[:en:Hephaestus|Hephaestus]] (Hefajst) in hindujski [[:en:Vishvakarma|Vishvakarma]] so običajno upodobljeni s [[Kladivo|kladivom]]; staroegipčansko božanstvo [[Pta|Ptah]] (bog stvarnik) je bilo zavetnik obrtnikov in arhitektov; baltski Teljavelis<ref>{{Navedi splet|title=Pērkons {{!}} Facts, Information, and Mythology|url=https://pantheon.org/articles/p/perkons.html|website=pantheon.org}}</ref> je skoval Sonce in ga dvignil na nebo; v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] pa so kovači najpogosteje škrati. S kovaštvom so skoraj povsod povezana tudi nekatera [[:en:List_of_fire_gods|božanstva ognja]]. Druga kovaška mojstrovina je rezilo [[nož]],<ref>{{Navedi novice|title=What Is the Symbolic Meaning of a Knife? Traditions!|date=2023|url=https://symbolismdesk.com/what-is-the-symbolic-meaning-of-a-knife/?utm_content=cmp-true}}</ref> [[emblem]] z globokimi koreninami v človeški zgodovini, obredih, tradicijah, in orodje, ki je omogočalo preživetje, simboliziralo moč, prestiž, pogum, čast, spoštovanje, zaščito. Pojavlja se kot simbol dvojnosti: zaščita in agresija, delitev/ločitev, žrtvovanje/trpljenje, spretnost in uporabnost, metafizično in duhovno... Številni starodavni bogovi so imeli kot atribute orožje z rezilom. Med bogove noža se uvrščajo: [[Tyr|Tyr (ali Tew)]] - anglosaški bog bojev, po katerem je dobil ime torek (Tuesday); Bel (Belenos) - Keltski bog sonca, "Od sijočega rezila"; Hefajst - grški bog vseh, ki delajo s kovino; in najpomembnejši, [[Bes]], egipčanski bog, ki je bil morda starejši od kultur, ki so gradile piramide. Debel in pritlikavi Bes je bil bog navadnega človeka, zaščitnik doma in njegov glavni atribut je bil nož, ki se je uporabljal kot obrambno orožje. === Skupnostni običaji, povezani s [[Krščanstvo|krščanstvom]] === Rimskokatoliška cerkev je za potrebe širjenja krščanstva uvedla veliko praznikov, med katerimi je več takšnih, ki se časovno in deloma tudi simbolično navezujejo na poganske običaje. Druženje prebivalstva ob teh priložnostih je sčasoma preraslo v običaj, marsikje sprejet tudi med neverujočimi. Skupnostni običaji so postali: [[Zakrament|zakramenti]] ([[krst]], [[Evharistija|obhajilo]], [[birma]], [[poroka|poroka (zakon)]], [[pogreb]]), okrasitev in ureditev cerkve, pokopališča in domov ob krščanskih praznikih (dan mrtvih - [[vsi sveti]], [[velika noč]], [[božič]] - [[jaslice]]), praznovanje cerkvenih zavetnikov sv. Petra in Pavla - 29.6. (sejem; na dan svete maše s prošnjo procesijo<ref>{{Navedi splet|url=https://svetniki.org/sveti-mamert-skof/|title=Svetniki, mučenci in blaženi (spletišče)}}</ref> domačini ohranjajo običaj postavitve zunanjih cvetličnih oltarjev) in sejem na nedeljo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. Tradicija, ki se ni ohranila, sta bila vsaj dva sejma letno, konec pomladi in pred zimo, ki sta privabila tako ponudnike kot kupce tudi od drugod, in domačinom omogočila prodajo viškov ter oskrbo z blagom, ki ga sami niso proizvedli. ''Sejem rožnega venca je še vedno tradicija v nekaterih krajih bližnje [[Benečija|Benečije]] - v [[:it:San_Donà_di_Piave|San Donà di Piave]], [[:it:Breonio|Breonio]]<ref>{{Navedi splet|title=la FIERA DEL ROSARIO - 24^ Edizione|url=https://breonio.jimdofree.com/scopri-breonio/fiera-del-rosario/|website=Benvenuti su breonio!|language=it-IT}}</ref> (kjer ohranjajo tudi kovaško izročilo), [[:it:Segusino|Segusino]] - in drugod po Italiji, Avstriji in Nemčiji, a še ni ugotovljeno, od kod se je prenesel v Lokovec.'' == Etnološka dediščina, tradicionalne obrti == === Oglarjenje === Za lovci in sezonskimi pastirji so na Lokovško planoto v času razvoja rudarstva, železarstva, fužinarstva in glažutarstva prišli gozdarji in oglarji<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Pri nas so žgali oglje DONESKI K OGLARSTVU V ZAHODNI SLOVENIJI {{!}} Kulturno turistično društvo Lokovec|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/pri-nas-so-zgali-oglje-doneski-k-oglarstvu-v-zahodni-sloveniji|website=www.turisticnodrustvolokovec.si}}</ref>. V 18. stoletju so bili gozdovi okoli dolin Idrijce in Trebušice zaradi potreb idrijskega rudnika in glažutarstva po lesu in oglju ter Benečanov po lesu za vesla, jambore in plovila, v pretežni meri posekani. Nosilci teh dejavnosti so iskali lesno surovino v sosednjih gozdnatih območjih, kakršno je bilo takrat na Lokovški planoti, kjer je zapisan Loccavizer Wald - Lokovški gozd tudi še na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835. V času, ko je bilo za koriščenje surovin potrebno najprej poiskati naravne oziroma zgraditi nove prometne povezave, so oglarji (in kmeti, kmeti-oglarji, kmeti-kovači) prišli v Zgornji Lokovec iz severnih in severovzhodnih predalpskih dolin preko Grudnice in Kanalskega Loma, v Spodnji in Srednji Lokovec pa iz Grgarja, Čepovana in z Banjšic. Na spodnji del planote naj bil prihajali tudi iz sorazmerno oddaljenega [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavca pri Ajdovščini]]. Fužine v dolini okoli [[Hubelj|Hublja]] in [[Vipava|Vipave]] so bile v 17. pa vse do konca 18. stoletja pomembne za širši gospodarski razvoj, tudi za tamkajšnje kovačnice,<ref>{{Navedi splet|title=Kovačija/Blacksmiths|url=https://www.kudkussa.com/kova269ijablacksmiths.html|website=KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KUSSA - CULTURAL ART SOCIETY KUSSA|language=en}}</ref> in so prav tako potrebovale velike količine oglja, ki jih samo iz Trnovskega gozda zaradi njegove slabe prehodnosti niso uspeli pridobiti. Možno je, spet po priimkih sodeč, da so oglarji v lokovške gozdove prišli tudi s Trnovske planote, ker so tam in v Trebuši za glažutarstvo potrebovali [[Kalijev karbonat|pepeliko]], ali pa so prišli iz Goriške in Furlanije. Ob razpršenih kopiščih so prišleki postavili oglarske barake – kolperje, ki so postali njihova začasna bivališča. Ker so tu ostajali večji del leta in se je s posekom gozdov širila površina za kmetovanje in bivanje, so si v bližini kopišč začeli graditi najprej lesena, kasneje pa kamnita domovanja. Razpršena kopišča, razpršene izkrčene površine in razpršene nove kamnite hiše/domačije so postale posebnost krajine. Naselje je dobilo razloženo naselitveno strukturo, ki se je obdržala do danes. Na prelomu 18. in 19. stoletja je intenzivno izkoriščanje gozdov privedlo do tega, da je avstrijsko cesarstvo sprejelo zaščitne ukrepe in fužinam ter glažutam prepovedalo uporabo oglja in pepelike, zato so številne prenehale z obratovanjem. S tem pa oglarjenje na Lokovški planoti ni zamrlo. Oglje so z dovoljenjem oblasti še vedno kuhali domači kovači za svoje majhne kovačije ter za prodajo v mesta. Po 1. SV se nova država [[Italija]] varovanju gozdov ni posvečala. Vsak kovač je za svoje potrebe pripravil in skuhal do dve kopi letno. Tistim, ki niso kovali in so imeli več gozda, je oglarjenje prinašalo pomemben zaslužek in so oglje kuhali vse leto. Sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bilo v Lokovcu kovaštvo na vrhuncu, so se tudi potrebe po oglju povečale. S povezovanjem kovačev v zadrugo in kovanjem v skupni kovačnici ter z uporabo koksa (v sedemdesetih letih 20. st.) se je obseg oglarjenja bistveno zmanjšal. Domačini in okoličani<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev in prižig kope v Kalu nad Kanalom {{!}} Občina Kanal ob Soči {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/kanal-ob-soci/novice/postavitev-in-prizig-kope-v-kalu-nad-kanalom.html|website=www.mojaobcina.si|date=2021-11-17|language=sl}}</ref> ter KTD Lokovec že tretje desetletje skrbijo, da se na Lokovški planoti spet skoraj vsako leto kadi iz vsaj ene kope. Leta 2025 so v kraju izvedli množično obiskan mednarodni etnološki dogodek, prižig evropske oglarske kope s sporočilom miru (ob srečanju oglarjev Slovenije in predsedstva Evropske oglarske zveze). Veščine oglarjenja so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Slovenski oglarji se povezujejo v Društvo oglarjev Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Društvo oglarjev Slovenije - uradna spletna stran društva oglarjev|url=https://www.drustvo-oglarjev.si/|website=www.drustvo-oglarjev.si}}</ref> in v Evropsko oglarsko zvezo.<ref>{{Navedi splet|title=Europäischer Köhlerverband e.V.|url=https://www.europkoehler.com/index.cfm|website=www.europkoehler.com}}</ref> === Kamnita gradnja, apneničarstvo, [[tesarstvo]], slamokrovstvo<ref>{{Navedi splet|title=Slamokrovstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-04|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504084016/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo|url-status=dead}}</ref> === Veščina suhozidne gradnje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00051.pdf|title=RS, Ministrstvo za kulturo|date=20.5.2016}}</ref>, znanje in tehnike, je bila l. 2018 vpisana na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. Vključuje znanja o naravi, okolju, prostoru ter rokodelske in obrtniške veščine. Veščina zidanja na suho je od pradavnine eden izmed pogojev preživetja. Kamnite strukture so priča iznajdljivosti, znanj in težkega dela ljudi, ki so stoletja sobivali s kamnito pokrajino. Vzdrževanje teh struktur danes predstavlja pomemben del ohranjanja dediščine in krajine. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom, so ogradni, pašniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni podporni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, pečke, okopi, zavetja, kali, vodnjaki – štirne, svinjaki, ipd. Hkrati so te strukture dom številnim manjšim živalim in rastlinam ter tako prispevajo k biotski raznovrstnosti. Tudi gradivo za kamnite hiše, gospodarske objekte<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str.|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z2XADQA|website=www.dlib.si}}</ref> in štirne, apnenec, [[lapor]], [[glina|glino]], apno, so priseljenci jemali iz okolja, o čemer je ohranjeno ustno izročilo in lokalna ledinska imena lokacij. Nekateri so postavili apnenice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tol-muzej.si/pot/slo/19_apnenica.html|title=Tolminski muzej, Čez most po modrost, Apnenica}}</ref> (frnaže) in žgali ali kuhali [[Apneničarstvo|apno]], potrebno pri gradnji. O kamnolomih ni podatkov. Še nedolgo nazaj je bil med lokacijami z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin (tehnični kamen - apnenec) površinski kop Malin Dol<ref>{{Navedi splet|title=Zbirka rudarskih podatkov|url=https://ms.geo-zs.si/sl/Prostor/Podrobnosti/83|website=ms.geo-zs.si}}</ref> v Spodnjem Lokovcu, ki je sedaj zaprt. V knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref name=":22" /> avtor Božidar Premrl<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}</ref> na osnovi ustnih in pisnih virov, terenskega dela, raziskav listinskega in fotografskega gradiva in ob pomoči informatorjev predstavi kamnoseke in zidarje, domačine, mojstre iz Grgarske kotline, Čepovanske doline, Banjške, [[Lokovška planota|Lokovške]] in [[Trnovska planota|Trnovske planote]], njihove izdelke in ohranjeno stavbno in kamnoseško dediščino, tudi v Lokovcu. Vključeni so v članek [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]]. V 18. stoletju je bila v širšem okolju večina kmečkih hiš pritličnih in lesenih, in je veljalo, da so le bolj podjetni že bivali v zidanih hišah z več ločenimi prostori, ki so zagotavljale večje udobje in višji bivanjski standard. Takšne so tudi ohranjene najstarejše hiše<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Naš kmečki dom|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92V4BK46|website=www.dlib.si}}</ref> in gospodarski objekti na Lokovški planoti. Prve kamnite hiše so bile bajte, za katere so bile potrebne tesarske veščine, tiste zgrajene v 19. stoletju so že "tipske", škofjeloško-cerkljanske arhitekture, vključno z gospodarskimi poslopji, in krite s slamo, ne z lesom kot v alpskem svetu, in ne s kamnom kot na krasu. "Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro, v preteklosti pa so tudi ržado (križanec med pšenico in ržjo). Ob pravilni izvedbi je takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna." Danes je postopek drag in s slamo kritih objektov je vedno manj, za Lokovčane pa je bil v preteklosti najboljša izbira s funkcijo zbiranja meteorne strešne vode preko lesenih žlebov v štirne. === Kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo=== Lokovška planota nima železove rude niti tekočih voda, a se je prav tu razvila svojevrstna inovativna tehnika kovanja temelječa na sili človeških rok in nog. Lokovški [[Kovač|kovači]] so zasloveli s [[Kovaštvo|kovanjem]] žebljev<ref>{{Navedi splet|title=Žebljarstvo|url=https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/kljucne-besede/zebljarstvo|website=Slovenski etnografski muzej|language=en}}</ref> (cvekov), svedrov in rezil, od katerih je najbolj znan fouč (pipec). Razvoj kovaštva na Banjško-Lokovški planoti je podrobno opisan v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti, J. Mrak<ref name=":12" />, o prodaji železnih žebljev in pipcev z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku pa piše Rutar S. v poglavju Trgovine, knjiga Slovenska zemlja - opis slovenskih pokrajin, poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (1892)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-06}}</ref>. Kovači žebljev (cvekarji) so se po zemeljskem plazu okoli leta 1320 iz koroških [[Borovlje|Borovelj]] najprej naselili v [[Tržič|Tržiču]], od tam pa v [[Kropa|Kropo]], [[Železniki|Železnike]] in [[Kamna Gorica|Kamno gorico]]. Izdelke so preko [[Bača pri Podbrdu|Bače]] in Črnega vrha prodajali v Idrijo, na Laško (v Videm, Trst, Benetke) in na Hrvaško (Reka). Žeblji so bili za slovensko železarstvo ena izmed pomembnejših skupin izdelkov. Izdelovali so jih v žebljarski kovačnici – vigenjcu. Surovino za kovaške izdelke so zagotavljali lastniki rudnikov na Koroškem in le manjše količine so prihajale tudi iz Trente, kjer so železovo rudo kopali od 16. do druge polovice 18. stoletja ("Železne palice iz Trente bile so znane po vseh primorskih kovačijah."). Trgovina s surovino in izdelki med takratnimi deželami Koroško, Kranjsko in Ljubljano je bila količinsko omejena in obremenjena z mitninami in davki, kar je morda prispevalo k širitvi kovaštva na Lokovško planoto v takratni Goriški. S tem sta se tudi skrajšala čas in pot do kupcev. Domačini in priseljenci so v veliko primerih že ob gradnji nove hiše vedeli, da bo dejavnost domačije tudi kovaštvo, saj so bile kovačnice sestavni del glavnega bivanjskega objekta, običajno v pritličju. Manj pogosto je bila kovačnica samostojen manjši objekt. V času, ko se je v Lokovcu razvijala kovaška, nožarska in žebljarska obrt in je večina kovačev tudi oglarila in se samooskrbovala z gorivom za kovačije, viške pa prodala, je v okolici les kot energent potrebovalo na Gorenjskem fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Kovačnice so bile po rokodelskem redu Karla VI. iz leta 1719 organizirane v cehe, ki jih je potrdila tudi Marija Terezija leta 1748. Bile so specializirane za žebljarstvo, nožarstvo, ključavničarstvo, izdelavo kos, vil in sekir ter orodij in pripomočkov za rudnike. Kovaško panogo je na prelomu stoletja začasno prizadela Napoleonova okupacija. Do industrijske revolucije in izuma strojev za izdelavo žebljev, so žeblje kupovale tudi ladjedelnice in gradbeniki (tudi za gradnjo železniških prog), v drugi polovici 19. stoletja pa so se morali kovači preusmeriti v druge kovane izdelke. Imeli so znanje in izkušnje, zato ne preseneča, da se je že sredi 19. stoletja v Lokovcu izdelovalo kotle, ogrodje za zidane štedilnike (šporget), do pred 2. SV igle in čolniče za šivalne stroje, stenske ure, kavne mlinčke... Izdelovali so orodja za obdelavo kamna, svedre za lesene cevi, izdelke in sestavne dele potrebne zidarjem in mizarjem pri gradnji, kmečko orodje in pripomočke. Pred in med 1. SV je AO potrebovala bolj trpežne ročno kovane žeblje za vojaške čevlje. Dokumentirano je dogovarjanje, da naj bi pri zagotavljanju milijonskih količin takih žebljev sodelovali tudi lokovški kovači. Če zaradi Soške fronte ne bi mogli delati, so jih bili člani zadruge Kropa in Kamna gorica pripravljeni vzeti tudi k sebi v delavnice in jim zagotoviti bivališča<ref>{{Navedi splet|title=Vigenjc leto IV, 2004 by MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE - Issuu|url=https://issuu.com/mropdf/docs/vigenjc_leto_iv__2004|website=issuu.com|date=2016-03-09|accessdate=2024-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Razvoj, vzponi in padci ter zaton kovaštva na Lokovški planoti so bili v marsičem podobni usodi kovaštva na Gorenjskem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20245|title=Gortnar, Anica: Diplomsko delo Zaton železarstva v Železnikih in Kropi ob koncu 19. stoletja(2013)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Življenje »na bukuca« – prehrana žebljarjev v Kropi in Kamni Gorici v 19. stoletju|url=https://mro.si/zivljenje-na-bukuca-prehrana-zebljarjev-v-kropi-in-kamni-gorici-v-19-stoletju/|website=Muzeji radovljiške občine|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070712/C/307129992/July|title=Gorenjski glas, Talili rudo in kovali izdelke (2007)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Najstarejša livarna železa na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4MZMAUB|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Nahajališča bobovca v predgorju Julijskih Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAMJGULG|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>, dodatna pa je okoliščina, da je bila Primorska in z njo Lokovška planota med obema vojnama v prvi polovici 20. st. območje vojaških spopadov ter politično del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1926, Naša domačija, stran 117|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD8QAIWL|website=www.dlib.si}}</ref>. Nad ohranjanjem izročila lokovških kovačev vse od ustanovitve bdi Kulturno turistično društvo Lokovec. ==== Živa kulturna dediščina Slovenije - Izdelovanje lesenih cevi<ref>{{Navedi splet|title=Izdelovanje lesenih cevi - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/444-izdelovanje-lesenih-cevi|website=www.dedi.si}}</ref> ==== "Vrtanje borovih debel in izdelovanje lesenih cevovodov iz njih je del že skoraj pozabljenega tehniškega znanja, ki se je ohranilo na območju Trebuše. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo tam postavljenih med 15 in 20 lesenih cevovodov. Temeljno gradivo za izdelavo lesenega cevovoda je deblo črnega bora. V deblo se vrta od 2,5 do 3 cm široke luknje z obeh strani hkrati. Svedra merita med 170 in 220 cm, njuno rezilo pa je dolgo od 10 do 30 cm. Po pripovedovanju domačinov v Trebuši je bilo največ takih svedrov narejenih iz cevi pušk iz prve svetovne vojne, izdelali pa naj bi jih bili kovaški mojstri z Lokovca." == Družba in delo nekoč in danes<small><ref name=":13" /></small> == === [[Kmetijstvo]] in dodatne dejavnosti na kmetijah v preteklosti<ref>{{Navedi splet|title=Kmečko gospodarstvo in obrt|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/kmecko-gospodarstvo-in-obrt/|language=sl-SI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledarček Družbe svetega Mohora: za navadno leto 1869, stran 39|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3NDTMGSJ|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Glasilo MOST, Občina Kanal ob Soči, št. 69, stran 51|date=2022|url=https://www.obcina-kanal.si/mma/MOST_69_10_TISK_WEB.pdf/2022061711050760/?m=1655456707}}</ref> === Oddaljenost od pomembnejših prometnic in središč je privedla do tega, da so bili na Lokovški planoti dokaj samooskrbni in so znali marsikaj narediti sami. Obrt ni bila prisotna kot samostojna panoga, na večini domačij je bila sopotnica kmetovanju in gozdarjenju. Viške pridelkov, živali in izdelke so kmetje in samouki (pol)obrtniki prodajali sami, na vaških sejmih, ali so jih od njih odkupili trgovci iz okoliških večjih krajev. V različnih virih zabeležene dejavnosti so (bile): * Kmetijstvo: pašništvo in pastirstvo, [[živinoreja]] (prašiči, govedo, konji, osli in mule, drobnica, zajci, perutnina), poljedelstvo, tradicionalno [[zeliščarstvo]]<ref>{{Navedi splet|title=Zeliščarstvo {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608030314/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/zeliscarstvo|url-status=dead}}</ref> (zdravilstvo), poljedelstvo, [[vrtnarstvo]], [[sadjarstvo]], [[čebelarstvo]] * Prehrambne stroke: sirarstvo, mesarstvo, pekarstvo, sušenje gozdnih sadežev in sadja * Gozdno-lesne stroke<ref>{{Navedi splet|url=https://jutro.si/media/knjige/8051/pdf/P_-_ZD_-_27_-_8051_yIKgfKU.pdf|title=Franc Perko: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843- 1902}}</ref>: lov<ref>{{Navedi splet|title=Lovska kultura {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2023-05-23|archive-date=2023-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230401174900/http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/lovska-kultura|url-status=dead}}</ref>, gozdarstvo in trgovina z lesom, oglarjenje, steljarjenje, smolarjenje, pletenje s srabotom in lesko (koši za seno in listje - steljo, oprtniki, koši in košare za pridelke), zabojarna<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NZ7ZW8RH/885f9476-61ef-4ff3-ad48-9596bbb591da/PDF|title=Gozdarski vestnik, letnik 1975, stran 512}}</ref> * Gradbene stroke: suhozidna gradnja (suhi podporni in ogradni zidovi, lašte, škarpe, groblje, poti, stopnice, apnenice, zavetja, kali, vodnjaki – štirne), kamnoseštvo (kamnarji), tesarstvo, žganje apna (apneničarstvo, frnaža), slamokrovstvo, zidarstvo, mizarstvo (stavbno in notranje pohištvo), postavitev šporgetov - štedilnikov (kovinski oz. kovaški in zidarski del) * Kovinarske stroke <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1905, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8PABIYE|website=www.dlib.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1907, stran 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KHZVYKWN|website=www.dlib.si}}</ref>: kovaštvo, nožarstvo, žebljarstvo, urarstvo * Usnjarske stroke: strojenje kož in usnja, čevljarstvo * Tekstilne stroke: predenje, filcanje, pletenje, tkanje, šiviljstvo, krojaštvo, kleklanje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00040.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine - Klekljanje slovenske čipke}}</ref> (čipkarstvo), vezenje * Gostinstvo in turizem, trgovina: tovorništvo in prevozništvo (furmanstvo)<ref>{{Navedi splet|title=Tovorništvo in prevozništvo * {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/tovornistvo-in-prevoznistvo/|language=sl-SI}}</ref>, krčme, kmečka trgovina, sejmi (Dan sv. Petra in Pavla - 29.6., nedelja [[Rožni venec|Rožnega venca]]), vodništvo po hribih === Zadružništvo in skupnostno podjetništvo v preteklosti === * Kovaška zadruga Lokovec (Consorzio fra fabbri in Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1912-1929<ref>{{Navedi splet|title=Lokovško kovaštvo Lokovec (PANG 414)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang414/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče, Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>) in Posojilnica pri Kovaški zadrugi Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|title=Archivio di stato Gorizia|accessdate=2023-09-29|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112352/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/wp-content/uploads/2021/03/Enapi-Inv.pdf?_rt=MnwxfGxva292ZWN8MTY5NjAwMzM2OA&_rt_nonce=dde246e74d|url-status=dead}}</ref>; naslednje oblike organiziranja kovačev so zbrane v razpravi Kovaštvo na Banjški planoti avtorice Mrak J.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6701_103_120.pdf|title=Geografski vestnik, Kovaštvo na Banjški planoti, Jerica Mrak}}</ref>. * Druga mlekarska zadruga v Gorenjem Lokovcu (Seconda latteria consorziale Locavizza Superiore), vir: PANG (obseg gradiva 1917-1936) * Mlekarska zadruga v Lokovcu (Latteria consorziale Locavizza di Canale), vir: PANG (obseg gradiva 1927-1928) in Zveza zadrug Gorica (Federazione Cooperative Gorizia), katere član je bila leta 1930 tudi Latteria Consorziale - Locavizza di Canale<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Annuario dell'agricoltura italiana (1930)|publisher=Osrednja državna knjižnica v Rimu|url=https://books.google.si/books?id=O5oVETL67YwC&pg=PA242&lpg=PA242&dq=Consorzio+economico+Bansizza-Loscek&source=bl&ots=WSA2r4a-Qj&sig=ACfU3U18wHExb-LOE7Q2S1R-59AfnnfJVw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi-j43YnZSEAxVshP0HHfW2BJ8Q6AF6BAgIEAM#v=onepage&q&f=false}}</ref> * ''Gospodarska zadruga na Banjšicah-Lošček* (Consorzio economico Bansizza-Loscek*)''<ref name=":17" />'', vir: PANG (obseg gradiva 1927-1935), *ni zagotovo, ali je Lošček zaselek Lohke na Banjšicah ali vrh Lašček na Lokovški planoti - glej tudi knjižico Libro inventario Consorzio economico Bainsizza-Locca'' * Čipkarska zadruga Čepovan, katere članice so tudi čipkarice iz Lokovcev, vpisana v Trgovinski register (gre v likvidacijo, UL LRS 1948) * Okrajna gospodarska zadruga Čepovan se 1948 razdeli na 3 dele: Kmetijska [[NAPROZA]] Čepovan (Čepovan, Gornji Lokovec, Srednji Lokovec, Banjšice, Lokve, Trnovo), Ljudska NAPROZA Grgar (Grgar, Ravne, Ravnica) in Kmetijska NAPROZA Levpa (Levpa, Avče, Kal nad Kanalom), (vir: UL LRS 1948, časopis Nova Gorica 1948) * Kmetijska zadruga Lokovec, Kmetijska zadruga Srednji Lokovec, Kmetijska zadruga Spodnji Lokovec, Kmetijska zadruga Gornji Lokovec <ref>{{Navedi splet|title=Kmetijski kombinat Vipava (PANG 792)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang792/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref> (vir: UL LRS 1948, 1949) * Obnovitvena zadruga z.o.j. Lokovec (vir: časopis Nova Gorica 1948, UL LRS 1954) * Potrošniška zadruga Spodnji Lokovec (vir: Uradni list LRS 1949) * Sirarna in [[sir]] Lokovčan: V začetku 21. stoletja je podjetniška pobuda za izdelavo sira Lokovčan povezala 16 kmetov, da so oddajali mleko v domačo sirarno. Sirarna je delovala od leta 2002 do 2012 v objektu "zadružni dom/dom krajanov" v Zgornjem Lokovcu. V najboljšem obdobju je zaposlovala štiri domačine in mesečno izdelala do dve toni sira in mlečnih izdelkov. Leta 2008<ref>{{Navedi splet|title=STAfoto|url=https://foto.sta.si/#!a/6132|website=foto.sta.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Računovodja.com novice: V lokovški sirarni podvojili proizvodnjo|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|website=www.racunovodja.com|accessdate=2023-08-27|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827093439/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=114274|url-status=dead}}</ref> so mlekarno obnovili in razširili, nekateri kmetje so povečali čredo, a stroški so naraščali bolj kot prihodki, kar je sčasoma privedlo do zaprtja sirarne. Od takrat kmetje oddajajo mleko v Mlekarno Planika [[Kobarid]]. === Organizirane prostočasne dejavnosti v preteklosti === Organizacije civilne družbe: * Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894–1915) je aktivnosti na področju pospeševanja sadjarstva izvajalo tudi v Lokovcu<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj (1894-1915)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOOSN7J1/?query=%27keywords=ZRC+SAZU%27&flocation=ZRC+SAZU&pageSize=25&fUDC=Kmetijstvo|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2013-05-01|title=Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj (1894–1915)|url=https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/view/8643|magazine=Izvestje|language=sl|volume=10|issn=2630-4295}}</ref>. * Kmetsko izobraževalno društvo se za Lokovec navaja v Ročnem kažipotu za Goriško in Gradiščansko za leto 1911. * Kovaški odmev, Pevsko izobraževalno društvo (vir: Ročni kažipot 1923) * Kulturno turistično društvo Lokovec (ust. 2000)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|title=Spletna stran KTD Lokovec|accessdate=2023-05-01|archive-date=2023-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230430011944/https://www.turisticnodrustvolokovec.si/|url-status=dead}}</ref>, prejemnik [[Murkova nagrada|Murkove listine]] (2010), izvaja programe: ** Mali kovaški muzej (zbirke, razstave, doživetja) ** Center tehniške dediščine (tehniška, etnološka, krajinska in naravna dediščina) ** Ljudsko petje in narečna govorica: Domači pevci iz Lokovca, Vesel Garejnkančane ** Prireditve, dogodki; publicistika, avdio in video ko-produkcija; pohodništvo Skupnostna oz. družbena infrastruktura - zadružni domovi: * <small>Projekt gradnje zadružnih domov je bil spodbujen s političnega vrha nove Jugoslavije in se je začel decembra l. 1947. V obdobju petih let v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije so z množično mobilizacijo ter prostovoljnim in udarniškim delom zgradili tisoče zadružnih domov. Na območju Slovenije je bila načrtovana razpršena mreža 523 zadružnih domov, v načrtovanem obdobju pa zgrajenih več kot 350. Kraji so pri tem, kdo bo hitreje (z)gradil, med seboj tekmovali. Značilnost zadružnih domov je ustvarjanje notranjega javnega prostora kot osrednjega družabnega prostora krajanov ter stičišče različnih dejavnosti: upravne, šolske, gospodarske in društvene.</small> * <small>V Lokovcu naj bi bila zgrajena '''dva zadružna domova''', en v Gornjem in en v Srednjem Lokovcu. Zgrajen je bil le danes '''Dom krajanov v Gornjem Lokovcu'''. Zadružni domovi so se gradili na osnovi načrta, ki je izhajal iz enega od tipskih načrtov upoštevajoč regionalno krajinsko arhitekturo. PANG hrani načrt projektanta [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivana Kraigherja] za "Dom zadruge Gornji Lokovec" in načrt za "Zadružni dom Srednji Lokovec", ki pa ni bil zgrajen. Narejena je bila le ploščad pod cesto v križišču ob nekdanji gostilni, kjer cesta iz vaškega jedra zavije proti G. Lokovcu, na kateri so se do zadnje četrtine 20. stol. prirejali družabni dogodki na prostem.</small> Politične organizacije: * Socialistična organizacija in "prva komunistična zadruga v slovenski Beneški Juliji": Lokovčani in Lokovčanke so na seznamu 249 ustanovnih pripadnikov politične organizacije, ustanovljene 2.4.1920 v Čepovanu (VIR: dr. Henrik TUMA, Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)<ref>{{Navedi knjigo|title=Pisma: Osebnosti in dogodki (1893–1935)|url=https://books.google.si/books?id=MJHTEAAAQBAJ&pg=PA593&dq=Lokovec&hl=sl&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjR0Y6JtpSEAxXDFBAIHa_9DI4Q6AF6BAgFEAI#v=onepage&q=Lokovec&f=false|publisher=Založba ZRC|date=1994-01-01|language=sl|first=Henrik|last=Tuma}}</ref>, Priloge) Cerkvene organizacije: * Mohorjeve družbe: Številni krajani Lokovca so bili člani [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] (Celovec, ustanovljena 1851; Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena 1923). Seznam članov se je objavljal v letnih koledarjih, ki so v digitalni obliki prosto dostopni na portalu [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalne knjižnice Slovenije]] (www.dlib.si). Zaradi takratne cerkvene delitve najdemo Lokovčane pri krajih Lokovec in Lom (Kanalski, Tolminski, Lokovec). * Katoliško izobraževalno društvo v Lokovcu (Ročni kažipoti za Goriško in Gradiščansko za leto 1910, 1911; Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1912 - 1916) * Kuracijska [[knjižnica]] (Koledar Družbe sv. Mohorja Celovec 1916, str. 87) === Šolstvo v preteklosti === * 18. stoletje: V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765-1790), je bila uvedena splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774). Do vzpostavitve javnega šolstva je bilo opismenjevanje in izobraževanje povezano z veroukom, kjer je bila cerkvena oskrba. * 19. stoletje (šolske reforme<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/913/SLEDI_SOLSKEGA_RAZVOJA_NA_SLOVENSKEM.pdf|title=Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Znanstvena monografija|publisher=Pedagoški inštitut Ljubljana|last=Gabrič|first=Aleš|origyear=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://stanko-okolis.si/wp-content/uploads/2018/05/Zgodovina-%C5%A1olstva-na-Slovenskem.pdf|title=Zgodovina šolstva na Slovenskem|publisher=Slikovno gradivo: Iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja|last=Okoliš|first=Stane|origyear=2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Šolske reforme {{!}} RAZSVETLJENSTVO|url=https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/solske-reforme/|language=sl-SI}}</ref>): Za časa Avstro-Ogrske je Občina Lokovec spadala v sodni okraj Kanal. Osnovnošolski zakon iz leta 1869, s katerim je šola postala državna ustanova in je bil učitelj državni uslužbenec, je omogočil, da se je mreža izobraževalnih ustanov razširila na podeželje<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Delo in življenje učitelja in politika Mihe Zege (in prispevek Mihaela Zege h gospodarskemu, kulturnemu, političnemu in družbenemu razvoju in napredku lokalnega okolja v Kanalskem sodnem okraju v zadnji četrtini 19. in začetku 20. stoletja)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/delo-in-zivljenje-ucitelja-in-politika-mihe-zege/|language=sl-SI}}</ref>. V Občini Lokovec sta bili ustanovljeni dve šoli: šola Lokovec (1885)<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Devetak|first=Robert|date=2017|title=Razvoj osnovnega šolstva in vplivi delovanja učiteljev na gospodarski razvoj sodnega okraja Kanal v obdobju Avstro-Ogrske|url=https://www.academia.edu/35730238/Razvoj_osnovnega_%C5%A1olstva_in_vplivi_delovanja_u%C4%8Diteljev_na_gospodarski_razvoj_sodnega_okraja_Kanal_v_obdobju_Avstro_Ogrske_Development_of_Primary_Education_and_Impact_of_the_Work_of_Teachers_on_Economic_Development_of_the_Judicial_District_of_Kanal_at_the_Time_of_Austria_Hungary|magazine=GORIŠKI LETNIK – Zbornik Goriškega muzeja št. 41|issn=0350-2929}}</ref> in šola Gornji Lokovec (1891)<ref name=":2" />. Dolenji Lokovec je spadal v šolski okraj Bate (1885). V članku ''[[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]],'' je navedenih nekaj učiteljev, ki so v Lokovcu poučevali v 19. stoletju. * 20. stoletje: ** Ljudska šola Srednji Lokovec, po 1918 (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Srednji Lokovec (PANG 816)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang816/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) ** Osnovna šola Gornji Lokovec (Pokrajinski arhiv Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Osnovna šola Gornji Lokovec (PANG 815)|url=https://www.pa-ng.si/2009/07/22/pang518/|website=Pokrajinski arhiv v Novi Gorici|date=2009-07-22|language=sl|last=mlampret}}</ref>) je prenehala delovati v šolskem letu 1991/92 ** V šolskem letu 1963/64 sta osnovni šoli v Srednjem in Gornjem Lokovcu postali podružnični šoli OŠ Čepovan<ref>{{Navedi novice|title=Informator Planota|date=19.12.2008|url=https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|accessdate=2023-12-08|archive-date=2023-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20231208181733/https://issuu.com/fundacija-bitplanota/docs/4_i-19.12.2008|url-status=dead}}</ref> === Civilna (politična) in cerkvena uprava v preteklosti in danes === * Glavni članek: [[Zgodovina Slovenije]] * [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]]: pozni srednji vek - območje Lokovca spada pod Solkansko (pra)župnijo<ref>{{Navedi splet|title=Pražupnija Solkan – Župnija svetega Štefana|url=https://zupnija-solkan.si/prazupnija-solkan/|language=sl-SI}}</ref> ; 1755 - 1800: v Kanalskem Lomu je od leta 1471 podružnica kanalske cerkve, po reformi 1755 se ustanovi skupna kuracija Kanalski Lom, kateri priključijo del Gornjega Lokovca (in Grudnico), Srednji in Spodnji Lokovec spadata k župniji Čepovan; 1800 - [[Kaplan|kaplanija]] (sezidana cerkev) in podružnica kanalske dekanije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.openstarts.units.it/entities/publication/dd377254-8d01-460b-bbd8-624899235a94/details|title=Scematismo dell'Imperiale Regio Litorale Austriaco-Illirico 1836|pages=201}}</ref>; konec 19. stol. - [[Vikar|Vikariat]] Lokovec v Župniji Kanal (Dekanija Kanal); 17. septembra 1936 - [[župnija]]; danes: Lokovec ni več župnija, je podružnica Župnije Grgar * [[Ilirske province]]: iz podatkov ljudskega štetja leta 1811 izhaja takratna upravna razdelitev (province razdeljene v distrikte in kantone, znotraj teh pa francoske občine), ko je bil Lokovec "kraj" v davčni občini Čepovan v kantonu Kanal, ki je spadal v Goriški distrikt v provinci Istra. Upravna enota (davčna občina št. 166) Čepovan je skupaj s kraji Čepovan, Lokovec, D. in G. Trebuša in Lokve štela 2.573 prebivalcev (vir: Jože Šumrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Zgodovinski časopis letnik 52, 1998). * [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska monarhija]]: ** Občina Lokovec, 1879-1915 (Sodni okraj Kanal) * [[20. stoletje]]: ** Občina Locavizza di Canale (Kanalski Lokovec) 1921-1928 (Italija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.elesh.it/storiacomuni/storia_comune.asp?istat=031843|title=Zgodovina občine Lokovec 1921 - 1928 (Storia di Comune ISTAT "031843 Locavizza di Canale (Gorizia)" - Codice Catastale "E642")}}</ref> ; v okviru občine je bilo organizirano tudi gasilstvo ** Zdravstvena oskrba: Solkanski časopis 1001<ref>{{Navedi splet|url=https://solkan.si/wp-content/uploads/2022/05/1001-solkanski-casopis-junij-2014.pdf|title=1001 Solkanski časopis|issn=2335-4143}}</ref> leta 2014 piše o solkanskih babicah, ki so v prvi polovici 20. st. pri porodu pomagale tudi Lokovčankam. V knjigah rojstev in smrti izpred 100 in več let, objavljenih na platformi Matricula Online<ref>{{Navedi splet|title=Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-04-16}}</ref> so imena oseb, ki so prisostvovala porodom, in so vzroke smrti vpisovali vsakokratni cerkveni uslužbenci, ni pa zaslediti informacij o morebitnih takratnih zdravnikih. ** [[Krajevna skupnost]] Lokovec (Republika Jugoslavija, Republika Slovenija): Za krajevni praznik je določen 29. junij, dan, ko godujeta [[Apostol|apostola]] sveti [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]], katerima je leta 1825 goriško-gradiščanski škof posvetil lokovško cerkev (glej podnaslov Sakralna dediščina). == Vojne in vojna obeležja == === Prva svetovna vojna === * Lokovška planota je bila med 1. svetovno vojno območje med bojnimi linijami in zaledjem<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38335/V_ZALEDJE_SOSKE_FRONTE.pdf|title=V zaledju Soške fronte}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=V zaledju soške fronte|url=https://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|website=www2.sistory.si|access-date=2023-10-24|archive-date=2022-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231210510/http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch01.html|url-status=dead}}</ref> [[Soška fronta|Soške fronte]]. Po vstopu Italije v vojno in nastanku soškega bojišča je že maja 1915 avstro-ogrska vojska v sosednjem Čepovanu vzpostavila zaledno oskrbovalno bazo, za povezavo z okolico postavila objekte in infrastrukturo (skladišča, sanitetne postaje, bolnišnico, pokopališče, ceste, tovorne žičnice, vodovod) ter skupaj s svojimi položaji<ref>{{Navedi splet|title=Saját csapatok állásai Lom környékén. [H IV d 682/3-41] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/28478/|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=CVETJE - MENGORE v viharju vojne 1915-1917|last=Galić|first=Lovro|publisher=Ustanova "Fundacija Poti miru v Posočju"|cobiss=286312448|year=2017}}</ref> v okolici postala tarča italijanskih napadov<ref>{{Navedi splet|title=Vojni dnevnik: Kosci bomb so podobni ostri žagi|url=https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/vojni-dnevnik-kosci-bomb-so-podobni-ostri-zagi/437902|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref>. Izpostavljenost območja je prikazana na vojaški karti<ref>{{Navedi splet|title=Olasz tüzérségi állások Isonzótól NY-ra Britoftól É-ra. Fedő... [H IV d 682/7-48/1] {{!}} Maps {{!}} Hungaricana|url=https://maps.hungaricana.hu/en/HTITerkeptar/5719/?list=eyJxdWVyeSI6ICJpc29uem90b2wifQ|website=maps.hungaricana.hu}}</ref> in za čas 11. soške bitke opisana v Kroniki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43834/kronika_14_1966_2.pdf|title=Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, 1966, XIV. letnik 2. zvezek, stran 120 (50): OBRAMBA NA SOCI 1915—1917 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUŠlČ}}</ref> Obramba na Soči 1915—1917, v poglavju Soške bitke na portalu [https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/soske-bitke/ Kamra] , v takratnem AO dnevnem in posebnem vojnem tisku ter številnih drugih virih <ref>{{Navedi knjigo|title=The Soča breakthrough 1917|cobiss=138695939|pages=73, 96, 108, 170, 172, 219}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=16668.360|title=Forum Paluba - Prvi svetski rat u Sloveniji}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://honsi.org/svejk/docs/oulk/band6.html|title=ÖSTERREICH-UNGARNS LETZTER KRIEG 1914-1918, HERAUSGEGEBEN VOM ÖSTERREICHISCHEN BUNDESMINISTERIUM FÜR LANDESVERTEIDIGUNG UND VOM KRIEGSARCHIV, SECHSTER BAND, DAS KRIEGSJAHR 1917}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=6W0vpetzYRUC&pg=PA434&lpg=PA434&dq=spilenca&source=bl&ots=B36IYJwayo&sig=ACfU3U0TtI6-Xm-B-TE_wBunxc-m1Y1IUA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjlqv7GwcOAAxW6nf0HHegfB_M4ChDoAXoECBkQAw#v=onepage&q=spilenca&f=false|title=The Beginning of Futility: Diplomatic, Political, Military and...}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf|title=Planinski vestnik, 1991-11, Trpin: Lokovec in Lašček - Barve za pesnika in slikarja (stran 495)}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodbe na Poti miru - zapisi s Soške fronte|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|year=2023|isbn=978-961-96174-0-3|page=152, 176}}</ref> [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Historical_images_of_Banj%C5%A1ice_(plateau)]. Med prvimi [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/12/Pages-from-Annales-SHS-25-2015-4_KOLENC_LOWRES.pdf begunci] <ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si|title=Inštitut za novejšo zgodovino|website=Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918|last=Devetak|first=Robert}}</ref> so bili tudi Lokovčani. Spomladi 1917 sta območje obiskala [[Habsburžani|cesar Karel I.]] in nadvojvoda Evgen, poveljnik JZ fronte proti Italiji. Linija<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=T0KBkLtjzMs|title=Geodetski inštitut Slovenije, Animirana 3D-upodobitev bojišč soške fronte - pregledni prikaz. Potek prve frontne črte obeh vojskujočih strani skuša slediti znanim dejstvom o položajih tik pred začetkom zadnje, 12. soške bitke, konec oktobra leta 1917.}}</ref> 11. soške bitke <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - B0039 - Banjšice - Bojišče Banjška planota|url=https://register.prohereditate.com/sl/site/B0039/|website=register.prohereditate.com}}</ref> je potekala JZ, Z in SZ od Lokovca, a so bile tudi na lokovških vrhovih <ref>{{Navedi revijo|date=2020|title=Veliki vrh|url=https://siroko.si/wp-content/uploads/2020/11/veliki-vrh.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> izvidnice in topovi, okoli njih jarki, kaverne, barake, poljske kuhinje, sanitetne postaje in bolnišnice, granate so poškodovale tudi lokovške hiše in povzročile vojaške in civilne žrtve. Italijanska vojska je osvojila<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino19.htm|website=www.storiologia.it}}</ref> Volnik (Sp. Lokovec) in Veliki vrh (Gor. Lokovec) oziroma t.i. južne, spodnje in zgornje Banjšice<ref>{{Navedi splet|title=PRIMA GUERRA MONDIALE - LA STORIA CON I BOLLETTINI UFFICIALI|url=https://www.storiologia.it/mondiale2/bollettino21.htm|website=www.storiologia.it}}</ref>, nad območjem so se bili letalski spopadi, ki so obstreljevali tudi položaje na tleh. Po 11. soški ofenzivi so svoje položaje na Banjško-Lokovški planoti, ki s strani AO ni imela utrjene obrambe, Italijani krepili v sklopu priprav na naslednji spopad, 12. soško bitko. V nekaterih virih se kot območje vojaškega delovanja omenja zaselek Špilenca v Gornjem Lokovcu. * V letih 1916 in 1917 je Avstro-ogrska zaradi oskrbe enot na bojiščih, največkrat kar po obstoječih cestah načrtovala in postavila sistem ozkotirnih železnic (feldban)<ref>{{Navedi splet|title=FELDBAN - vojaška ozkotirna železnica by Visit Idrija - Issuu|url=https://issuu.com/visit-idrija-slovenija/docs/2020-feldban-slo|website=issuu.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lone-wolf.si/testni/|title=Feldban - vojaška ozkotirna železnica}}</ref> od Dolnjega Logatca do Godoviča in Črnega vrha z razcepom proti Trnovskemu gozdu in Idriji ter, kjer je bilo potrebno premagati hribovit teren, sistem tovornih žičnic. En krak te žičnice je potekal od Ajdovščine<ref>{{Navedi splet|title=Luftpon – Vojaška tovorna žičnica iz Ajdovščine do Predmeje|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022111516405630/luftpon-vojaska-tovorna-zicnica-iz-ajdovscine-do-predmeje/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|language=sl}}</ref> preko Predmeje, Trnovskega gozda in Lokvi do Čepovana in naprej proti Vratom in Trebuši do železniške postaje Grahovo ob Bohinjski progi. Proti Lokovški planoti je bilo načrtovanih več odcepov tovornih žičnic: en iz spodnjega dela Čepovanske doline, en v nadaljevanju opisan iz Čepovana proti Lokovcu in naprej do Banjšic in en na relaciji: Slap - Kal - Zgornji Lokovec (Kladje) - Čepovanski dol - Trebuša. V Lokovcu je bila pretovorna postaja na severni strani Humarskega hriba na Mokrinovem, v neposredni bližini desetletja kasneje postavljene hale za industrijsko kovaštvo, kjer se razcepi cesta za Spodnji in Srednji Lokovec. Na lokaciji hale so bili hlevi za konje, v okolici pa barake za posadko, delavnice, skladišča in kaverne. Območje je bilo poimenovano "na štacjonu". Zaradi lokacije pod hribom je bila postaja relativno zaščitena pred topovskim in letalskim obstreljevanjem. Ohranilo se je eno sidro stebra žičnice in dve kaverni. Največja je dolga 15 m in skopana v obliki črke L. Poleg žičnice je bil iz Čepovana v Lokovec do Dolenje Hudajužne, kjer je še ohranjen vodohran, napeljan vodovod - tlačni cevovod, črpalke pa je poganjala lokomotiva - stacionarni parni stroj, ki je bil kurjen z drvmi (več virov, glavni vir: Pro Loko 2011 - KTD Lokovec). * V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNBD6P0N|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Soča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8I0C3TB|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-28}}</ref>317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|title=Urn nbn si doc iyir3lc6 (1) by Sonja Česnik - Issuu|url=https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|website=issuu.com|date=2014-08-23|language=en|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110092300/https://issuu.com/sonjacesnik/docs/urn-nbn-si-doc-iyir3lc6__1_|url-status=dead}}</ref>, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo <ref>{{Navedi revijo|last=ORLOVIĆ|first=David|date=2016|title=Quaderni, št. 27: Soldati austro-ungarici del Litorale austriaco prigionieri in Russia durante la Prima guerra mondiale, secondo le pagine della Gazzetta d’accampamento di Wagna.....|url=https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|magazine=Quaderni, CENTRO DI RICERCHE STORICHE – ROVIGNO, UNIONE ITALIANA – FIUME, UNIVERSITÀ POPOLARE DI TRIESTE|pages=179-248|issn=0350-6746|access-date=2023-11-10|archive-date=2023-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110102537/https://crsrv.org/wp/wp-content/uploads/2020/03/Quaderni_27.pdf|url-status=dead}}</ref>, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na_fronti_2018_13_A.pdf, stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref> pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti. Njihovi posmrtni ostanki so bili v 30 letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče<ref>{{Navedi splet|title=» Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Čepovan|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/cepovan/|language=en}}</ref>. Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik <ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0246 - Lokovec - Kamniti križ žrtvam vojne pri cerkvi sv. Petra in Pavla|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A246|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. Na masivnem kamnitem podstavku z letnicama 1914-1918 in napisom PAX 1937 je postavljen kamnit križ. Na podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan leta 1916 v Gornjem Lokovcu pri Belem kamnu, prvotno namenjen na vojaško pokopališče v Ajdovščino, a so postavitev preprečile italijanske oblasti. Kip so leta 1938 odpeljali v Gorico. Sedaj stoji v kotu vrta palače [[:en:Attems|Attems Petzenstein]] in je uvrščen v (spletni) kataster obeležij (grafitov) prve svetovne vojne "Graffiti di guerra"<ref>{{Navedi splet|title=Scultura incompiuta raffigurante un soldato appoggiato al suo fucile - Lokovec|url=https://www.graffitidiguerra.it/graffiti/scultura-incompiuta-raffigurante-un-soldato-appoggiato-al-suo-fucile-lokovec/|website=www.graffitidiguerra.it|accessdate=2024-03-10|language=it}}</ref>, projekt kulturno-zgodovinske raziskave prve svetovne vojne, ki ga podpira Avtonomna dežela [[Furlanija - Julijska krajina]]. * Za povojno obnovo je tudi v Lokovcu delovala Zadruga povojnih oškodovancev. Naslovi in število članov Zadruge potrjujejo obseg vojnega oškodovanja nepremičnin (VIR: PANG, Iz arhiva Lokovec 51, Pri Mraku). * Madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, Lajos-u Mớritz-u, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=Spominska plošča padlemu madžarskemu učitelju v Lokovcu|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|magazine=Spomeniki prve svetovne vojne|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo|publication-date=2018|pages=22-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|archive-date=2023-05-01|access-date=|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem videnju vojaških spopadov, kakor ga je opisal v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Gradnja cest: med 1. svetovno vojno (ZVKDS<ref>{{Navedi knjigo|title=Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na_slovenskem ozemlju|publisher=ZVKDS|year=2018|issn=2630-208X}}</ref>) so ruski vojni ujetniki gradili ceste tudi proti in v Lokovcu: ** Cesta Vrata – Griva - Gornji Lokovec - Kal – Lom (sedaj občinska cesta št. 787031, 785851,...): Odprl jo je [[Svetozar Borojević von Bojna]], zato ji pravijo Borojevićeva cesta. O tem pričata obeležji<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0245 - Čepovan - Avstro-ogrsko spominsko obeležje v zaselku Vrata|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A245|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> v Čepovanu na Vratih na odcepu in ob cesti za Grudnico<ref>{{Navedi splet|title=Pro Hereditate - A0236 - Čepovan - Spominska plošča graditeljem ceste na Vratih|url=https://register.prohereditate.com/sl/object/A236/|website=register.prohereditate.com|first=Pro|last=Hereditate}}</ref> in Gornji Lokovec. **Cesta Občina/Na občinah v Čepovanu – Gornji Lokovec (po Ječmencah) je sedaj občinska cesta št. 785971. === Druga svetovna vojna === V Register kulturne dediščine so vpisana obeležja: *Ob nekdanji šoli v Srednjem Lokovcu stoji obnovljen protiletalski top iz druge svetovne vojne. Postavili so ga leta 2009 v spomin in zahvalo Lokovčanom za pomoč artilerijcem in drugim borcem med narodnoosvobodilno borbo (NOB). V Lokovcu je bila 14. junija 1944 ustanovljena topničarska brigada IX. korpusa NOV, prebivalci pa so med 2. SV plačali krvavi davek za osvoboditev domovine. Nemci so jim požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je umrlo 72 domačinov. * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi iz [[s:Čez_plan|Manoma Josipu Murnu Aleksandrovu]]. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je bila 19. septembra 1971 vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družin Šuligoj in Kralj. * Spominska plošča XIV. brigadi Garibaldi: je posvečena ustanovitvi [[brigada Garibaldi|brigade Garibaldi]]. Postavljena je bila 16.4.1969. 14. udarna brigada »Garibaldi – Trieste« je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu pri Hudajužni na osnovi sporazuma med poveljstvom Garibaldinskih brigad v Italiji in poveljstvom 9. korpusa NOV Slovenije. Namestnik brigadnega komisarja je postal Kenda Vladimir <small>(1915–1997)</small><ref>{{Navedi splet|title=Kenda, Vladimir (1915–1997) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref><small>,</small> protifašistični borec in po vojni časnikar. Tržaška brigada je bila največja italijanska enota v sestavi korpusa in je predstavljala nadaljevanje antifašistične borbe, ki se je po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 razvila v pravo narodno vstajo, ko je več tisoč prostovoljcev prihajalo v hribe v partizanske vrste. Takrat so nastale prve večje italijanske partizanske enote, ki so sodelovale v bojih na goriški fronti (tako imenovana »Proletarska brigada«), na Krasu in v Slovenski Istri.<ref>Giacuzzo Ricardo, Pro loko Lokovec 2004</ref> Na območju Lokovca se je [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|narodnoosvobodilno gibanje]] začelo razvijati že prej. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so tu delovala okrožna in okrajna vodstva političnih organizacij, gospodarske komisije in enote narodne zaščite. Na tem področju so se [[partizani]] pogosto spopadali z [[Wehrmacht|nemškimi enotami]], ki so v kraju marca 1945 postavile svojo postojanko. Od aprila 1943 do začetka aprila 1945 so okupatorji v Lokovcu [[požig|požgali]] veliko domačij in prebivalce odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> * Spominska plošča vojaškemu spopadu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis o vojaškem spopadu II. brigade VDV z okupatorjem 22. decembra 1944. Plošča je bila postavljena 22. julija 1985 na levi strani ceste pred odcepom iz Spodnjega Lokovca v zaselek Pri Cerkvi v Srednjem Lokovcu. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča partizanskim kovinarskim delavnicam: Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. julija 1980. Plošča je vzidana na severno fasado nekdanjega obrata ''Vozila Gorica'' v Spodnjem Lokovcu. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spominska plošča dogodku v NOB: Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. septembra 1979. Plošča je vzidana na pročelje domačije Lokovec 90. * Spominska plošča artileriji IX. korpusa: Bronasta spominska plošča je posvečena artileriji IX. korpusa. Postavljena je bila 23. septembra 1979 na proti cesti obrnjeno fasado nekdanje osnovne šole v Srednjem Lokovcu. * Spomenik Francu Mermolji-Mitji: Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u , narodnemu heroju in namestniku komisarja 30. divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu 17. novembra 1943: spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952. Spomenik je postavljen na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. Drugo: * Jurjevo brezno: V čas štiridesetdnevne jugoslovanske uprave Trsta in Gorice po koncu 2. SV sežejo še ne popolnoma pojasnjene aretacije nekaterih civilistov. Veliko jih je končalo v breznih oz. fojbah na Krasu, na Trnovski in Banjški planoti, ali pa so jih ob umiku iz Trsta in Gorice sredi junija 1945 jugoslovanske enote odpeljale v taborišče Borovnica oz. v zapore v notranjosti Slovenije. V maj 1945, čas po koncu vojne, se uvršča še neraziskana fojba v Lokovcu, imenovana Jurjevo brezno. V tej naravni kraški jami naj bi po pripovedovanju domačinov ležali posmrtni ostanki od 40 do 70 ljudi, večinoma civilistov, s tovornjaki pripeljanih iz Gorice in umorjenih ob robu brezna, in nekaj domačinov.<ref>Mladika št. 06-2020, dr. Renato Podbersič ml., Fojbe in morišča - primer Jurjevo brezno</ref> === Osamosvojitvena vojna === Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] leta 1991 so zaradi prisotnosti grožnje o napadu z Lokvi v Lokovec preselili Zbirni center [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] za sprejem in varovanje prebeglih pripadnikov [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Izbrano lokacijo nekdanje šole in župnišča v Srednjem Lokovcu je zavarovala nova mobilizirana enota TO in del poveljstva 3. bataljona 12. brigade TO. Selitev 103 prebežnikov je bila izvedena 12.7.1991. V celotnem obdobju delovanja je center sprejel preko 200 prebeglih pripadnikov JLA, v njem se ni zgodila nobena [[nesreča]] ali [[poškodba]], prebežniki pa so bili ves čas varni, je zapisano v zborniku Njim vsem pripada slava ([[Goriški muzej]]). Na pročelje nekdanjega župnišča je bila leta 2012 nameščena zahvalna plošča pripadnikom TO in domačinom, ki so omogočali in zagotavljali delovanje zbirnega centra in pomagali [[Slovenija|Sloveniji]] na poti v samostojnost. == Osebnosti, povezane s krajem == {{glavni|Osebnosti, povezane z Lokovško planoto}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Zgodovina Tolminskega [https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_Tolminskega] * [https://www.turisticnodrustvolokovec.si/ Kulturno turistično društvo Lokovec] * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Slovenika]], nacionalna enciklopedija * Register in iskalniki kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/|title=Register kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvo za kulturo RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Informacijski sistem kulturne dediščine|url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/|website=geohub.gov.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MK - QR|url=https://eid.gov.si/#!/iskalnik|website=eid.gov.si}}</ref> * Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, št. 271/272 (2003), besedilo - strani 1-35, fotografije - glej celotno revijo <ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Kompare|first=Zdenka|date=2003|title=Razvojni programi za območje Trnovsko-Banjške planote|magazine=Primorska srečanja|page=1-35|pages=|issn=0350-5723}}</ref> * Austro-Hungarian Military Mail 1914-1918<ref>{{Navedi splet|url=https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|title=Aaustrian philately|accessdate=2023-10-24|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104071910/https://www.austrianphilately.com/dixnut/index.htm|url-status=dead}}</ref> * Zbirka Muzej krščanstva na Slovenskem<ref>{{Navedi splet|title=Museums and galleries {{!}} Museums.EU|url=https://museums.eu/museum/index|website=museums.eu|accessdate=2023-12-06}}</ref> * Mitologija Slovanov<ref>{{Navedi novice|title=VZPON SLOVANOV, Zgodovina in Mitologija Slovanov|date=2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=byONEV6i0VI|publisher=Slavic Affairs (Youtube)}}</ref> * Šolski okoliši in demografski podatki<ref>{{Navedi splet|url=https://paka3.mss.edus.si/RS.MSS.SOKOL-ViewController-context-root/faces/SchoolDet;jsessionid=SDNAZxUsnEL7yHG-4zGbWvmH5HP2wMaW0rbEu4uzU01YdZ34s69k!-2036510417?scid=5088992000&fbclid=IwAR1Zf9fVMPDyDXh7BzAvf0XZwmFzIu_9eI7GaWqzusA8pO6EYGbW94rpgds|title=SOKOL}}</ref> Zemljevidi: * [[Naravovarstveni atlas]] * Geopedia: [http://www.geopedia.si/lite.jsp#T105_F410:10117666_x404688.593_y103122.3005_s12_b4 Lokovec] * Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869 (G114, namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu, 1822) [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/archivePlanSearch?path=1000001,1,653381,653535,653582,23256,202102,202103] * [https://ubdocs.aau.at/open/voll/altbestand/AC00963334.pdf Zgodovinski atlas 1914] (nemščina; Loccoviz, stran: 289)] * 1. SV, 11. soška bitka, AO položaji v dneh [https://digi.landesbibliothek.at/viewer/fullscreen/AC01737424/75/?fbclid=IwAR2gzImwYwTN2INzydUjpqUW8qCwLPnKhadYVTMu3MKqs4hB3chmvf53p2g 18.- 25. 8. 1917] Statistični podatki: * Krajevni repertorij Trsta in dežele Gorice, Gradiške in Istre: po ljudskem štetju z dne 31.12.1869, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZKUJ1TQ 1873] * Poseben krajevni imenik za Primorje (Lokovec na straneh: 15-16-17), leto [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/834/Poseben_krajevni_imenik_za_Primorje_1885.pdf 1885] {{Mestna občina Nova Gorica}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] 293ot0k6g0fximj3bigzcehqgqg5ib7 14 118609 6753605 4897178 2026-09-22T07:41:13Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753605 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Slovenci|slovenske]] [[tenisač]]e in tenisačice. {{Kategorija v Zbirki|Tennis players from Slovenia}} [[Kategorija:Tenisači po narodnosti]] [[Kategorija:Slovenski športniki|Tenisači]] [[Kategorija:Tenis v Sloveniji|Tenisači]] mysggshwy32o5mxi0188u4a0izz807l 0 129108 6753565 5930377 2026-09-21T19:59:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{več virov}}, wiki, {{nanoškrbina}} 6753565 wikitext text/x-wiki {{več virov}} {{Infopolje Oseba}} '''Imre Ámos''', [[Madžari|madžarski]] [[slikar]] [[Judje|judovskega porekla]], * [[1907]], [[Nagykálló]], † [[1944]], [[Turingija]], [[Nemčija]]. Ámos je sprva študiral na [[Tehniška univerza v Budimpešti|Tehniški univerzi]], nato pa še na [[Umetnostna akademija v Budimpešti|Umetnosti akademiji v Budimpešti]]. Zaradi judovskega porekla je umrl v nemškem [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskem taborišču]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam madžarskih slikarjev]] {{nanoškrbina}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Rojeni leta 1907|Ámos, Imre]] [[Kategorija:Umrli leta 1944|Ámos, Imre]] [[Kategorija:Madžarski Judje|Ámos, Imre]] [[Kategorija:Madžarski slikarji|Ámos, Imre]] [[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne|Ámos, Imre]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne|Ámos, Imre]] {{normativna kontrola}} asduzrrdl1qwxzdkzr1vb2hjckzmuuw 0 135273 6753595 6743675 2026-09-22T06:08:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>[[Oriana Girotto]]<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]].<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516222413/https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|url-status=dead}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Konec avgusta 2026 mu je mednarodna žirija na brežiškem festivalu evropskega filma kot prvemu podelila nagrado Laureat za življenjsko delo ter izjemen prispevek k slovenskemu in evropskemu filmu.<ref>{{Navedi splet |title=Boris Cavazza z nagrado Laureat za življenjsko delo - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/festival-film-brezice-boris-cavazza-ales-pavlin-cannes-1922141 |access-date=2026-08-27 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175078842 Boris Cavazza: "Režiranje je za igralca zelo spodbudno"]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. oktober 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] nu19d9g3jvsommc8rrcvn5wl615pjb9 3 137571 6753538 6667361 2026-09-21T18:59:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Conceji */ nov razdelek 6753538 wikitext text/x-wiki :[[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv1|Arhiv(1)]], [[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv2|Arhiv(2)]] == Žalitev?? == Dončec, prosim VIR! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 12:39, 4. marec 2011 (CET) Ampak takšna neumnost da porabsko narečje ne spada pod prekmurščino?! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:01, 4. marec 2011 (CET) == Naslovi člankov (pa še kaj drugega ...) == Ta Wikipedija pa JE napisana v knjižni slovenščini, torej pričakujemo vsebino in naslove člankov v taki obliki. Pa prosim, ne govori, da ne maram Prekmurja, prekmurščine in Doncsecza - samo reda se drži.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:24, 17. marec 2011 (CET) :Takrat treba pisati ime Johna Kennedyja kot Džon Kenedi, ali New York kot Novo mesto. Pustaijevega molitvenika niso prevedli v knjižno slovenščino in glej koliko člankov je napisano o prekmurskih knjigah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:53, 17. marec 2011 (CET) Za pisanje tujih imen imamo tudi pravila - malo drugačna kot Srbi. Če imaš v članku slovenski naslov, potem je ta povsem v redu, amen!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:01, 17. marec 2011 (CET) Poglej kak piše literatura o prekmurski književnosti te knjige, kot [[Nouvi Zákon]], [[Szvéti evangyeliomi]], [[Szvéti Angel csuvár]]. Ne boš jih našel drugič. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:03, 17. marec 2011 (CET) == Smetenje == Doncsecz, prosim nehaj smetiti po celi Wikipediji, na voljo so ti: * pogovorna stran članka * tvoja pogovorna stran * Pod lipo --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:25, 17. marec 2011 (CET) :Zopet ti si delal problemo, ker eno in pol leto pišem članke o prekmurskih knjigah in samo zdaj prestaviš eno knjigo, čeprav te oblike ne boš našel drugod. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:27, 17. marec 2011 (CET) Zanimiva interpretacija: dokler pustim tvoje polizdelke pri miru, ne delam problemo ...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:29, 17. marec 2011 (CET) Ker kaj rečeš o prekmurščini, to je neumnost. Vsi drugi ne delajo to, samo ti. Jaz sem se srečal z gospodom Jesenškom in on tudi ne slovenizira teh stvari. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:34, 17. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Si prebral kje je mesto za pogovore!? Zadnje opozorilo, kajti žal sem/smo se naveličal tvojih dobronamernih prispevkov za Wikipedijo v prekmurščini! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:21, 20. marec 2011 (CET) Ampak prosim ne razveljavi moje informacije. To ni res, da sta enaki Slovenska okroglina in krajina!!!! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:06, 20. marec 2011 (CET) == Blokada == Za en teden. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 14:24, 20. marec 2011 (CET) :Še enkrat prestavi stran o Temlinu na naslov Ferenc Temlin, pa boš znova blokiran. Argumenti glede na pogovorno stran zaenkrat niso na tvoji strani. Zato počakaj do konca razprave, prepričaj ljudi da imaš prav in '''potem''' prestavljaj. Prej ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:05, 22. marec 2011 (CET) Kljub temu me ne zanima, ker želim pustiti wikipedijo. Tong, Andrejj in drugi ne poznajo prekmurske zgodovine in literature, ampak tako delajo, jot vojvode. Drugi, kot ti pa samo gledate, kaj se zgodi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 22. marec 2011 (CET) :Če ne nameravaš delat po istih standardih kot drugi, potem lahko svobodno greš. Preden obtožuješ takole vsepovprek in kuhaš mulo se samo spomni, da smo ti dali prav kadar si imel prav (recimo pri naslovih knjig). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 22. marec 2011 (CET) Meni so rekli tudi predavatelji, naj popravim nekaj napakov tukaj, ker veliko ste delali. Doslej nihče ni problemiziralo z imeni. Videl sem, da nekaj uporabnikov ima odpor in predsodek proti tujcem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:00, 22. marec 2011 (CET) :Lahko ti 100 % v imenu vseh tukaj zagotovim, da nima nihče apriori odpora proti tujcem. Odpor je izključno samo proti vnašanju slabe slovenščine v slovensko enciklopedijo. Na žalost preslabo obvladaš knjižno slovenščino za tako količino teksta kot ga želiš prispevat. Konstantno si dajal slab vtis, zato s(m)o bili nekateri precej manj potrpežljivi s tabo kot bi lahko. Tudi mi smo samo ljudje, in smo frustrirani ker se s tvoje strani kopiči slaba slovenščina tako hitro, da ne bo zelo zelo dolgo nihče mogel tega popravit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:13, 22. marec 2011 (CET) ::Dončec, daj, lepo te prosim, prevesti svoj zadnji komentar (tule zgoraj) v slovenščino. Naj magari prevedejo tvoji predavatelji. Potem primerjaj obe besedili (tvoje in "prevedeno") in poskusi doumeti, o čem uporabniki govorimo ves čas. Lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:24, 22. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Nehaj odstranjevati vsebino člankov; če je potrebno, odstrani sporne in nepodprte trditve! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:34, 26. marec 2011 (CET) Jaz sem pisal te članek, ki jih ti vedno opremil s predlogo. Teh člankov jaz pa drugi tudi niso popravili. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:39, 26. marec 2011 (CET) == Blokada n-tič == Dončec, evo ti 14 dni časa, pa (izven Wikipedije) premisli kaj in kako nameravaš sodelovati tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 11:02, 26. marec 2011 (CET) == Mörszka krajina == Tvoj članek [[Mörszka krajina]] sem predlagal za brisanje.--[[Uporabnik:Tong|Tong]] 14:27, 10. junij 2011 (CEST) == Prekmurci v avstrijskem Porabju == Ti si edini v Wikipediji, ki je kaj napisal o Prekmurščini v avstrijskem Porabju, zato upam, da mi boš lahko kaj povedal o tej tematiki: si osebno poznal oziroma še poznaš ljudi (staroselce) iz avstrijskega Porabja, ki govorijo Prekmursko in/ali Slovensko in/ali Vendsko? Če ne, so morda Tvoji starši oziroma starejši sosedje v avstrijskem Porabju še poznali koga, ki je govoril ta jezik? [[Uporabnik:Wurzel Sepp|Wurzel Sepp]] 21:08, 15. junij 2011 (CEST) == Prekmurščina v vsako slovensko vas == Prosim NEHAJ!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:27, 21. november 2011 (CET) Doncsecz, če nočeš tega sporočila, potem nehaj ponavljati nekatere zadeve o katerih smo se že narazpravljali tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:49, 21. november 2011 (CET) == Razstava Novi zakon v UKM-u == Razstava v UKM-u je bila le do danes. Knjige, ki so bile razstavljene, so iste, kot si jih že ti fotografiral, zato jih nisem še jaz. Lp, [[Uporabnik:Irena Plahuta|Petra Rimska]] 10:11, 28. januar 2012 (CET) == Celjski == Madžarsko ime Celjskih sem izbrisal, saj ga - v nasprotju z nemškim - v času Celjskih niso uporabljali. Moderne drugojezikovne različice pa ne sodijo v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:41, 3. april 2012 (CEST) :Celjski grofje so bili pomembni v madžarski zgodovini od kralja Sigismunda do kralja Matjaža. Velike posesti so imeli na Ogrskem in v uradnih madžarskih dokumentih je napisano njihovo ime ''Zillei grofok, Zillei/Cillei Ulrik'' in drugi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:03, 3. april 2012 (CEST) Nedvomno, zato pa imajo geslo na madžarski WP. Ampka ker WP ni slovar, je madžarsko ime v slovenskem geslu odveč. Saj tudi hrvaškega ni, pa so imeli posesti na Hrvaškem in v Slavoniji. Smisleno bi bilo le, če bi se pojavljalo v takratnih dokumentih, o čemer pa zelo dvomim, ker so na Ogrskem takrat uporabljali latinščino. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:14, 3. april 2012 (CEST) Veliko dokumentov so pisali tudi v madžarščini. Pa vse zgodovinske knjige od 17. stoletja govori o celjskih grofih (cillei grófok), saj so bili pomembnejši ljudje madžarske zgodovine. Pa hrvaško ime ''Celjski grofovi'' je enako s slovenskim, torej ni potrebno v hrvaščini napisati, samo v nemščini in madžarščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:49, 3. april 2012 (CEST) :''Najprej'' z viri podpri te trditve, ''potem'' vračaj prevod v članek. Bo šlo? Zgodovinske knjige od 17. stoletja mimogrede niso relevantne za takratno (15. stoletje in nazaj) situacijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} Če opreš današnje učbenike, lahko vidiš, da pišejo o družini ''cillei grófok.'' Razen tega tukaj je veliki leksikon [http://www.mek.iif.hu/porta/szint/egyeb/lexikon/pallas/html/020/pc002056.html#6 Pallas], ki je največji leksikon na Madžarskem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:58, 3. april 2012 (CEST) :Ruski viri tudi pišejo o Графы Цельские, pa ne bomo devali tega prevoda v članek. Najprej pokaži kak vir, ki našteva tistih "veliko dokumentov v madžarščini", potem se lahko pogovarjamo dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:35, 3. april 2012 (CEST) Celjski grofje niso bili v Rusiji. Imeli so ogrsko plemstvo skoraj sto let. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 16:59, 3. april 2012 (CEST) Na madžerskem internetu: [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&oq=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=hp.3...79l5709l0l5923l24l20l4l0l0l0l332l3163l4j11j4j1l27l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei grófok 797 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+csal%C3%A1d%22&oq=%22cillei+csal%C3%A1d%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...9407l10315l0l10488l6l6l0l0l0l0l124l617l4j2l6l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei család 667. rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cilleiek%22&oq=%22cilleiek%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...19304l20179l1l20438l4l4l0l0l0l0l115l418l1j3l4l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cilleiek 3230 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Ulrik%22&oq=%22Cillei+Ulrik%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...22739l25318l2l25544l12l11l0l0l0l3l373l1836l2j5j3j1l11l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Ulrik 6760 rez.] Celjski grofje so imeli take funkcije v madžarskem državnem aparatu, da so bili glavni dostojanstveniki ogrske države, kot hrvaški ban, palatin, poveljnik vojske. Ter Barbara Celjska ([https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&oq=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...244550l246388l3l246546l11l9l2l0l0l3l188l966l5j4l13l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Borbála 6420 rez.]) je bila kraljica Ogrske. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:09, 3. april 2012 (CEST) :Nobena od teh povezav ne pove nič konkretnega... Pokaži vir z dokumenti iz 15. stoletja namesto da zapravljaš naš čas. In nehaj že enkrat vsiljevat svoje in '''počakaj''' da pridemo do soglasja preden vračaš sporno vsebino. Na ta način si boš prislužil samo novo blokado. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 3. april 2012 (CEST) Zakaj ne? Odkod vzejo te strani vir? Mi smo v osnovni in srednji šoli študirali o celjskih grofih in na univerzi pri študiju madžarsko-slovenskih zgodovinskih stikov. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:22, 3. april 2012 (CEST) :To so ''sodobna'' madžarska poimenovanja za celjske grofe, kar ti je napisal že IP. Ta nimajo več teže kot sodobna ruska. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:24, 3. april 2012 (CEST) Ne verjamem, ker madžarska različica je iz nemščine, pa tudi nemško ime je skoraj enako s slovenskim: graf in grof. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:27, 3. april 2012 (CEST) :Že stotič: kaj ti osebno verjameš je nepomembno. A moramo spet skozi to fazo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:30, 3. april 2012 (CEST) In ti zakaj opredeliš, da madžarski viri ni pomembni iz interneta, če stokrat sem rekel, da na Madžarskem tako študirajo? Zakaj ne moreš to sprejeti, da celjski grofje ne le samo v slovenski zgodovini pomembni, temveč tudi v madžarski? Najbolj znana madžarska opera Ladislav Hunyadi tudi ima Ulrika celjskega za enega prvega igralca. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:39, 3. april 2012 (CEST) :Super da so jim pomembni, lahko imajo gesla z lokalnim imenom v svojem jeziku. Tukaj je pa '''slovenska''' Wikipedija in dogovor je, da pišemo slovensko verzijo imena in originalno verzijo imena. Za ostale so interwikiji. Združene države Amerike so tudi pomembne v zgodovini Japonske, pa ne bomo šli pisat imena 日本語 v geslo o ZDA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:45, 3. april 2012 (CEST) Kak [http://hu.wikipedia.org/wiki/Cillei_csal%C3%A1d tukaj lahko vidiš,] da madžarski članek omeni slovenski naziv celjskih grofov, ker zna, kakšno vlogo imajo v slovenski zgodovini, pa slovenska zastava nosi zvezde celjskih grofov. Nobene vloge nimajo celjski grofje v zgodovini drugih držav, kot samo Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije pa Nemčije. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:50, 3. april 2012 (CEST) :Če ne zapišemo sodobnega madžarskega imena za Celjske grofe to nič ne zmanjša njihove vloge. Kakšen dogovor o poimenovanju imajo madžarski wikipedisti pa je njihova stvar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:53, 3. april 2012 (CEST) Taki argument si rekel proti tem, da različna so ruska in druga imena, ki ni imel smisla. Tako ne moremo napisati v nemščini, saj zaman so bili Nemci in imeli pomembno vlogo v nemški zgodovini, saj je to ni nemška wikipedija. Jaz pa sem argumentiral na njihovo vlogo v madžarski zgodovini, da so toliko pomembni ti grofje na Madžarskem, kot v Sloveniji. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:59, 3. april 2012 (CEST) :Na področju celjske kneževine se je uporabljal nemški naziv, v slovenski wikipediji pa lahko dodajamo slovenski naziv. Torej lahko poleg slovenskega naiva navedemo še nemški. Karkoli drugega bi bilo nesmiselno. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:02, 3. april 2012 (CEST) :''von Cylie'' oz. ''von Cilli'' je bil njihov originalni naziv kot jim ga je podelil Ludvik IV., zato ga je smiselno zapisati, ne zato kakšen vpliv bi imeli v nemški zgodovini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:06, 3. april 2012 (CEST) ::Vendar oni so bili Nemci, bi bilo nesmiselno tudi slovenski naziv pisati, zaman so živeli na slovenskem področju. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:10, 3. april 2012 (CEST) Na Štajerskem v tem času ni bila uradni jezik slovenščina, pa Celjski grofje niso Slovenci, torej obvezno je napisati nemški naziv. [http://hu.wikipedia.org/wiki/Puchner_Antal Anton Puchner] avstrijski general se je rodil na Ogrskem, zato ima tudi madžarski naziv, vendar ni bil Madžar, zaradi tega je potrebno omeniti nemško ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:09, 3. april 2012 (CEST) :Tukaj je slovenska Wikipedija, zato pišemo slovenski naziv za vse, in to na prvem mestu. Nemško ime je omenjeno takoj za tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:16, 3. april 2012 (CEST) Za tem (in ni v začetku) je napisano madžarsko ime, tam kjer so stiki celjskih grofov z Madžari. Tam ima vredno mesto. Rusi pa nimajo mesta v članku, torej ni treba napisati ruskega naziva. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:21, 3. april 2012 (CEST) :OK, lahko nehaš zdaj s temi Rusi, je bil pač slab primer. Ampak poglej čisto malo bolj široko, no. A zdaj bomo za vsakega plemiča ki je imel vpliv na ozemlju nekega X naroda, pisali lokalne prevode od vseh? Ne moreš samo za ta primer forsirat svoje, ker je pač tvoj hobi vtikat madžarščino in porabščino povsod kjer je vsaj bežno povezana. To je splošna enciklopedija in na ta način bi se utopili v imenih če bi hoteli bit konsistentni. Nekje je treba naredit rez - torej pišemo slovensko ime in originalno ime, pa basta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 3. april 2012 (CEST) Nehaj zdaj s porabščino, ker je treba napisati lokalne nazive tudi. Bostjan je pisal, da v njihovi kneževini uradni jezik je nemščina bila in tam so živeli. Vendar na Ogrskem so tudi živeli ti grofje, torej tam so tudi imeli svojo ero. V Porabju niso imeli posesti. Pa kot sem rekel, da lokalne nazive je treba tudi napisati, ker npr. Napoleon francoski cesar je bil iz Korzike. Tamkajšnji ljudje pa niso Francozi in drugi jezik govorijo. Njegovo korziško ime je ''Napulione Buonaparte.'' [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:48, 3. april 2012 (CEST) :A se spet trudiš razumet narobe kar ti govorim(o)? Dobronameren nasvet: nehaj se trudit narobe razumet, ker takole komunicirat je nemogoče. Mimogrede, Napoleonovo rojstno ime v korziščini nima zveze s tem primerom, ker je originalno. Ime Cillei grófok za Celjske grofe ni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 3. april 2012 (CEST) Vendarle ne pišete korziškega imena. Pa če gledamo kaj je originalno ime celjskih grofov, to je nemško. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Ga pač še ni nihče dodal. Originalno ime celjskih grofov je pa napisano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 3. april 2012 (CEST) Vendar ne v naslovu. Če vztrajamo pri originalnem, to morebiti v naslovu. Ampak kak bo to spodkopalo madžarski naziv, ker nesporno so bili posestniki na Ogrskem, kot na Štajerskem. Iz Moldavije so bili tudi taki posestniki, ki so služili ogrskemu in poljskemu kralju in dobili posesti v Transilvaniji pa Volhiniji. S tem skupaj pa so imeli madžarski pa poljski naziv.[[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:21, 3. april 2012 (CEST) :Seveda ne, naslov je rezerviran za slovenski izraz, kot pri vseh drugih člankih (če slovenski izraz obstaja). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:24, 3. april 2012 (CEST) Dončec, preden začnem pisati nesramnosti, samo eno vprašanje: ali se je v času, ko so Celjski živeli, uporabljalo madžarsko ime? Jaz zelo dvomim, ker so tedaj na Ogrskem uporabljali latinščino. Dokler torej ne sproduciraš vira, ki bo pokazal, da se motim, velja, da je izraz "cillei grófok" '''poznejši''' madžarski prevod originalnega nemškega imena. Zato v slovenski WP nima mesta, tako kot ne hrvaški ali češki prevod - tudi tam so imeli Celjski in njihovi potomci posesti in funkcije. Slovensko ime je seveda tudi prevod, vendar plemiške rodbine v slovenščini običajno prevajamo, ko govorimo o srednjem veku. Saj se [[Vovbržani]] ali [[Turjaški]] tudi niso pisali tako. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:46, 3. april 2012 (CEST) :Torej ti to hočeš praviti, da če je latinščina bila uradni jezik na Ogrskem, latinsko so govorili? Nehaj zdaj češki pa drugi variant, celjski grofje niso bili češki posestniki. Njihovo ime tam je v vsakih almanahih ogrskih veleposestnikov. In ne gledajmo tistega časa, ker pod tem primerom ni bilo svobodno Trubarja tak pisati, temveč Primus Truber. Gotovo, da so Napoleona drugače pisali v njegovem času v korziščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:57, 3. april 2012 (CEST) Kako so govorili, ni čisto nič važno, ker imamo samo zapise. Zaradi mene so Hermanu na domačem dvoru rekli Hermi, mama pa ga je klicala Hemanček, vendar tega ne vemo in zato tega ni v geslu. Pa še ena stvar: Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina. Zato je nemško ime njihovo domače ime in sodi v geslo. Celo če so svoje ime/svoja imena drugod, kjer so tudi imeli posesti, prilagajali, kar ni nič nenavadnega, to ni zelo pomembno in ne sodi v geslo na slovenski WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:06, 3. april 2012 (CEST) ''Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina'' - to vemo. Ampak na Ogrskem, kjer so živeli tudi, tam je bil jezik madžarščina. Nesmiselno, da kasneje so izumili naziv ''cillei grófok.'' Vprašanje ni to, kaj je bil originalni jezik, temveč komu ali čemu so bili privezani celjski grofje. Ker Ogrski so bili nenavadno privezani (Češki pa Rusiji ni), zato je motivirano napisati madžarski naziv. Lahko napišemo imena naselij poleg kitajskega ali arabskega pravopisa, ampak zakaj, če tam ne živejo Arabi in nimajo nobenih stikov z njimi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:12, 3. april 2012 (CEST) Jezik virov '''ni bila''' madžarščina, razen morda izjemoma. Kaj so govorili doma, je druga zgodba, seveda pa prav gotovo ne samo madžarsko. Sicer pa ne vem, zakaj moramo s tabo vedno debatirati na petih mestih. . --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:16, 3. april 2012 (CEST) Vi morete dokazati, da so govorili plemiči slovensko (nekje si ti pisal, da so uporabljali slovenski jezik)? Ker na Ogrskem zaman je bila latinščina jezik (največ) virov, veleposestniki in kralj so govorili madžarsko tudi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:18, 3. april 2012 (CEST) :Zadostuje [[Pogovor:Celjski grofje]]!! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:21, 3. april 2012 (CEST) Jaz sem tudi že utrujen zaradi razprave. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:24, 3. april 2012 (CEST) == Narečja == O narečjih smo se dovolj pogovarjali, zato prosim nehaj. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Mislim ti ne razumeš. Čakavščina važno vlogo ima kot prekmurščina. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:09, 3. april 2012 (CEST) In je seveda tudi standarizirani, nadnarečni knjižni jezik? --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:14, 3. april 2012 (CEST) :Seveda, lahko vprašaš sombotelsko kroatistiko. Ta jezik, kot prekmurščina, se je ohranil v leposlovju, cerkvi in malo v televiziji in radiju. Ter so zahtevali čakavski pouk v šolah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:15, 3. april 2012 (CEST) Super. Takoj jo bom poklical. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:17, 3. april 2012 (CEST) :Lahko jih vprašaš, a mislim lektorica najprej mene bo iskala. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:22, 3. april 2012 (CEST) Ne najde te. Škoda. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:27, 3. april 2012 (CEST) :Na internetu ne išči, ker o prekmurščini tudi nisi (ali komaj si) našel. Ko [http://books.google.si/books?id=KEr0NAAACAAJ&dq=%22Katolicsanszki%22&hl=sl&sa=X&ei=ZzR7T5PWOqn-4QT0la2IBA&ved=0CC0Q6AEwAA tukaj pišejo], da je tukaj primerek na internetu iz tiste pa tiste knjige, nič ne najdem. Časopis Čakavski rič in Kaj imata tako vlogo kot Porabje. Vid Balog je prevedel Novo zavezo, čeprav je ni mogel izdati (trenutno), ampak to delo je tudi standard. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:31, 3. april 2012 (CEST) Ne iščem in ne najdem. Ko boš ti našel kaj prepričljivega, se pa kar javi. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:44, 3. april 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:54, 14. maj 2012 (CEST) Ne bom pisal, čeprav sem videl to drugje. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:57, 14. maj 2012 (CEST) Včasih je bilo to dovoljeno in je še v mnogih geslih starejšega datuma, zdaj ni več, tako da se tega izogibamo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:27, 14. maj 2012 (CEST) :Še enkrat: Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). Prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:31, 31. december 2013 (CET) == V delu == Prosim, upoštevaj oznako {{tl|v delu}} na vrhu strani!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 18:49, 8. julij 2012 (CEST) Videl sem tisto predlogo. Ali kaj slabega sem delal? [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:05, 8. julij 2012 (CEST) :Nisi je upošteval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:13, 8. julij 2012 (CEST) A moj zadnji prispevek je bil [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0tevan_K%C3%BChar_(slovstveni_folklorist)&diff=prev&oldid=3551647 to]: toliko, da sem točno napisal Ivanocijevo ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:53, 8. julij 2012 (CEST) :Ni važno sploh. Lahko napišeš 36.000 zlogov ali pa samo eno črko spremeniš - če nekdo ureja istočasno, sledi mukotrpno ponovno delo. Včeraj sem delala brez oznake in sem izgubila več 100 zlogov, ker je istočasno nekdo dobronamerno popravil članek. Prosim, da res upoštevaš to predlogo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 20:00, 8. julij 2012 (CEST) == Halo? == Večeslavci || Veˈčẹ:slafc, z Veˈčẹ:slavec, v Veˈčẹ:slafc in v Veˈčẹ:slafcaj m mn., tpn razloženega naselja na obeh straneh Ledave ob cesti Gederovci–Sotina; 1365 Wenchezlaufolua (Venčeslavova vas), 1366 Gyurgfiamyklowsfalua (Jurijevega Mikloša vas) al. nom. Gezloufalua (Česlavova vas)7 (Zelko 1982: 92), 1698 Veczezlovecz, Vecsészlavecz (Zelko 1996: 75), 1874 Sessldorf oder Vecsislavecz (Rajšp – Serše 2001: 8; I–6); == Miháo Sever Vaneča == Miháo Sever Vaneča je vsekakor plemic kot si navedel, vendar je zapis njegovega imena napacen. Pravilno bi bilo Mihael Sever pl. Vanečanski Madzarasko je pravilno tako kot si zapisal: Vanecsai Szever Mihály. Kar bi se prav tako lahko zapisovalo kot Szever Mihaly de Vanecsa ( z latinskim predikatom de ). Vendar mislim da je ta predikat Vanecsai odvec, ker se v popisu ogrskega plemstva omenja druzina Szever, brez predikata, tako kot ostale nizje plemiske druzine Berke, Agustich, Cipott, itd. Ta Vanecsai se verjetno nahaja v kaksni njegovi knjigi, kjer samo razlaga kje je bil rojen. Mislim da je najbolj pravilno zapisati: mad. Szever Mihaly slo. Mihael Sever nem. Mihael von Szever - mozno je da se motim, vendar do sedaj Szever-jev se nisem zasledil z predikatom. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Ime Severja sem napisal po Antonu Trstenjaku. Ali videl sem drugo obliko: Vanečaj. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:25, 16. avgust 2012 (CEST) == Ladislav Sobotin == Videl sem da navajas njegovo latinsko ime. Szobothin László de Muray-Szombath - dopisal pa si da de Muray-Szombath pomeni da prihaja iz Murske Sobote. To je napaka. Gre za plemiski predikat, ker so bili Sobotini plemici, dosegli so celo baronski stan (madz. baro)- tako trdi dr. Andrej Hozjan - de Muray-Szombath oznacuje ozemlje katerega jim je dal ogrski kalj v last. Torej so ocitno dobili ob poplemenitenju nekatera posestva v takratni Soboti. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Očitno. Ta priimek sem našel v madžarskem viru, a tam niso pisali, ali je imel posest. Samo drugi viri informirajo, kak lahko ugotovimo to. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 23. oktober 2012 (CEST) Dr. Hozjan trdi da so bili Sobotini edini ki so poleg druzine Szapary imeli predikat "muraszombati" (mad.) oz. "de Muray-Szombath"(v latinscini).To ne pomeni, da so takrat se imeli posest - gre z to da jim je kralj ob podelitvi plemstva podelil tudi posest na uzemlju Murske Sobote. Ni pa nujno da so to posest obdrzali, mozn oda so jo prodali ali kaj taksnega. Recimo gorf Szapary Gyula, ki je bil ministrski predsednik Ogrske v 19. stoletju je tudi nosil predikat "muraszombati", pa ni imel nikakrsnega posestva v Soboti. Gre samo za plemiski predikat. Sobotine omenja dr. Andrej Hozjan v clanku: "Plemiske rodbine v Murski Soboti 18. stoletja" - to najdes lahko v Univerzitetni knjiznici. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Tvoje razlage == Nehaj spet goniti osebna mnenja v člankih. Napiši točno kar piše v virih in pusti jezikoslovne razlage ljudem, ki so za to usposobljeni - v tem primeru, da želijo uvesti poučevanje v šolah in razvoj kajkavščine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:27, 12. februar 2013 (CET) :In nehaj tlačiti narečne izraze v članke, kakor si počel [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donji_Mihaljevec&diff=3821572&oldid=3641416 tukaj]. Sicer se boš šel malo hladit.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:48, 12. februar 2013 (CET) Ne verjamem, da je to problem, namreč Hrvati tudi sprejejo to, saj kajkavščina je elementarni del hrvaške kulture. Zato Hrvati ne problematizirajo s tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:52, 12. februar 2013 (CET) :Ja, soj štojerščina je tüdi, pa ne gnjavimo z njo po člankih v enciklopediji.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:54, 12. februar 2013 (CET) Če jim je to všeč, [[:hr:Donji Mihaljevec|potem osrečuj njih s tem]]. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:57, 12. februar 2013 (CET) Štajerski jezik je umrl v 19. stoletju s Petrom Dajnkom, ni bil več. Zaman ga primerjaš. Štajerski jezik namreč ni mogel dosečti tiste kakovosti, kot kajkavski: kajkavščina je jezik nabožnosti, leposlovja in znanstvenosti. Npr. Mihal Šilobod Bolšič je napisal kajkavsko aritmetiko. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:59, 12. februar 2013 (CET) @Tong, ja in glej [[:hr:Novi Marof]], tam so sprejeli kajkavsko ime, in sem podkrepil z virom. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:00, 12. februar 2013 (CET) :[http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Novi_Marof&diff=3319962&oldid=3319839 aj beliv i ken flaj].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:04, 12. februar 2013 (CET) ::[http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maršuvic san štéo písati]. A ime Novega Marofa spet lahko napišem, samo če posebni del začnem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:14, 12. februar 2013 (CET) Da padem dol od smeha. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 10:08, 12. februar 2013 (CET) Lahko smeješse krohotaš, Hrvati se ne krohotajo. Glej samo [http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Razgovor_sa_suradnikom:Doncsecz&diff=prev&oldid=3691933 to], in lahko vidiš, da jim je to resno, haha. Pa prej sem salbo pisal, ni Novega Marofa, temveč [http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maruševec]. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:11, 12. februar 2013 (CET) :Dončec! Saj nihče ne pravi, da seznam knjig ni v redu. Nehaj težiti, da so hrvaška/madžarska/x- narečja in pokrajninski pogovornimi jeziki knjižni jeziki. Zato ne sodijo v uvodne vrstice. Tak. Zdaj pa grem študirat.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Tukaj ne samo o seznamih govorimo, a ste rekli, da Hrvati ne sprejejo moje ureditve, če napišem kajkavsko ali čakavsko ime. Lahko videte zdaj, da ni tak. In ti predlagam, da sledi kajkavščini in kajkavski književnosti, pa boš videl o čem govorim. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:23, 12. februar 2013 (CET) :In glejte to: [http://hr.wikipedia.org/wiki/Barban čakavsko ime Barbana], zdaj jaz se krohotam. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Vidim, kako jim je resno, ja, da si bil tudi tam že blokiran ker vsiljuješ narečni govor v knjižno enciklopedijo. En nepovezan seznam ne spremeni tega, tudi ne en primer ki so ga slučajno spregledali. Pa tudi če ga niso, njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa svoja pravila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:21, 12. februar 2013 (CET) Yerpo, v prvih dveh letih sem bil blokiran, ko komaj sem znal o wikipediji. Ta urejanja pa glej, kdaj sem delal? Pa sem pokazal vire. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:26, 12. februar 2013 (CET) :Ponavljam: njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa našo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:32, 12. februar 2013 (CET) Pod tem pogojem tudi oni ne bi sprejeli to, to tako bi bilo, če bi v eni državi rop je greh, v drugi pa ne. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:36, 12. februar 2013 (CET) :Nehaj s temi sholastični zadevami.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:37, 12. februar 2013 (CET) == [[Ferenc Marič]] == Zanimalo bi me od kod si dobil informacije o tem Maricu. Vidim da si kot vir navedel maticno knjigo - ali ima v njej kak naziv DOMINUS ali NEMES, kajti Marics/Marich je bila ena nemesnjaska druzina - tudi mati njegova je Trajber, kar je tudi ena nemesnjaska druzine v Prekmurju. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Rojstva in smrti v seznamih po dnevih in letih == Taki seznami postanejo hitro nepregledni, zato je smiselno, da se vanje uvršča samo res najpomembnejše osebnosti na svetovni ali vsaj nacionalni (slovenski) ravni. Vsak duhovnik in učiteljica žal ne spadata tja, enako velja za izide pesmaric in podobne lokalne dogodke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:50, 26. junij 2013 (CEST) == Blokada == <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje | type = serious | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo vam morali začasno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]. Če želite prispevati koristneje, vas po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružite. <!-- Predloga:Test5 --> }} WP ni bojišče. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 27. junij 2013 (CEST) Za osvežitev spomina pa [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osel&diff=next&oldid=2656837 to].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:30, 27. junij 2013 (CEST) Nisem vedel o tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:53, 31. december 2013 (CET) == Vaš uporabniški račun bo preimenovan == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="sl" dir="ltr"> Pozdrav, Ekipa razvijalcev Fundacije Wikimedia spreminja način delovanja uporabniških računov kot del prizadevanja za nudenje novih, boljših uporabniških orodij (npr. obveščanje med wikiji). Da bi omogočili te spremembe, morajo imeti uporabniki [[Special:MyLanguage/Help:Unified login|enako uporabniško ime povsod]]. S tem vam bomo lahko dali nove možnosti za urejanje in razpravljanje ter prožnejše podeljevanje pravic za uporabo orodij. Pogoj za to pa so enotna uporabniška imena na vseh 900 Wikimedijinih wikijih. Glejte [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|obvestilo]] za več informacij. Na žalost je vaš uporabniški račun v konfliktu z drugim, prav tako imenovanim Doncsecz. Da bi lahko oba uporabljala Wikimedijine wikije v prihodnosti, bomo preimenovali vaš račun v Doncsecz~slwiki. To se bo zgodilo april 2015, hkrati z več drugimi uporabniškimi računi. Vaš uporabniški račun bo še vedno deloval kot prej, ohranjena bo tudi zgodovina vašega urejanja, vendar boste morali ob prijavi uporabiti novo ime. Če vam novo ime ni všeč, lahko po preimenovanju zaprosite za ponovno preimenovanje z uporabo [[Special:GlobalRenameRequest|tega obrazca]]. Opravičujemo se za nevšečnosti. Yours,<br />[[m:User:Keegan (WMF)|Keegan Peterzell]]<br />Community Liaison, Wikimedia Foundation </div> 09:25, 20. marec 2015 (CET) <!-- SUL finalisation notification --> Globalni račun lahko preveriš na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Doncsecz. Račune, ki še niso pridruženi globalnemu, pa lahko poenotiš na https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MergeAccount. Do 15. aprila je še čas, potem bodo nepridružene račune preimenovali, pa lahko pride do kakih zapletov. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:57, 22. marec 2015 (UTC) == Renamed == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr”> This account has been renamed as part of [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|single-user login finalisation]]. If you own this account you can [[{{#special:userlogin}}|log in using your previous username and password]] for more information. If you do not like this account's new name, you can choose your own using this form after logging in: [[{{#special:GlobalRenameRequest}}]]. -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) </div> 13:16, 19. april 2015 (CEST) <!-- SUL post-rename notification --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now!]'''</big> You can find more information about this survey [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|on the project page]] and see how your feedback helps the Wikimedia Foundation support editors like you. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]] (in English). Please visit our [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through the EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]] to remove you from the list. Thank you! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 20:20, 29. marec 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Reminder: Share your feedback in this Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Every response for this survey can help the Wikimedia Foundation improve your experience on the Wikimedia projects. So far, we have heard from just 29% of Wikimedia contributors. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes to be completed. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' If you have already taken the survey, we are sorry you've received this reminder. We have design the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. If you wish to opt-out of the next reminder or any other survey, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Thanks! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 03:18, 13. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''23 April, 2018 (07:00 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' '''If you already took the survey - thank you! We will not bother you again.''' We have designed the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. To opt-out of future surveys, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 02:28, 20. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:43, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19352609 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:11, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:49, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Kategorizacija == Če daš [[:Kategorija:Naselja Občine Grad]] v [[:Kategorija:Naselja na Goričkem]], potem ni treba dati tja not še vsakega naselja posebej. Oziroma je to v nasprotju s prakso kategorizacije v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:59, 16. februar 2020 (CET) == Ste vedeli == Prosim ne ustvarjaj sam predloge za "ste vedeli". Lahko predlagaš vnos na [[Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev]] in ga jaz potem vključim v predlogo, če je ustrezen. Tvoj današnji žal ni, ker je slovnično preslab in je referenciranje nejasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:13, 6. junij 2022 (CEST) == Cerkev sv. Martina, Martjanci == Dončec, živijo. Za poglavje Ljudje v članku [[Cerkev sv. Martina, Martjanci]] bi bilo smotrneje, če bi ga prestavil v članek [[Župnija Martjanci]], kjer bi bil bolj ustrezen, da se vsebine ne mešajo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 11. junij 2022 (CEST) {{ping|Janezdrilc}} V redu. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:51, 11. junij 2022 (CEST) == Prekmurske tiskane knjige == Pri seznamih prekmurskih tiskanih knjig je beseda "tiskanih" najbrž odveč, saj se razume, da gre pri knjigah za tiskovino. Predlagam preusmeritve. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:21, 17. april 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} No ja, ampak so nekatere knjige rokopisne. Če je nujna preusmeritev, potem bi bilo najboljše naslov "seznam prekmurskih tiskov." [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 23:45, 17. april 2023 (CEST) Lahko tudi ostane, če tako meniš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:03, 18. april 2023 (CEST) Sem jih že preimenoval. Vsi so zdaj 'tiski'. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 07:18, 18. april 2023 (CEST) == Imena staršev oseb == Če ni skrivnost, kje si dobil podatke o imenih staršev oseb? Dostopni podatki o nekaterih osebah so precej skopi in ne dajejo informacij o starših, ti pa jih očitno imaš. Prosim razloži. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 10:59, 20. maj 2023 (CEST) :{{ping|SirFranzPaul}} Dandanes so dosegljive stare matične knjige na spletu. Tako je možno poiskati ne samo starše, ampak tudi popraviti npr. datume. * https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ Matične knjige nadškofije Maribor ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ Matične knjige nadškofije Ljubljana ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/ Matične knjige škofije Koper [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:21, 20. maj 2023 (CEST) : Ali lahko preveriš še za [[Jakob Missia|Jakoba Missio]]? Predvsem me zanima, kako je v krstni knjigi zapisan njegov priimek in priimek njegovih staršev. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:47, 2. junij 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kapela-pri-radencih/00926/?pg=45 Tu so njegovi podatki v matični knjigi (spodaj, kjer se piše Jacobus). Ampak mi ne gre prebrati, ker je to napisano v nemščini z gotico. Poskusil sem s pomočjo spletnega programa Read Coop, ampak tudi ne more. Vprašam kolegico, ki se ukvarja z rokopisi. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:54, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Škofov oče je vpisan kot '''Martin Misſia''' v matično knjigo. Hkrati tudi sva našla druge podatke, da se je imenoval njegov pradedek ''Misle.'' Danes pa lahko najdemo priimek kot ''Misla.'' [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:46, 2. junij 2023 (CEST) ::Zanimivo. Mogoče lahko kar dodaš v njegov članek. Vedno, ko sem kje naletel kaj o njem, je pisalo, da je Missia latiniziran priimek, zato sem ugibal, če se ni morda po slovensko pisal Misja. Tudi ta priimek še obstaja, na primer župan Občine Podčetrtek je [[Peter Misja]]. Iskal sem tudi kakšen pastirski list iz časa, ko je bil še ljubljanski škof, vendar ga nisem uspel najti. Sem pa ravno dva tedna nazaj v antikvariatu naletel na eno slovensko knjigo iz tistega časa o zgodovini Cerkve in jo je avtor posvetil ''knezoškofu ljubljanskemu Jakobu Missii''. Skratka, zgleda, da to vendarle ni samo latiniziran slovenski priimek, ampak pravi slovenski. Hvala za trud, tudi kolegici. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:34, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} po mojem lahko odstranimo to, da je latiniziran priimek. Poiščem ta vir in dodam v članek. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:41, 3. junij 2023 (CEST) == Jožef Klekl == Od [[Jožef Klekl|Jožefov Kleklov]] je eden v naslovu označen kot politik, eden pa kot duhovnik, kar se mi zdi malo zavajajoče, saj sta bila oba duhovnika. Se strinjaš, da članka preimenujemo v [[Jožef Klekl (starejši)]] in [[Jožef Klekl (mlajši)]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:14, 22. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Ja, seveda. V zadnjih časih sem začel pisati tudi v svojih razpravah na univerzi in drugih člankih kot Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:23, 23. junij 2023 (CEST) Si že uredil, super. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:06, 23. junij 2023 (CEST) == Škofija Murska Sobota == Dončec, tebi je najbrž bolje znana zgodovina [[Škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. V članku pogrešam podatke o cerkvenoupravni delitvi v času Avstro-Ogrske. Ali bi bil pripravljen dodati nekaj osnovnih podatkov o tem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:25, 30. januar 2024 (CET) :{{ping|Janezdrilc}} Res. Dobro bi bilo dopolniti s podatki: današnje območje soboške škofije (na prekmurski strani) je pripadalo győrski in veszprémski škofiji v srednjem veku. Od 12. stoletja pa je severni del pripadal Győru, južni pa v Zagrebu. Tudi za zanimivost: menda je hotel [[Franc Ivanoci]] ustanoviti že v 19. stoletju škofiju na tem območju. In sicer slovansko škofijo: bi združil Slovensko krajino (Prekmurje in Porabje) z Medžimurjem pod egido te nove škofije.<br /> :Jutri, pojutrišnjem ali ta teden probam dopolniti. Vmes se moram pripraviti na strokovni izpit, ki ga ima 6.2 v LJ. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:33, 30. januar 2024 (CET) O, vidim, da obvladaš. Lahko v miru napišeš tudi po izpitu. Držim pesti, da ga uspešno opraviš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:46, 30. januar 2024 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[požar v nočnem klubu Pulse v Kočanih]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|na strani natečaja]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 22. marec 2025 (CET) == Županije Hrvaške in Madžarske == Na [[Pogovor:Županije Hrvaške#Začetnice]] je v teh dneh potekala razprava o veliki začetnici v imenih hrvaških županij. Ali lahko samo preveriš madžarsko poimenovanje [[:hu:Magyarország vármegyéi|madžarskih]] in [[:hu:Horvátország megyéi|hrvaških županij]], in sicer, zakaj za hrvaške županije uporabljajo besedo ''megye'', za madžarske pa ''vármegye''? Kakšna je razlika? Kot drugo pa, kako se '''dobesedno''' prevede ''Zala vármegye''? Ali je to ''Županija Zala'' ali ''Žalska županija''? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:25, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Zgodba je to, da je ''vármegye'' zgodovinsko poimenovanje, ker je bilo središče starih županij v začetku Kraljevine Ogrske v nekem gradu (vár=grad). V stari prekmurščini se imenuje varmedjöv in verjetno ima tudi v knjižni slovenščini poimenovanje ''stolica.'' Od leta 1945 so ukinili vármegye in so rabili samo megye. Leta 2022 je Orbánova vlada, ki rada romantizira in fevdalizira je ponovno vzpostavila vármegye. Vendar v slovenščini, kolikor vem, še vedno rabijo izraz županija za megye in tudi za vármegye, ker nisem videl spremembe npr. v Monoštru, na trijezičnih tablah na mestnem uradu. Jezikoslovci bi morali razpravljati o vprašanju ali kako naj se imenuje zdaj vármegye, ki je v 21. stoletju na Madžarskem? Mislim, da Madžari ne vejo, da je ta izraz stolica za vármegye.<br /> :Vprašanje je zapleteno in občutljivo, ker kako se lahko imenujejo enote, ki so zdaj na Hrvaškem in Slovaškem? Ker tiste enote, ki so bile v tistih krajih pred 1918 so tudi stolice/vármegye. Zdaj ta naziv ne velja. Kolikor pa bodo jih imenovali na Madžarskem kot vármegye, bodo mislili Slovaki ali Hrvati, da ima Madžarska ozemeljske zahteve. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 15:40, 4. julij 2025 (CEST) Pri dobesednem prevodu sem mislil samo, ali se prevede "imenovalniško" kot Županija '''Zala''' (ime kraja v imenovalniku), ali pridevniško '''Zalska''' županija. Kako to zveni v madžarščini? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:45, 4. julij 2025 (CEST) :Madžarsko Zala megye (zdaj Zala vármegye) je teoretično pridevniška oblika, vendar se uporablja kot samostalnik, zato se piše z veliko. Pridevnik, ki je izpeljan iz Zala megye je ''zalamegyei''=zalskožupanijski, iz Vas megye pa ''vasmegyei''=železnožupanijski. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:05, 4. julij 2025 (CEST) ::Glede na to: Zalska županija ali Županija Zala. Obe sem videl v rabi v slovenskem jeziku. In obe pomenita Zala megye. Torej raba obeh oblik je pravilna in pomenita isto. Ni razlike. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:06, 4. julij 2025 (CEST) : V [[Slovenika|Slovenski nacionalni enciklopediji]] obstaja geslo '''''Zalska županija''' (/.../ tudi Županija Zala)''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 4. julij 2025 (CEST) Zanimivo, da je v madžarščini to pridevniška oblika. Se pravi, nekaj podobnega, kot pozna angleščina, kjer Ljubljana Castle pomeni Ljubljan'''ski''' grad (pridevniška oblika). Članke madžarskih županij bi bilo vsekakor treba preimenovat, ker trenutni naslovi ne vsebujejo besede županija kot del uradnega imena. Kaj bi ti predlagal za naše članke? Pridevniško ali samostalniško poimenovanje? Odvisno seveda od uporabe v literaturi in prekmurskih medijih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:38, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Me deli vprašanje nekaj poimenovanj, ker tiste županije, ki so povezane s slovenstvom (Vas, Zala, Somogy) imenujem tudi v svojih razpravah v slovenščini: Železna, Zalska, Šomodska županija. Ko sem raziskoval stare prekmurske tiske (predvsem časopise) so bile prevedene nekatere županije kot Šopronska ali Mošonska. Ti sta zdaj združene z Győrsko županijo kot Győr-Moson-Sopron (obrobja teh županij so priključena k Avstriji in Slovaški, zato so bile skrčene po prvi vojni). Nekjer sem videl, da je za Győrsko prevod Jurska županija (ne vem zdaj točno, potem lahko bi bila Jursko-Mošonsko-Šopronska županija). Tu in tam so prevedli ime drugih, daljnih županij, ali pa so prevzeli slovaško ali hrvaško poimenovanje, npr. Satmarska (danes je Szabolcs-Szatmár-Bereg megye, Szabolcs in Bereg nima slovenskega poimenovanja v slovenščini; slovaško se imenuje Sabolčsko-satmársko-berežská župa, vendar ni virov ali je bilo to ime v rabi na slovenskem področju). Za druge kot Jász-Nagykun-Szolnok, sploh ne vem. :Bom pregledal članke o županijah in popravim madžarska poimenovanja. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:55, 4. julij 2025 (CEST) == Serdica-Sotina == Zdravo, iščem letnico kdaj je naselje Serdica-Sotina razpadlo na [[Serdica|Serdico]] in [[Sotina|Sotino]]. Ta podatek potrebujem, da lahko vnos vključim v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], saj je bilo leta 1949 preimenovano iz ''Sotina-Serdica'' v ''Serdica-Sotina''. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:26, 18. oktober 2025 (CEST) {{ping|A09}} Zdravo! Oprosti, dolgo nisem bil tukaj, se opravičujem. Nimam podatkov o tem, bom vprašal Gordano Šövegeš v murskosoboški enoti mariborskega arhiva. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:40, 31. oktober 2025 (CET) :{{ping|A09}} Gordana je rekla, da do pondeljka poišče. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:36, 31. oktober 2025 (CET) ::Ni panike, res hvala za to veliko angažiranost! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:32, 1. november 2025 (CET) {{ping|A09}} Zdravo! Gordana mi je pisala, da ne najde podatkov o združitvi. Pravi, da je edina možnost, če pogledava časopise. Sem pogledal Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga imam doma, tudi v tistem ni podatka o združitvi. Če takrat nista bili združeni ne morem poiskati podatkov v Kleklovih Novinah, saj so izhajale v tistem času. Torej, če res kaj pišejo o tem časopisi, je treba to poiskati v časopisih po drugih vojni. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:14, 3. november 2025 (CET) :Potem pa najbolje, da se kar lotim brskanja. Kdor išče, ta najde. Najlepša hvala za vso angažiranost! Lep dan želim še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 3. november 2025 (CET) == Rusjan == Prosim, preberi, kaj je že v članku ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:32, 28. april 2026 (CEST) == Conceji == Pozdravljen, če se strinjaš, bi (v bližnji prihodnosti) tvoje članke o ''concejih'' preusmeril v kategorijo Občine v Asturiji, s Conceji v Asturiji kot preusmeritveno kategorijo. <br> P.S.: Imaš kakšen poseben razlog, da v infopolju za občino dodaš parameter občina, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Parres&curid=608947&diff=6753535&oldid=6753532 npr.]? Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:59, 21. september 2026 (CEST) hbtyn9v3o3lwe3c3q0fiera29hr0za5 6753539 6753538 2026-09-21T19:05:05Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Conceji */ 6753539 wikitext text/x-wiki :[[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv1|Arhiv(1)]], [[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv2|Arhiv(2)]] == Žalitev?? == Dončec, prosim VIR! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 12:39, 4. marec 2011 (CET) Ampak takšna neumnost da porabsko narečje ne spada pod prekmurščino?! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:01, 4. marec 2011 (CET) == Naslovi člankov (pa še kaj drugega ...) == Ta Wikipedija pa JE napisana v knjižni slovenščini, torej pričakujemo vsebino in naslove člankov v taki obliki. Pa prosim, ne govori, da ne maram Prekmurja, prekmurščine in Doncsecza - samo reda se drži.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:24, 17. marec 2011 (CET) :Takrat treba pisati ime Johna Kennedyja kot Džon Kenedi, ali New York kot Novo mesto. Pustaijevega molitvenika niso prevedli v knjižno slovenščino in glej koliko člankov je napisano o prekmurskih knjigah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:53, 17. marec 2011 (CET) Za pisanje tujih imen imamo tudi pravila - malo drugačna kot Srbi. Če imaš v članku slovenski naslov, potem je ta povsem v redu, amen!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:01, 17. marec 2011 (CET) Poglej kak piše literatura o prekmurski književnosti te knjige, kot [[Nouvi Zákon]], [[Szvéti evangyeliomi]], [[Szvéti Angel csuvár]]. Ne boš jih našel drugič. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:03, 17. marec 2011 (CET) == Smetenje == Doncsecz, prosim nehaj smetiti po celi Wikipediji, na voljo so ti: * pogovorna stran članka * tvoja pogovorna stran * Pod lipo --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:25, 17. marec 2011 (CET) :Zopet ti si delal problemo, ker eno in pol leto pišem članke o prekmurskih knjigah in samo zdaj prestaviš eno knjigo, čeprav te oblike ne boš našel drugod. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:27, 17. marec 2011 (CET) Zanimiva interpretacija: dokler pustim tvoje polizdelke pri miru, ne delam problemo ...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:29, 17. marec 2011 (CET) Ker kaj rečeš o prekmurščini, to je neumnost. Vsi drugi ne delajo to, samo ti. Jaz sem se srečal z gospodom Jesenškom in on tudi ne slovenizira teh stvari. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:34, 17. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Si prebral kje je mesto za pogovore!? Zadnje opozorilo, kajti žal sem/smo se naveličal tvojih dobronamernih prispevkov za Wikipedijo v prekmurščini! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:21, 20. marec 2011 (CET) Ampak prosim ne razveljavi moje informacije. To ni res, da sta enaki Slovenska okroglina in krajina!!!! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:06, 20. marec 2011 (CET) == Blokada == Za en teden. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 14:24, 20. marec 2011 (CET) :Še enkrat prestavi stran o Temlinu na naslov Ferenc Temlin, pa boš znova blokiran. Argumenti glede na pogovorno stran zaenkrat niso na tvoji strani. Zato počakaj do konca razprave, prepričaj ljudi da imaš prav in '''potem''' prestavljaj. Prej ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:05, 22. marec 2011 (CET) Kljub temu me ne zanima, ker želim pustiti wikipedijo. Tong, Andrejj in drugi ne poznajo prekmurske zgodovine in literature, ampak tako delajo, jot vojvode. Drugi, kot ti pa samo gledate, kaj se zgodi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 22. marec 2011 (CET) :Če ne nameravaš delat po istih standardih kot drugi, potem lahko svobodno greš. Preden obtožuješ takole vsepovprek in kuhaš mulo se samo spomni, da smo ti dali prav kadar si imel prav (recimo pri naslovih knjig). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 22. marec 2011 (CET) Meni so rekli tudi predavatelji, naj popravim nekaj napakov tukaj, ker veliko ste delali. Doslej nihče ni problemiziralo z imeni. Videl sem, da nekaj uporabnikov ima odpor in predsodek proti tujcem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:00, 22. marec 2011 (CET) :Lahko ti 100 % v imenu vseh tukaj zagotovim, da nima nihče apriori odpora proti tujcem. Odpor je izključno samo proti vnašanju slabe slovenščine v slovensko enciklopedijo. Na žalost preslabo obvladaš knjižno slovenščino za tako količino teksta kot ga želiš prispevat. Konstantno si dajal slab vtis, zato s(m)o bili nekateri precej manj potrpežljivi s tabo kot bi lahko. Tudi mi smo samo ljudje, in smo frustrirani ker se s tvoje strani kopiči slaba slovenščina tako hitro, da ne bo zelo zelo dolgo nihče mogel tega popravit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:13, 22. marec 2011 (CET) ::Dončec, daj, lepo te prosim, prevesti svoj zadnji komentar (tule zgoraj) v slovenščino. Naj magari prevedejo tvoji predavatelji. Potem primerjaj obe besedili (tvoje in "prevedeno") in poskusi doumeti, o čem uporabniki govorimo ves čas. Lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:24, 22. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Nehaj odstranjevati vsebino člankov; če je potrebno, odstrani sporne in nepodprte trditve! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:34, 26. marec 2011 (CET) Jaz sem pisal te članek, ki jih ti vedno opremil s predlogo. Teh člankov jaz pa drugi tudi niso popravili. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:39, 26. marec 2011 (CET) == Blokada n-tič == Dončec, evo ti 14 dni časa, pa (izven Wikipedije) premisli kaj in kako nameravaš sodelovati tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 11:02, 26. marec 2011 (CET) == Mörszka krajina == Tvoj članek [[Mörszka krajina]] sem predlagal za brisanje.--[[Uporabnik:Tong|Tong]] 14:27, 10. junij 2011 (CEST) == Prekmurci v avstrijskem Porabju == Ti si edini v Wikipediji, ki je kaj napisal o Prekmurščini v avstrijskem Porabju, zato upam, da mi boš lahko kaj povedal o tej tematiki: si osebno poznal oziroma še poznaš ljudi (staroselce) iz avstrijskega Porabja, ki govorijo Prekmursko in/ali Slovensko in/ali Vendsko? Če ne, so morda Tvoji starši oziroma starejši sosedje v avstrijskem Porabju še poznali koga, ki je govoril ta jezik? [[Uporabnik:Wurzel Sepp|Wurzel Sepp]] 21:08, 15. junij 2011 (CEST) == Prekmurščina v vsako slovensko vas == Prosim NEHAJ!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:27, 21. november 2011 (CET) Doncsecz, če nočeš tega sporočila, potem nehaj ponavljati nekatere zadeve o katerih smo se že narazpravljali tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:49, 21. november 2011 (CET) == Razstava Novi zakon v UKM-u == Razstava v UKM-u je bila le do danes. Knjige, ki so bile razstavljene, so iste, kot si jih že ti fotografiral, zato jih nisem še jaz. Lp, [[Uporabnik:Irena Plahuta|Petra Rimska]] 10:11, 28. januar 2012 (CET) == Celjski == Madžarsko ime Celjskih sem izbrisal, saj ga - v nasprotju z nemškim - v času Celjskih niso uporabljali. Moderne drugojezikovne različice pa ne sodijo v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:41, 3. april 2012 (CEST) :Celjski grofje so bili pomembni v madžarski zgodovini od kralja Sigismunda do kralja Matjaža. Velike posesti so imeli na Ogrskem in v uradnih madžarskih dokumentih je napisano njihovo ime ''Zillei grofok, Zillei/Cillei Ulrik'' in drugi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:03, 3. april 2012 (CEST) Nedvomno, zato pa imajo geslo na madžarski WP. Ampka ker WP ni slovar, je madžarsko ime v slovenskem geslu odveč. Saj tudi hrvaškega ni, pa so imeli posesti na Hrvaškem in v Slavoniji. Smisleno bi bilo le, če bi se pojavljalo v takratnih dokumentih, o čemer pa zelo dvomim, ker so na Ogrskem takrat uporabljali latinščino. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:14, 3. april 2012 (CEST) Veliko dokumentov so pisali tudi v madžarščini. Pa vse zgodovinske knjige od 17. stoletja govori o celjskih grofih (cillei grófok), saj so bili pomembnejši ljudje madžarske zgodovine. Pa hrvaško ime ''Celjski grofovi'' je enako s slovenskim, torej ni potrebno v hrvaščini napisati, samo v nemščini in madžarščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:49, 3. april 2012 (CEST) :''Najprej'' z viri podpri te trditve, ''potem'' vračaj prevod v članek. Bo šlo? Zgodovinske knjige od 17. stoletja mimogrede niso relevantne za takratno (15. stoletje in nazaj) situacijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} Če opreš današnje učbenike, lahko vidiš, da pišejo o družini ''cillei grófok.'' Razen tega tukaj je veliki leksikon [http://www.mek.iif.hu/porta/szint/egyeb/lexikon/pallas/html/020/pc002056.html#6 Pallas], ki je največji leksikon na Madžarskem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:58, 3. april 2012 (CEST) :Ruski viri tudi pišejo o Графы Цельские, pa ne bomo devali tega prevoda v članek. Najprej pokaži kak vir, ki našteva tistih "veliko dokumentov v madžarščini", potem se lahko pogovarjamo dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:35, 3. april 2012 (CEST) Celjski grofje niso bili v Rusiji. Imeli so ogrsko plemstvo skoraj sto let. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 16:59, 3. april 2012 (CEST) Na madžerskem internetu: [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&oq=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=hp.3...79l5709l0l5923l24l20l4l0l0l0l332l3163l4j11j4j1l27l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei grófok 797 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+csal%C3%A1d%22&oq=%22cillei+csal%C3%A1d%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...9407l10315l0l10488l6l6l0l0l0l0l124l617l4j2l6l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei család 667. rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cilleiek%22&oq=%22cilleiek%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...19304l20179l1l20438l4l4l0l0l0l0l115l418l1j3l4l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cilleiek 3230 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Ulrik%22&oq=%22Cillei+Ulrik%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...22739l25318l2l25544l12l11l0l0l0l3l373l1836l2j5j3j1l11l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Ulrik 6760 rez.] Celjski grofje so imeli take funkcije v madžarskem državnem aparatu, da so bili glavni dostojanstveniki ogrske države, kot hrvaški ban, palatin, poveljnik vojske. Ter Barbara Celjska ([https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&oq=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...244550l246388l3l246546l11l9l2l0l0l3l188l966l5j4l13l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Borbála 6420 rez.]) je bila kraljica Ogrske. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:09, 3. april 2012 (CEST) :Nobena od teh povezav ne pove nič konkretnega... Pokaži vir z dokumenti iz 15. stoletja namesto da zapravljaš naš čas. In nehaj že enkrat vsiljevat svoje in '''počakaj''' da pridemo do soglasja preden vračaš sporno vsebino. Na ta način si boš prislužil samo novo blokado. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 3. april 2012 (CEST) Zakaj ne? Odkod vzejo te strani vir? Mi smo v osnovni in srednji šoli študirali o celjskih grofih in na univerzi pri študiju madžarsko-slovenskih zgodovinskih stikov. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:22, 3. april 2012 (CEST) :To so ''sodobna'' madžarska poimenovanja za celjske grofe, kar ti je napisal že IP. Ta nimajo več teže kot sodobna ruska. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:24, 3. april 2012 (CEST) Ne verjamem, ker madžarska različica je iz nemščine, pa tudi nemško ime je skoraj enako s slovenskim: graf in grof. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:27, 3. april 2012 (CEST) :Že stotič: kaj ti osebno verjameš je nepomembno. A moramo spet skozi to fazo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:30, 3. april 2012 (CEST) In ti zakaj opredeliš, da madžarski viri ni pomembni iz interneta, če stokrat sem rekel, da na Madžarskem tako študirajo? Zakaj ne moreš to sprejeti, da celjski grofje ne le samo v slovenski zgodovini pomembni, temveč tudi v madžarski? Najbolj znana madžarska opera Ladislav Hunyadi tudi ima Ulrika celjskega za enega prvega igralca. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:39, 3. april 2012 (CEST) :Super da so jim pomembni, lahko imajo gesla z lokalnim imenom v svojem jeziku. Tukaj je pa '''slovenska''' Wikipedija in dogovor je, da pišemo slovensko verzijo imena in originalno verzijo imena. Za ostale so interwikiji. Združene države Amerike so tudi pomembne v zgodovini Japonske, pa ne bomo šli pisat imena 日本語 v geslo o ZDA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:45, 3. april 2012 (CEST) Kak [http://hu.wikipedia.org/wiki/Cillei_csal%C3%A1d tukaj lahko vidiš,] da madžarski članek omeni slovenski naziv celjskih grofov, ker zna, kakšno vlogo imajo v slovenski zgodovini, pa slovenska zastava nosi zvezde celjskih grofov. Nobene vloge nimajo celjski grofje v zgodovini drugih držav, kot samo Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije pa Nemčije. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:50, 3. april 2012 (CEST) :Če ne zapišemo sodobnega madžarskega imena za Celjske grofe to nič ne zmanjša njihove vloge. Kakšen dogovor o poimenovanju imajo madžarski wikipedisti pa je njihova stvar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:53, 3. april 2012 (CEST) Taki argument si rekel proti tem, da različna so ruska in druga imena, ki ni imel smisla. Tako ne moremo napisati v nemščini, saj zaman so bili Nemci in imeli pomembno vlogo v nemški zgodovini, saj je to ni nemška wikipedija. Jaz pa sem argumentiral na njihovo vlogo v madžarski zgodovini, da so toliko pomembni ti grofje na Madžarskem, kot v Sloveniji. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:59, 3. april 2012 (CEST) :Na področju celjske kneževine se je uporabljal nemški naziv, v slovenski wikipediji pa lahko dodajamo slovenski naziv. Torej lahko poleg slovenskega naiva navedemo še nemški. Karkoli drugega bi bilo nesmiselno. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:02, 3. april 2012 (CEST) :''von Cylie'' oz. ''von Cilli'' je bil njihov originalni naziv kot jim ga je podelil Ludvik IV., zato ga je smiselno zapisati, ne zato kakšen vpliv bi imeli v nemški zgodovini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:06, 3. april 2012 (CEST) ::Vendar oni so bili Nemci, bi bilo nesmiselno tudi slovenski naziv pisati, zaman so živeli na slovenskem področju. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:10, 3. april 2012 (CEST) Na Štajerskem v tem času ni bila uradni jezik slovenščina, pa Celjski grofje niso Slovenci, torej obvezno je napisati nemški naziv. [http://hu.wikipedia.org/wiki/Puchner_Antal Anton Puchner] avstrijski general se je rodil na Ogrskem, zato ima tudi madžarski naziv, vendar ni bil Madžar, zaradi tega je potrebno omeniti nemško ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:09, 3. april 2012 (CEST) :Tukaj je slovenska Wikipedija, zato pišemo slovenski naziv za vse, in to na prvem mestu. Nemško ime je omenjeno takoj za tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:16, 3. april 2012 (CEST) Za tem (in ni v začetku) je napisano madžarsko ime, tam kjer so stiki celjskih grofov z Madžari. Tam ima vredno mesto. Rusi pa nimajo mesta v članku, torej ni treba napisati ruskega naziva. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:21, 3. april 2012 (CEST) :OK, lahko nehaš zdaj s temi Rusi, je bil pač slab primer. Ampak poglej čisto malo bolj široko, no. A zdaj bomo za vsakega plemiča ki je imel vpliv na ozemlju nekega X naroda, pisali lokalne prevode od vseh? Ne moreš samo za ta primer forsirat svoje, ker je pač tvoj hobi vtikat madžarščino in porabščino povsod kjer je vsaj bežno povezana. To je splošna enciklopedija in na ta način bi se utopili v imenih če bi hoteli bit konsistentni. Nekje je treba naredit rez - torej pišemo slovensko ime in originalno ime, pa basta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 3. april 2012 (CEST) Nehaj zdaj s porabščino, ker je treba napisati lokalne nazive tudi. Bostjan je pisal, da v njihovi kneževini uradni jezik je nemščina bila in tam so živeli. Vendar na Ogrskem so tudi živeli ti grofje, torej tam so tudi imeli svojo ero. V Porabju niso imeli posesti. Pa kot sem rekel, da lokalne nazive je treba tudi napisati, ker npr. Napoleon francoski cesar je bil iz Korzike. Tamkajšnji ljudje pa niso Francozi in drugi jezik govorijo. Njegovo korziško ime je ''Napulione Buonaparte.'' [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:48, 3. april 2012 (CEST) :A se spet trudiš razumet narobe kar ti govorim(o)? Dobronameren nasvet: nehaj se trudit narobe razumet, ker takole komunicirat je nemogoče. Mimogrede, Napoleonovo rojstno ime v korziščini nima zveze s tem primerom, ker je originalno. Ime Cillei grófok za Celjske grofe ni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 3. april 2012 (CEST) Vendarle ne pišete korziškega imena. Pa če gledamo kaj je originalno ime celjskih grofov, to je nemško. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Ga pač še ni nihče dodal. Originalno ime celjskih grofov je pa napisano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 3. april 2012 (CEST) Vendar ne v naslovu. Če vztrajamo pri originalnem, to morebiti v naslovu. Ampak kak bo to spodkopalo madžarski naziv, ker nesporno so bili posestniki na Ogrskem, kot na Štajerskem. Iz Moldavije so bili tudi taki posestniki, ki so služili ogrskemu in poljskemu kralju in dobili posesti v Transilvaniji pa Volhiniji. S tem skupaj pa so imeli madžarski pa poljski naziv.[[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:21, 3. april 2012 (CEST) :Seveda ne, naslov je rezerviran za slovenski izraz, kot pri vseh drugih člankih (če slovenski izraz obstaja). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:24, 3. april 2012 (CEST) Dončec, preden začnem pisati nesramnosti, samo eno vprašanje: ali se je v času, ko so Celjski živeli, uporabljalo madžarsko ime? Jaz zelo dvomim, ker so tedaj na Ogrskem uporabljali latinščino. Dokler torej ne sproduciraš vira, ki bo pokazal, da se motim, velja, da je izraz "cillei grófok" '''poznejši''' madžarski prevod originalnega nemškega imena. Zato v slovenski WP nima mesta, tako kot ne hrvaški ali češki prevod - tudi tam so imeli Celjski in njihovi potomci posesti in funkcije. Slovensko ime je seveda tudi prevod, vendar plemiške rodbine v slovenščini običajno prevajamo, ko govorimo o srednjem veku. Saj se [[Vovbržani]] ali [[Turjaški]] tudi niso pisali tako. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:46, 3. april 2012 (CEST) :Torej ti to hočeš praviti, da če je latinščina bila uradni jezik na Ogrskem, latinsko so govorili? Nehaj zdaj češki pa drugi variant, celjski grofje niso bili češki posestniki. Njihovo ime tam je v vsakih almanahih ogrskih veleposestnikov. In ne gledajmo tistega časa, ker pod tem primerom ni bilo svobodno Trubarja tak pisati, temveč Primus Truber. Gotovo, da so Napoleona drugače pisali v njegovem času v korziščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:57, 3. april 2012 (CEST) Kako so govorili, ni čisto nič važno, ker imamo samo zapise. Zaradi mene so Hermanu na domačem dvoru rekli Hermi, mama pa ga je klicala Hemanček, vendar tega ne vemo in zato tega ni v geslu. Pa še ena stvar: Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina. Zato je nemško ime njihovo domače ime in sodi v geslo. Celo če so svoje ime/svoja imena drugod, kjer so tudi imeli posesti, prilagajali, kar ni nič nenavadnega, to ni zelo pomembno in ne sodi v geslo na slovenski WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:06, 3. april 2012 (CEST) ''Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina'' - to vemo. Ampak na Ogrskem, kjer so živeli tudi, tam je bil jezik madžarščina. Nesmiselno, da kasneje so izumili naziv ''cillei grófok.'' Vprašanje ni to, kaj je bil originalni jezik, temveč komu ali čemu so bili privezani celjski grofje. Ker Ogrski so bili nenavadno privezani (Češki pa Rusiji ni), zato je motivirano napisati madžarski naziv. Lahko napišemo imena naselij poleg kitajskega ali arabskega pravopisa, ampak zakaj, če tam ne živejo Arabi in nimajo nobenih stikov z njimi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:12, 3. april 2012 (CEST) Jezik virov '''ni bila''' madžarščina, razen morda izjemoma. Kaj so govorili doma, je druga zgodba, seveda pa prav gotovo ne samo madžarsko. Sicer pa ne vem, zakaj moramo s tabo vedno debatirati na petih mestih. . --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:16, 3. april 2012 (CEST) Vi morete dokazati, da so govorili plemiči slovensko (nekje si ti pisal, da so uporabljali slovenski jezik)? Ker na Ogrskem zaman je bila latinščina jezik (največ) virov, veleposestniki in kralj so govorili madžarsko tudi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:18, 3. april 2012 (CEST) :Zadostuje [[Pogovor:Celjski grofje]]!! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:21, 3. april 2012 (CEST) Jaz sem tudi že utrujen zaradi razprave. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:24, 3. april 2012 (CEST) == Narečja == O narečjih smo se dovolj pogovarjali, zato prosim nehaj. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Mislim ti ne razumeš. Čakavščina važno vlogo ima kot prekmurščina. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:09, 3. april 2012 (CEST) In je seveda tudi standarizirani, nadnarečni knjižni jezik? --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:14, 3. april 2012 (CEST) :Seveda, lahko vprašaš sombotelsko kroatistiko. Ta jezik, kot prekmurščina, se je ohranil v leposlovju, cerkvi in malo v televiziji in radiju. Ter so zahtevali čakavski pouk v šolah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:15, 3. april 2012 (CEST) Super. Takoj jo bom poklical. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:17, 3. april 2012 (CEST) :Lahko jih vprašaš, a mislim lektorica najprej mene bo iskala. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:22, 3. april 2012 (CEST) Ne najde te. Škoda. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:27, 3. april 2012 (CEST) :Na internetu ne išči, ker o prekmurščini tudi nisi (ali komaj si) našel. Ko [http://books.google.si/books?id=KEr0NAAACAAJ&dq=%22Katolicsanszki%22&hl=sl&sa=X&ei=ZzR7T5PWOqn-4QT0la2IBA&ved=0CC0Q6AEwAA tukaj pišejo], da je tukaj primerek na internetu iz tiste pa tiste knjige, nič ne najdem. Časopis Čakavski rič in Kaj imata tako vlogo kot Porabje. Vid Balog je prevedel Novo zavezo, čeprav je ni mogel izdati (trenutno), ampak to delo je tudi standard. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:31, 3. april 2012 (CEST) Ne iščem in ne najdem. Ko boš ti našel kaj prepričljivega, se pa kar javi. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:44, 3. april 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:54, 14. maj 2012 (CEST) Ne bom pisal, čeprav sem videl to drugje. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:57, 14. maj 2012 (CEST) Včasih je bilo to dovoljeno in je še v mnogih geslih starejšega datuma, zdaj ni več, tako da se tega izogibamo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:27, 14. maj 2012 (CEST) :Še enkrat: Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). Prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:31, 31. december 2013 (CET) == V delu == Prosim, upoštevaj oznako {{tl|v delu}} na vrhu strani!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 18:49, 8. julij 2012 (CEST) Videl sem tisto predlogo. Ali kaj slabega sem delal? [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:05, 8. julij 2012 (CEST) :Nisi je upošteval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:13, 8. julij 2012 (CEST) A moj zadnji prispevek je bil [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0tevan_K%C3%BChar_(slovstveni_folklorist)&diff=prev&oldid=3551647 to]: toliko, da sem točno napisal Ivanocijevo ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:53, 8. julij 2012 (CEST) :Ni važno sploh. Lahko napišeš 36.000 zlogov ali pa samo eno črko spremeniš - če nekdo ureja istočasno, sledi mukotrpno ponovno delo. Včeraj sem delala brez oznake in sem izgubila več 100 zlogov, ker je istočasno nekdo dobronamerno popravil članek. Prosim, da res upoštevaš to predlogo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 20:00, 8. julij 2012 (CEST) == Halo? == Večeslavci || Veˈčẹ:slafc, z Veˈčẹ:slavec, v Veˈčẹ:slafc in v Veˈčẹ:slafcaj m mn., tpn razloženega naselja na obeh straneh Ledave ob cesti Gederovci–Sotina; 1365 Wenchezlaufolua (Venčeslavova vas), 1366 Gyurgfiamyklowsfalua (Jurijevega Mikloša vas) al. nom. Gezloufalua (Česlavova vas)7 (Zelko 1982: 92), 1698 Veczezlovecz, Vecsészlavecz (Zelko 1996: 75), 1874 Sessldorf oder Vecsislavecz (Rajšp – Serše 2001: 8; I–6); == Miháo Sever Vaneča == Miháo Sever Vaneča je vsekakor plemic kot si navedel, vendar je zapis njegovega imena napacen. Pravilno bi bilo Mihael Sever pl. Vanečanski Madzarasko je pravilno tako kot si zapisal: Vanecsai Szever Mihály. Kar bi se prav tako lahko zapisovalo kot Szever Mihaly de Vanecsa ( z latinskim predikatom de ). Vendar mislim da je ta predikat Vanecsai odvec, ker se v popisu ogrskega plemstva omenja druzina Szever, brez predikata, tako kot ostale nizje plemiske druzine Berke, Agustich, Cipott, itd. Ta Vanecsai se verjetno nahaja v kaksni njegovi knjigi, kjer samo razlaga kje je bil rojen. Mislim da je najbolj pravilno zapisati: mad. Szever Mihaly slo. Mihael Sever nem. Mihael von Szever - mozno je da se motim, vendar do sedaj Szever-jev se nisem zasledil z predikatom. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Ime Severja sem napisal po Antonu Trstenjaku. Ali videl sem drugo obliko: Vanečaj. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:25, 16. avgust 2012 (CEST) == Ladislav Sobotin == Videl sem da navajas njegovo latinsko ime. Szobothin László de Muray-Szombath - dopisal pa si da de Muray-Szombath pomeni da prihaja iz Murske Sobote. To je napaka. Gre za plemiski predikat, ker so bili Sobotini plemici, dosegli so celo baronski stan (madz. baro)- tako trdi dr. Andrej Hozjan - de Muray-Szombath oznacuje ozemlje katerega jim je dal ogrski kalj v last. Torej so ocitno dobili ob poplemenitenju nekatera posestva v takratni Soboti. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Očitno. Ta priimek sem našel v madžarskem viru, a tam niso pisali, ali je imel posest. Samo drugi viri informirajo, kak lahko ugotovimo to. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 23. oktober 2012 (CEST) Dr. Hozjan trdi da so bili Sobotini edini ki so poleg druzine Szapary imeli predikat "muraszombati" (mad.) oz. "de Muray-Szombath"(v latinscini).To ne pomeni, da so takrat se imeli posest - gre z to da jim je kralj ob podelitvi plemstva podelil tudi posest na uzemlju Murske Sobote. Ni pa nujno da so to posest obdrzali, mozn oda so jo prodali ali kaj taksnega. Recimo gorf Szapary Gyula, ki je bil ministrski predsednik Ogrske v 19. stoletju je tudi nosil predikat "muraszombati", pa ni imel nikakrsnega posestva v Soboti. Gre samo za plemiski predikat. Sobotine omenja dr. Andrej Hozjan v clanku: "Plemiske rodbine v Murski Soboti 18. stoletja" - to najdes lahko v Univerzitetni knjiznici. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Tvoje razlage == Nehaj spet goniti osebna mnenja v člankih. Napiši točno kar piše v virih in pusti jezikoslovne razlage ljudem, ki so za to usposobljeni - v tem primeru, da želijo uvesti poučevanje v šolah in razvoj kajkavščine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:27, 12. februar 2013 (CET) :In nehaj tlačiti narečne izraze v članke, kakor si počel [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donji_Mihaljevec&diff=3821572&oldid=3641416 tukaj]. Sicer se boš šel malo hladit.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:48, 12. februar 2013 (CET) Ne verjamem, da je to problem, namreč Hrvati tudi sprejejo to, saj kajkavščina je elementarni del hrvaške kulture. Zato Hrvati ne problematizirajo s tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:52, 12. februar 2013 (CET) :Ja, soj štojerščina je tüdi, pa ne gnjavimo z njo po člankih v enciklopediji.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:54, 12. februar 2013 (CET) Če jim je to všeč, [[:hr:Donji Mihaljevec|potem osrečuj njih s tem]]. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:57, 12. februar 2013 (CET) Štajerski jezik je umrl v 19. stoletju s Petrom Dajnkom, ni bil več. Zaman ga primerjaš. Štajerski jezik namreč ni mogel dosečti tiste kakovosti, kot kajkavski: kajkavščina je jezik nabožnosti, leposlovja in znanstvenosti. Npr. Mihal Šilobod Bolšič je napisal kajkavsko aritmetiko. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:59, 12. februar 2013 (CET) @Tong, ja in glej [[:hr:Novi Marof]], tam so sprejeli kajkavsko ime, in sem podkrepil z virom. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:00, 12. februar 2013 (CET) :[http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Novi_Marof&diff=3319962&oldid=3319839 aj beliv i ken flaj].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:04, 12. februar 2013 (CET) ::[http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maršuvic san štéo písati]. A ime Novega Marofa spet lahko napišem, samo če posebni del začnem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:14, 12. februar 2013 (CET) Da padem dol od smeha. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 10:08, 12. februar 2013 (CET) Lahko smeješse krohotaš, Hrvati se ne krohotajo. Glej samo [http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Razgovor_sa_suradnikom:Doncsecz&diff=prev&oldid=3691933 to], in lahko vidiš, da jim je to resno, haha. Pa prej sem salbo pisal, ni Novega Marofa, temveč [http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maruševec]. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:11, 12. februar 2013 (CET) :Dončec! Saj nihče ne pravi, da seznam knjig ni v redu. Nehaj težiti, da so hrvaška/madžarska/x- narečja in pokrajninski pogovornimi jeziki knjižni jeziki. Zato ne sodijo v uvodne vrstice. Tak. Zdaj pa grem študirat.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Tukaj ne samo o seznamih govorimo, a ste rekli, da Hrvati ne sprejejo moje ureditve, če napišem kajkavsko ali čakavsko ime. Lahko videte zdaj, da ni tak. In ti predlagam, da sledi kajkavščini in kajkavski književnosti, pa boš videl o čem govorim. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:23, 12. februar 2013 (CET) :In glejte to: [http://hr.wikipedia.org/wiki/Barban čakavsko ime Barbana], zdaj jaz se krohotam. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Vidim, kako jim je resno, ja, da si bil tudi tam že blokiran ker vsiljuješ narečni govor v knjižno enciklopedijo. En nepovezan seznam ne spremeni tega, tudi ne en primer ki so ga slučajno spregledali. Pa tudi če ga niso, njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa svoja pravila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:21, 12. februar 2013 (CET) Yerpo, v prvih dveh letih sem bil blokiran, ko komaj sem znal o wikipediji. Ta urejanja pa glej, kdaj sem delal? Pa sem pokazal vire. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:26, 12. februar 2013 (CET) :Ponavljam: njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa našo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:32, 12. februar 2013 (CET) Pod tem pogojem tudi oni ne bi sprejeli to, to tako bi bilo, če bi v eni državi rop je greh, v drugi pa ne. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:36, 12. februar 2013 (CET) :Nehaj s temi sholastični zadevami.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:37, 12. februar 2013 (CET) == [[Ferenc Marič]] == Zanimalo bi me od kod si dobil informacije o tem Maricu. Vidim da si kot vir navedel maticno knjigo - ali ima v njej kak naziv DOMINUS ali NEMES, kajti Marics/Marich je bila ena nemesnjaska druzina - tudi mati njegova je Trajber, kar je tudi ena nemesnjaska druzine v Prekmurju. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Rojstva in smrti v seznamih po dnevih in letih == Taki seznami postanejo hitro nepregledni, zato je smiselno, da se vanje uvršča samo res najpomembnejše osebnosti na svetovni ali vsaj nacionalni (slovenski) ravni. Vsak duhovnik in učiteljica žal ne spadata tja, enako velja za izide pesmaric in podobne lokalne dogodke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:50, 26. junij 2013 (CEST) == Blokada == <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje | type = serious | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo vam morali začasno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]. Če želite prispevati koristneje, vas po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružite. <!-- Predloga:Test5 --> }} WP ni bojišče. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 27. junij 2013 (CEST) Za osvežitev spomina pa [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osel&diff=next&oldid=2656837 to].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:30, 27. junij 2013 (CEST) Nisem vedel o tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:53, 31. december 2013 (CET) == Vaš uporabniški račun bo preimenovan == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="sl" dir="ltr"> Pozdrav, Ekipa razvijalcev Fundacije Wikimedia spreminja način delovanja uporabniških računov kot del prizadevanja za nudenje novih, boljših uporabniških orodij (npr. obveščanje med wikiji). Da bi omogočili te spremembe, morajo imeti uporabniki [[Special:MyLanguage/Help:Unified login|enako uporabniško ime povsod]]. S tem vam bomo lahko dali nove možnosti za urejanje in razpravljanje ter prožnejše podeljevanje pravic za uporabo orodij. Pogoj za to pa so enotna uporabniška imena na vseh 900 Wikimedijinih wikijih. Glejte [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|obvestilo]] za več informacij. Na žalost je vaš uporabniški račun v konfliktu z drugim, prav tako imenovanim Doncsecz. Da bi lahko oba uporabljala Wikimedijine wikije v prihodnosti, bomo preimenovali vaš račun v Doncsecz~slwiki. To se bo zgodilo april 2015, hkrati z več drugimi uporabniškimi računi. Vaš uporabniški račun bo še vedno deloval kot prej, ohranjena bo tudi zgodovina vašega urejanja, vendar boste morali ob prijavi uporabiti novo ime. Če vam novo ime ni všeč, lahko po preimenovanju zaprosite za ponovno preimenovanje z uporabo [[Special:GlobalRenameRequest|tega obrazca]]. Opravičujemo se za nevšečnosti. Yours,<br />[[m:User:Keegan (WMF)|Keegan Peterzell]]<br />Community Liaison, Wikimedia Foundation </div> 09:25, 20. marec 2015 (CET) <!-- SUL finalisation notification --> Globalni račun lahko preveriš na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Doncsecz. Račune, ki še niso pridruženi globalnemu, pa lahko poenotiš na https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MergeAccount. Do 15. aprila je še čas, potem bodo nepridružene račune preimenovali, pa lahko pride do kakih zapletov. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:57, 22. marec 2015 (UTC) == Renamed == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr”> This account has been renamed as part of [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|single-user login finalisation]]. If you own this account you can [[{{#special:userlogin}}|log in using your previous username and password]] for more information. If you do not like this account's new name, you can choose your own using this form after logging in: [[{{#special:GlobalRenameRequest}}]]. -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) </div> 13:16, 19. april 2015 (CEST) <!-- SUL post-rename notification --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now!]'''</big> You can find more information about this survey [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|on the project page]] and see how your feedback helps the Wikimedia Foundation support editors like you. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]] (in English). Please visit our [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through the EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]] to remove you from the list. Thank you! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 20:20, 29. marec 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Reminder: Share your feedback in this Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Every response for this survey can help the Wikimedia Foundation improve your experience on the Wikimedia projects. So far, we have heard from just 29% of Wikimedia contributors. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes to be completed. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' If you have already taken the survey, we are sorry you've received this reminder. We have design the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. If you wish to opt-out of the next reminder or any other survey, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Thanks! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 03:18, 13. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''23 April, 2018 (07:00 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' '''If you already took the survey - thank you! We will not bother you again.''' We have designed the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. To opt-out of future surveys, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 02:28, 20. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:43, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19352609 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:11, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:49, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Kategorizacija == Če daš [[:Kategorija:Naselja Občine Grad]] v [[:Kategorija:Naselja na Goričkem]], potem ni treba dati tja not še vsakega naselja posebej. Oziroma je to v nasprotju s prakso kategorizacije v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:59, 16. februar 2020 (CET) == Ste vedeli == Prosim ne ustvarjaj sam predloge za "ste vedeli". Lahko predlagaš vnos na [[Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev]] in ga jaz potem vključim v predlogo, če je ustrezen. Tvoj današnji žal ni, ker je slovnično preslab in je referenciranje nejasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:13, 6. junij 2022 (CEST) == Cerkev sv. Martina, Martjanci == Dončec, živijo. Za poglavje Ljudje v članku [[Cerkev sv. Martina, Martjanci]] bi bilo smotrneje, če bi ga prestavil v članek [[Župnija Martjanci]], kjer bi bil bolj ustrezen, da se vsebine ne mešajo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 11. junij 2022 (CEST) {{ping|Janezdrilc}} V redu. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:51, 11. junij 2022 (CEST) == Prekmurske tiskane knjige == Pri seznamih prekmurskih tiskanih knjig je beseda "tiskanih" najbrž odveč, saj se razume, da gre pri knjigah za tiskovino. Predlagam preusmeritve. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:21, 17. april 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} No ja, ampak so nekatere knjige rokopisne. Če je nujna preusmeritev, potem bi bilo najboljše naslov "seznam prekmurskih tiskov." [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 23:45, 17. april 2023 (CEST) Lahko tudi ostane, če tako meniš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:03, 18. april 2023 (CEST) Sem jih že preimenoval. Vsi so zdaj 'tiski'. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 07:18, 18. april 2023 (CEST) == Imena staršev oseb == Če ni skrivnost, kje si dobil podatke o imenih staršev oseb? Dostopni podatki o nekaterih osebah so precej skopi in ne dajejo informacij o starših, ti pa jih očitno imaš. Prosim razloži. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 10:59, 20. maj 2023 (CEST) :{{ping|SirFranzPaul}} Dandanes so dosegljive stare matične knjige na spletu. Tako je možno poiskati ne samo starše, ampak tudi popraviti npr. datume. * https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ Matične knjige nadškofije Maribor ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ Matične knjige nadškofije Ljubljana ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/ Matične knjige škofije Koper [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:21, 20. maj 2023 (CEST) : Ali lahko preveriš še za [[Jakob Missia|Jakoba Missio]]? Predvsem me zanima, kako je v krstni knjigi zapisan njegov priimek in priimek njegovih staršev. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:47, 2. junij 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kapela-pri-radencih/00926/?pg=45 Tu so njegovi podatki v matični knjigi (spodaj, kjer se piše Jacobus). Ampak mi ne gre prebrati, ker je to napisano v nemščini z gotico. Poskusil sem s pomočjo spletnega programa Read Coop, ampak tudi ne more. Vprašam kolegico, ki se ukvarja z rokopisi. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:54, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Škofov oče je vpisan kot '''Martin Misſia''' v matično knjigo. Hkrati tudi sva našla druge podatke, da se je imenoval njegov pradedek ''Misle.'' Danes pa lahko najdemo priimek kot ''Misla.'' [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:46, 2. junij 2023 (CEST) ::Zanimivo. Mogoče lahko kar dodaš v njegov članek. Vedno, ko sem kje naletel kaj o njem, je pisalo, da je Missia latiniziran priimek, zato sem ugibal, če se ni morda po slovensko pisal Misja. Tudi ta priimek še obstaja, na primer župan Občine Podčetrtek je [[Peter Misja]]. Iskal sem tudi kakšen pastirski list iz časa, ko je bil še ljubljanski škof, vendar ga nisem uspel najti. Sem pa ravno dva tedna nazaj v antikvariatu naletel na eno slovensko knjigo iz tistega časa o zgodovini Cerkve in jo je avtor posvetil ''knezoškofu ljubljanskemu Jakobu Missii''. Skratka, zgleda, da to vendarle ni samo latiniziran slovenski priimek, ampak pravi slovenski. Hvala za trud, tudi kolegici. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:34, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} po mojem lahko odstranimo to, da je latiniziran priimek. Poiščem ta vir in dodam v članek. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:41, 3. junij 2023 (CEST) == Jožef Klekl == Od [[Jožef Klekl|Jožefov Kleklov]] je eden v naslovu označen kot politik, eden pa kot duhovnik, kar se mi zdi malo zavajajoče, saj sta bila oba duhovnika. Se strinjaš, da članka preimenujemo v [[Jožef Klekl (starejši)]] in [[Jožef Klekl (mlajši)]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:14, 22. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Ja, seveda. V zadnjih časih sem začel pisati tudi v svojih razpravah na univerzi in drugih člankih kot Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:23, 23. junij 2023 (CEST) Si že uredil, super. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:06, 23. junij 2023 (CEST) == Škofija Murska Sobota == Dončec, tebi je najbrž bolje znana zgodovina [[Škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. V članku pogrešam podatke o cerkvenoupravni delitvi v času Avstro-Ogrske. Ali bi bil pripravljen dodati nekaj osnovnih podatkov o tem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:25, 30. januar 2024 (CET) :{{ping|Janezdrilc}} Res. Dobro bi bilo dopolniti s podatki: današnje območje soboške škofije (na prekmurski strani) je pripadalo győrski in veszprémski škofiji v srednjem veku. Od 12. stoletja pa je severni del pripadal Győru, južni pa v Zagrebu. Tudi za zanimivost: menda je hotel [[Franc Ivanoci]] ustanoviti že v 19. stoletju škofiju na tem območju. In sicer slovansko škofijo: bi združil Slovensko krajino (Prekmurje in Porabje) z Medžimurjem pod egido te nove škofije.<br /> :Jutri, pojutrišnjem ali ta teden probam dopolniti. Vmes se moram pripraviti na strokovni izpit, ki ga ima 6.2 v LJ. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:33, 30. januar 2024 (CET) O, vidim, da obvladaš. Lahko v miru napišeš tudi po izpitu. Držim pesti, da ga uspešno opraviš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:46, 30. januar 2024 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[požar v nočnem klubu Pulse v Kočanih]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|na strani natečaja]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 22. marec 2025 (CET) == Županije Hrvaške in Madžarske == Na [[Pogovor:Županije Hrvaške#Začetnice]] je v teh dneh potekala razprava o veliki začetnici v imenih hrvaških županij. Ali lahko samo preveriš madžarsko poimenovanje [[:hu:Magyarország vármegyéi|madžarskih]] in [[:hu:Horvátország megyéi|hrvaških županij]], in sicer, zakaj za hrvaške županije uporabljajo besedo ''megye'', za madžarske pa ''vármegye''? Kakšna je razlika? Kot drugo pa, kako se '''dobesedno''' prevede ''Zala vármegye''? Ali je to ''Županija Zala'' ali ''Žalska županija''? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:25, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Zgodba je to, da je ''vármegye'' zgodovinsko poimenovanje, ker je bilo središče starih županij v začetku Kraljevine Ogrske v nekem gradu (vár=grad). V stari prekmurščini se imenuje varmedjöv in verjetno ima tudi v knjižni slovenščini poimenovanje ''stolica.'' Od leta 1945 so ukinili vármegye in so rabili samo megye. Leta 2022 je Orbánova vlada, ki rada romantizira in fevdalizira je ponovno vzpostavila vármegye. Vendar v slovenščini, kolikor vem, še vedno rabijo izraz županija za megye in tudi za vármegye, ker nisem videl spremembe npr. v Monoštru, na trijezičnih tablah na mestnem uradu. Jezikoslovci bi morali razpravljati o vprašanju ali kako naj se imenuje zdaj vármegye, ki je v 21. stoletju na Madžarskem? Mislim, da Madžari ne vejo, da je ta izraz stolica za vármegye.<br /> :Vprašanje je zapleteno in občutljivo, ker kako se lahko imenujejo enote, ki so zdaj na Hrvaškem in Slovaškem? Ker tiste enote, ki so bile v tistih krajih pred 1918 so tudi stolice/vármegye. Zdaj ta naziv ne velja. Kolikor pa bodo jih imenovali na Madžarskem kot vármegye, bodo mislili Slovaki ali Hrvati, da ima Madžarska ozemeljske zahteve. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 15:40, 4. julij 2025 (CEST) Pri dobesednem prevodu sem mislil samo, ali se prevede "imenovalniško" kot Županija '''Zala''' (ime kraja v imenovalniku), ali pridevniško '''Zalska''' županija. Kako to zveni v madžarščini? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:45, 4. julij 2025 (CEST) :Madžarsko Zala megye (zdaj Zala vármegye) je teoretično pridevniška oblika, vendar se uporablja kot samostalnik, zato se piše z veliko. Pridevnik, ki je izpeljan iz Zala megye je ''zalamegyei''=zalskožupanijski, iz Vas megye pa ''vasmegyei''=železnožupanijski. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:05, 4. julij 2025 (CEST) ::Glede na to: Zalska županija ali Županija Zala. Obe sem videl v rabi v slovenskem jeziku. In obe pomenita Zala megye. Torej raba obeh oblik je pravilna in pomenita isto. Ni razlike. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:06, 4. julij 2025 (CEST) : V [[Slovenika|Slovenski nacionalni enciklopediji]] obstaja geslo '''''Zalska županija''' (/.../ tudi Županija Zala)''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 4. julij 2025 (CEST) Zanimivo, da je v madžarščini to pridevniška oblika. Se pravi, nekaj podobnega, kot pozna angleščina, kjer Ljubljana Castle pomeni Ljubljan'''ski''' grad (pridevniška oblika). Članke madžarskih županij bi bilo vsekakor treba preimenovat, ker trenutni naslovi ne vsebujejo besede županija kot del uradnega imena. Kaj bi ti predlagal za naše članke? Pridevniško ali samostalniško poimenovanje? Odvisno seveda od uporabe v literaturi in prekmurskih medijih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:38, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Me deli vprašanje nekaj poimenovanj, ker tiste županije, ki so povezane s slovenstvom (Vas, Zala, Somogy) imenujem tudi v svojih razpravah v slovenščini: Železna, Zalska, Šomodska županija. Ko sem raziskoval stare prekmurske tiske (predvsem časopise) so bile prevedene nekatere županije kot Šopronska ali Mošonska. Ti sta zdaj združene z Győrsko županijo kot Győr-Moson-Sopron (obrobja teh županij so priključena k Avstriji in Slovaški, zato so bile skrčene po prvi vojni). Nekjer sem videl, da je za Győrsko prevod Jurska županija (ne vem zdaj točno, potem lahko bi bila Jursko-Mošonsko-Šopronska županija). Tu in tam so prevedli ime drugih, daljnih županij, ali pa so prevzeli slovaško ali hrvaško poimenovanje, npr. Satmarska (danes je Szabolcs-Szatmár-Bereg megye, Szabolcs in Bereg nima slovenskega poimenovanja v slovenščini; slovaško se imenuje Sabolčsko-satmársko-berežská župa, vendar ni virov ali je bilo to ime v rabi na slovenskem področju). Za druge kot Jász-Nagykun-Szolnok, sploh ne vem. :Bom pregledal članke o županijah in popravim madžarska poimenovanja. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:55, 4. julij 2025 (CEST) == Serdica-Sotina == Zdravo, iščem letnico kdaj je naselje Serdica-Sotina razpadlo na [[Serdica|Serdico]] in [[Sotina|Sotino]]. Ta podatek potrebujem, da lahko vnos vključim v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], saj je bilo leta 1949 preimenovano iz ''Sotina-Serdica'' v ''Serdica-Sotina''. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:26, 18. oktober 2025 (CEST) {{ping|A09}} Zdravo! Oprosti, dolgo nisem bil tukaj, se opravičujem. Nimam podatkov o tem, bom vprašal Gordano Šövegeš v murskosoboški enoti mariborskega arhiva. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:40, 31. oktober 2025 (CET) :{{ping|A09}} Gordana je rekla, da do pondeljka poišče. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:36, 31. oktober 2025 (CET) ::Ni panike, res hvala za to veliko angažiranost! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:32, 1. november 2025 (CET) {{ping|A09}} Zdravo! Gordana mi je pisala, da ne najde podatkov o združitvi. Pravi, da je edina možnost, če pogledava časopise. Sem pogledal Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga imam doma, tudi v tistem ni podatka o združitvi. Če takrat nista bili združeni ne morem poiskati podatkov v Kleklovih Novinah, saj so izhajale v tistem času. Torej, če res kaj pišejo o tem časopisi, je treba to poiskati v časopisih po drugih vojni. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:14, 3. november 2025 (CET) :Potem pa najbolje, da se kar lotim brskanja. Kdor išče, ta najde. Najlepša hvala za vso angažiranost! Lep dan želim še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 3. november 2025 (CET) == Rusjan == Prosim, preberi, kaj je že v članku ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:32, 28. april 2026 (CEST) == Conceji == Pozdravljen, če se strinjaš, bi (v bližnji prihodnosti) tvoje članke o ''concejih'' preusmeril v kategorijo Občine v Asturiji, s Conceji v Asturiji kot preusmeritveno kategorijo. <br> P.S.: Imaš kakšen poseben razlog, da v infopolju za občino dodaš parameter občina, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Parres&curid=608947&diff=6753535&oldid=6753532 npr.]? Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:59, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} V redu. Se strinjam. Zato dodam parameter ''občina'', ker sem tako opazil v članku [[Cangas de Onís]], ki ni moje delo, ampak ga je sestavil [[Uporabnik:JozefD]]. Sem mislil, da je tako pravilno. V vse druge članke o asturijskih občinah sem prevzel to infopolje. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 21:04, 21. september 2026 (CEST) 2ksw5r9mh54b64cixfh4vsim1950ws6 6753543 6753539 2026-09-21T19:08:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Conceji */ odgovor 6753543 wikitext text/x-wiki :[[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv1|Arhiv(1)]], [[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv2|Arhiv(2)]] == Žalitev?? == Dončec, prosim VIR! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 12:39, 4. marec 2011 (CET) Ampak takšna neumnost da porabsko narečje ne spada pod prekmurščino?! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:01, 4. marec 2011 (CET) == Naslovi člankov (pa še kaj drugega ...) == Ta Wikipedija pa JE napisana v knjižni slovenščini, torej pričakujemo vsebino in naslove člankov v taki obliki. Pa prosim, ne govori, da ne maram Prekmurja, prekmurščine in Doncsecza - samo reda se drži.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:24, 17. marec 2011 (CET) :Takrat treba pisati ime Johna Kennedyja kot Džon Kenedi, ali New York kot Novo mesto. Pustaijevega molitvenika niso prevedli v knjižno slovenščino in glej koliko člankov je napisano o prekmurskih knjigah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:53, 17. marec 2011 (CET) Za pisanje tujih imen imamo tudi pravila - malo drugačna kot Srbi. Če imaš v članku slovenski naslov, potem je ta povsem v redu, amen!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:01, 17. marec 2011 (CET) Poglej kak piše literatura o prekmurski književnosti te knjige, kot [[Nouvi Zákon]], [[Szvéti evangyeliomi]], [[Szvéti Angel csuvár]]. Ne boš jih našel drugič. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:03, 17. marec 2011 (CET) == Smetenje == Doncsecz, prosim nehaj smetiti po celi Wikipediji, na voljo so ti: * pogovorna stran članka * tvoja pogovorna stran * Pod lipo --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:25, 17. marec 2011 (CET) :Zopet ti si delal problemo, ker eno in pol leto pišem članke o prekmurskih knjigah in samo zdaj prestaviš eno knjigo, čeprav te oblike ne boš našel drugod. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:27, 17. marec 2011 (CET) Zanimiva interpretacija: dokler pustim tvoje polizdelke pri miru, ne delam problemo ...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:29, 17. marec 2011 (CET) Ker kaj rečeš o prekmurščini, to je neumnost. Vsi drugi ne delajo to, samo ti. Jaz sem se srečal z gospodom Jesenškom in on tudi ne slovenizira teh stvari. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:34, 17. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Si prebral kje je mesto za pogovore!? Zadnje opozorilo, kajti žal sem/smo se naveličal tvojih dobronamernih prispevkov za Wikipedijo v prekmurščini! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:21, 20. marec 2011 (CET) Ampak prosim ne razveljavi moje informacije. To ni res, da sta enaki Slovenska okroglina in krajina!!!! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:06, 20. marec 2011 (CET) == Blokada == Za en teden. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 14:24, 20. marec 2011 (CET) :Še enkrat prestavi stran o Temlinu na naslov Ferenc Temlin, pa boš znova blokiran. Argumenti glede na pogovorno stran zaenkrat niso na tvoji strani. Zato počakaj do konca razprave, prepričaj ljudi da imaš prav in '''potem''' prestavljaj. Prej ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:05, 22. marec 2011 (CET) Kljub temu me ne zanima, ker želim pustiti wikipedijo. Tong, Andrejj in drugi ne poznajo prekmurske zgodovine in literature, ampak tako delajo, jot vojvode. Drugi, kot ti pa samo gledate, kaj se zgodi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 22. marec 2011 (CET) :Če ne nameravaš delat po istih standardih kot drugi, potem lahko svobodno greš. Preden obtožuješ takole vsepovprek in kuhaš mulo se samo spomni, da smo ti dali prav kadar si imel prav (recimo pri naslovih knjig). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 22. marec 2011 (CET) Meni so rekli tudi predavatelji, naj popravim nekaj napakov tukaj, ker veliko ste delali. Doslej nihče ni problemiziralo z imeni. Videl sem, da nekaj uporabnikov ima odpor in predsodek proti tujcem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:00, 22. marec 2011 (CET) :Lahko ti 100 % v imenu vseh tukaj zagotovim, da nima nihče apriori odpora proti tujcem. Odpor je izključno samo proti vnašanju slabe slovenščine v slovensko enciklopedijo. Na žalost preslabo obvladaš knjižno slovenščino za tako količino teksta kot ga želiš prispevat. Konstantno si dajal slab vtis, zato s(m)o bili nekateri precej manj potrpežljivi s tabo kot bi lahko. Tudi mi smo samo ljudje, in smo frustrirani ker se s tvoje strani kopiči slaba slovenščina tako hitro, da ne bo zelo zelo dolgo nihče mogel tega popravit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:13, 22. marec 2011 (CET) ::Dončec, daj, lepo te prosim, prevesti svoj zadnji komentar (tule zgoraj) v slovenščino. Naj magari prevedejo tvoji predavatelji. Potem primerjaj obe besedili (tvoje in "prevedeno") in poskusi doumeti, o čem uporabniki govorimo ves čas. Lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:24, 22. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Nehaj odstranjevati vsebino člankov; če je potrebno, odstrani sporne in nepodprte trditve! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:34, 26. marec 2011 (CET) Jaz sem pisal te članek, ki jih ti vedno opremil s predlogo. Teh člankov jaz pa drugi tudi niso popravili. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:39, 26. marec 2011 (CET) == Blokada n-tič == Dončec, evo ti 14 dni časa, pa (izven Wikipedije) premisli kaj in kako nameravaš sodelovati tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 11:02, 26. marec 2011 (CET) == Mörszka krajina == Tvoj članek [[Mörszka krajina]] sem predlagal za brisanje.--[[Uporabnik:Tong|Tong]] 14:27, 10. junij 2011 (CEST) == Prekmurci v avstrijskem Porabju == Ti si edini v Wikipediji, ki je kaj napisal o Prekmurščini v avstrijskem Porabju, zato upam, da mi boš lahko kaj povedal o tej tematiki: si osebno poznal oziroma še poznaš ljudi (staroselce) iz avstrijskega Porabja, ki govorijo Prekmursko in/ali Slovensko in/ali Vendsko? Če ne, so morda Tvoji starši oziroma starejši sosedje v avstrijskem Porabju še poznali koga, ki je govoril ta jezik? [[Uporabnik:Wurzel Sepp|Wurzel Sepp]] 21:08, 15. junij 2011 (CEST) == Prekmurščina v vsako slovensko vas == Prosim NEHAJ!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:27, 21. november 2011 (CET) Doncsecz, če nočeš tega sporočila, potem nehaj ponavljati nekatere zadeve o katerih smo se že narazpravljali tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:49, 21. november 2011 (CET) == Razstava Novi zakon v UKM-u == Razstava v UKM-u je bila le do danes. Knjige, ki so bile razstavljene, so iste, kot si jih že ti fotografiral, zato jih nisem še jaz. Lp, [[Uporabnik:Irena Plahuta|Petra Rimska]] 10:11, 28. januar 2012 (CET) == Celjski == Madžarsko ime Celjskih sem izbrisal, saj ga - v nasprotju z nemškim - v času Celjskih niso uporabljali. Moderne drugojezikovne različice pa ne sodijo v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:41, 3. april 2012 (CEST) :Celjski grofje so bili pomembni v madžarski zgodovini od kralja Sigismunda do kralja Matjaža. Velike posesti so imeli na Ogrskem in v uradnih madžarskih dokumentih je napisano njihovo ime ''Zillei grofok, Zillei/Cillei Ulrik'' in drugi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:03, 3. april 2012 (CEST) Nedvomno, zato pa imajo geslo na madžarski WP. Ampka ker WP ni slovar, je madžarsko ime v slovenskem geslu odveč. Saj tudi hrvaškega ni, pa so imeli posesti na Hrvaškem in v Slavoniji. Smisleno bi bilo le, če bi se pojavljalo v takratnih dokumentih, o čemer pa zelo dvomim, ker so na Ogrskem takrat uporabljali latinščino. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:14, 3. april 2012 (CEST) Veliko dokumentov so pisali tudi v madžarščini. Pa vse zgodovinske knjige od 17. stoletja govori o celjskih grofih (cillei grófok), saj so bili pomembnejši ljudje madžarske zgodovine. Pa hrvaško ime ''Celjski grofovi'' je enako s slovenskim, torej ni potrebno v hrvaščini napisati, samo v nemščini in madžarščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:49, 3. april 2012 (CEST) :''Najprej'' z viri podpri te trditve, ''potem'' vračaj prevod v članek. Bo šlo? Zgodovinske knjige od 17. stoletja mimogrede niso relevantne za takratno (15. stoletje in nazaj) situacijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} Če opreš današnje učbenike, lahko vidiš, da pišejo o družini ''cillei grófok.'' Razen tega tukaj je veliki leksikon [http://www.mek.iif.hu/porta/szint/egyeb/lexikon/pallas/html/020/pc002056.html#6 Pallas], ki je največji leksikon na Madžarskem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:58, 3. april 2012 (CEST) :Ruski viri tudi pišejo o Графы Цельские, pa ne bomo devali tega prevoda v članek. Najprej pokaži kak vir, ki našteva tistih "veliko dokumentov v madžarščini", potem se lahko pogovarjamo dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:35, 3. april 2012 (CEST) Celjski grofje niso bili v Rusiji. Imeli so ogrsko plemstvo skoraj sto let. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 16:59, 3. april 2012 (CEST) Na madžerskem internetu: [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&oq=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=hp.3...79l5709l0l5923l24l20l4l0l0l0l332l3163l4j11j4j1l27l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei grófok 797 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+csal%C3%A1d%22&oq=%22cillei+csal%C3%A1d%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...9407l10315l0l10488l6l6l0l0l0l0l124l617l4j2l6l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei család 667. rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cilleiek%22&oq=%22cilleiek%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...19304l20179l1l20438l4l4l0l0l0l0l115l418l1j3l4l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cilleiek 3230 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Ulrik%22&oq=%22Cillei+Ulrik%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...22739l25318l2l25544l12l11l0l0l0l3l373l1836l2j5j3j1l11l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Ulrik 6760 rez.] Celjski grofje so imeli take funkcije v madžarskem državnem aparatu, da so bili glavni dostojanstveniki ogrske države, kot hrvaški ban, palatin, poveljnik vojske. Ter Barbara Celjska ([https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&oq=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...244550l246388l3l246546l11l9l2l0l0l3l188l966l5j4l13l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Borbála 6420 rez.]) je bila kraljica Ogrske. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:09, 3. april 2012 (CEST) :Nobena od teh povezav ne pove nič konkretnega... Pokaži vir z dokumenti iz 15. stoletja namesto da zapravljaš naš čas. In nehaj že enkrat vsiljevat svoje in '''počakaj''' da pridemo do soglasja preden vračaš sporno vsebino. Na ta način si boš prislužil samo novo blokado. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 3. april 2012 (CEST) Zakaj ne? Odkod vzejo te strani vir? Mi smo v osnovni in srednji šoli študirali o celjskih grofih in na univerzi pri študiju madžarsko-slovenskih zgodovinskih stikov. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:22, 3. april 2012 (CEST) :To so ''sodobna'' madžarska poimenovanja za celjske grofe, kar ti je napisal že IP. Ta nimajo več teže kot sodobna ruska. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:24, 3. april 2012 (CEST) Ne verjamem, ker madžarska različica je iz nemščine, pa tudi nemško ime je skoraj enako s slovenskim: graf in grof. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:27, 3. april 2012 (CEST) :Že stotič: kaj ti osebno verjameš je nepomembno. A moramo spet skozi to fazo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:30, 3. april 2012 (CEST) In ti zakaj opredeliš, da madžarski viri ni pomembni iz interneta, če stokrat sem rekel, da na Madžarskem tako študirajo? Zakaj ne moreš to sprejeti, da celjski grofje ne le samo v slovenski zgodovini pomembni, temveč tudi v madžarski? Najbolj znana madžarska opera Ladislav Hunyadi tudi ima Ulrika celjskega za enega prvega igralca. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:39, 3. april 2012 (CEST) :Super da so jim pomembni, lahko imajo gesla z lokalnim imenom v svojem jeziku. Tukaj je pa '''slovenska''' Wikipedija in dogovor je, da pišemo slovensko verzijo imena in originalno verzijo imena. Za ostale so interwikiji. Združene države Amerike so tudi pomembne v zgodovini Japonske, pa ne bomo šli pisat imena 日本語 v geslo o ZDA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:45, 3. april 2012 (CEST) Kak [http://hu.wikipedia.org/wiki/Cillei_csal%C3%A1d tukaj lahko vidiš,] da madžarski članek omeni slovenski naziv celjskih grofov, ker zna, kakšno vlogo imajo v slovenski zgodovini, pa slovenska zastava nosi zvezde celjskih grofov. Nobene vloge nimajo celjski grofje v zgodovini drugih držav, kot samo Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije pa Nemčije. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:50, 3. april 2012 (CEST) :Če ne zapišemo sodobnega madžarskega imena za Celjske grofe to nič ne zmanjša njihove vloge. Kakšen dogovor o poimenovanju imajo madžarski wikipedisti pa je njihova stvar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:53, 3. april 2012 (CEST) Taki argument si rekel proti tem, da različna so ruska in druga imena, ki ni imel smisla. Tako ne moremo napisati v nemščini, saj zaman so bili Nemci in imeli pomembno vlogo v nemški zgodovini, saj je to ni nemška wikipedija. Jaz pa sem argumentiral na njihovo vlogo v madžarski zgodovini, da so toliko pomembni ti grofje na Madžarskem, kot v Sloveniji. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:59, 3. april 2012 (CEST) :Na področju celjske kneževine se je uporabljal nemški naziv, v slovenski wikipediji pa lahko dodajamo slovenski naziv. Torej lahko poleg slovenskega naiva navedemo še nemški. Karkoli drugega bi bilo nesmiselno. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:02, 3. april 2012 (CEST) :''von Cylie'' oz. ''von Cilli'' je bil njihov originalni naziv kot jim ga je podelil Ludvik IV., zato ga je smiselno zapisati, ne zato kakšen vpliv bi imeli v nemški zgodovini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:06, 3. april 2012 (CEST) ::Vendar oni so bili Nemci, bi bilo nesmiselno tudi slovenski naziv pisati, zaman so živeli na slovenskem področju. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:10, 3. april 2012 (CEST) Na Štajerskem v tem času ni bila uradni jezik slovenščina, pa Celjski grofje niso Slovenci, torej obvezno je napisati nemški naziv. [http://hu.wikipedia.org/wiki/Puchner_Antal Anton Puchner] avstrijski general se je rodil na Ogrskem, zato ima tudi madžarski naziv, vendar ni bil Madžar, zaradi tega je potrebno omeniti nemško ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:09, 3. april 2012 (CEST) :Tukaj je slovenska Wikipedija, zato pišemo slovenski naziv za vse, in to na prvem mestu. Nemško ime je omenjeno takoj za tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:16, 3. april 2012 (CEST) Za tem (in ni v začetku) je napisano madžarsko ime, tam kjer so stiki celjskih grofov z Madžari. Tam ima vredno mesto. Rusi pa nimajo mesta v članku, torej ni treba napisati ruskega naziva. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:21, 3. april 2012 (CEST) :OK, lahko nehaš zdaj s temi Rusi, je bil pač slab primer. Ampak poglej čisto malo bolj široko, no. A zdaj bomo za vsakega plemiča ki je imel vpliv na ozemlju nekega X naroda, pisali lokalne prevode od vseh? Ne moreš samo za ta primer forsirat svoje, ker je pač tvoj hobi vtikat madžarščino in porabščino povsod kjer je vsaj bežno povezana. To je splošna enciklopedija in na ta način bi se utopili v imenih če bi hoteli bit konsistentni. Nekje je treba naredit rez - torej pišemo slovensko ime in originalno ime, pa basta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 3. april 2012 (CEST) Nehaj zdaj s porabščino, ker je treba napisati lokalne nazive tudi. Bostjan je pisal, da v njihovi kneževini uradni jezik je nemščina bila in tam so živeli. Vendar na Ogrskem so tudi živeli ti grofje, torej tam so tudi imeli svojo ero. V Porabju niso imeli posesti. Pa kot sem rekel, da lokalne nazive je treba tudi napisati, ker npr. Napoleon francoski cesar je bil iz Korzike. Tamkajšnji ljudje pa niso Francozi in drugi jezik govorijo. Njegovo korziško ime je ''Napulione Buonaparte.'' [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:48, 3. april 2012 (CEST) :A se spet trudiš razumet narobe kar ti govorim(o)? Dobronameren nasvet: nehaj se trudit narobe razumet, ker takole komunicirat je nemogoče. Mimogrede, Napoleonovo rojstno ime v korziščini nima zveze s tem primerom, ker je originalno. Ime Cillei grófok za Celjske grofe ni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 3. april 2012 (CEST) Vendarle ne pišete korziškega imena. Pa če gledamo kaj je originalno ime celjskih grofov, to je nemško. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Ga pač še ni nihče dodal. Originalno ime celjskih grofov je pa napisano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 3. april 2012 (CEST) Vendar ne v naslovu. Če vztrajamo pri originalnem, to morebiti v naslovu. Ampak kak bo to spodkopalo madžarski naziv, ker nesporno so bili posestniki na Ogrskem, kot na Štajerskem. Iz Moldavije so bili tudi taki posestniki, ki so služili ogrskemu in poljskemu kralju in dobili posesti v Transilvaniji pa Volhiniji. S tem skupaj pa so imeli madžarski pa poljski naziv.[[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:21, 3. april 2012 (CEST) :Seveda ne, naslov je rezerviran za slovenski izraz, kot pri vseh drugih člankih (če slovenski izraz obstaja). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:24, 3. april 2012 (CEST) Dončec, preden začnem pisati nesramnosti, samo eno vprašanje: ali se je v času, ko so Celjski živeli, uporabljalo madžarsko ime? Jaz zelo dvomim, ker so tedaj na Ogrskem uporabljali latinščino. Dokler torej ne sproduciraš vira, ki bo pokazal, da se motim, velja, da je izraz "cillei grófok" '''poznejši''' madžarski prevod originalnega nemškega imena. Zato v slovenski WP nima mesta, tako kot ne hrvaški ali češki prevod - tudi tam so imeli Celjski in njihovi potomci posesti in funkcije. Slovensko ime je seveda tudi prevod, vendar plemiške rodbine v slovenščini običajno prevajamo, ko govorimo o srednjem veku. Saj se [[Vovbržani]] ali [[Turjaški]] tudi niso pisali tako. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:46, 3. april 2012 (CEST) :Torej ti to hočeš praviti, da če je latinščina bila uradni jezik na Ogrskem, latinsko so govorili? Nehaj zdaj češki pa drugi variant, celjski grofje niso bili češki posestniki. Njihovo ime tam je v vsakih almanahih ogrskih veleposestnikov. In ne gledajmo tistega časa, ker pod tem primerom ni bilo svobodno Trubarja tak pisati, temveč Primus Truber. Gotovo, da so Napoleona drugače pisali v njegovem času v korziščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:57, 3. april 2012 (CEST) Kako so govorili, ni čisto nič važno, ker imamo samo zapise. Zaradi mene so Hermanu na domačem dvoru rekli Hermi, mama pa ga je klicala Hemanček, vendar tega ne vemo in zato tega ni v geslu. Pa še ena stvar: Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina. Zato je nemško ime njihovo domače ime in sodi v geslo. Celo če so svoje ime/svoja imena drugod, kjer so tudi imeli posesti, prilagajali, kar ni nič nenavadnega, to ni zelo pomembno in ne sodi v geslo na slovenski WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:06, 3. april 2012 (CEST) ''Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina'' - to vemo. Ampak na Ogrskem, kjer so živeli tudi, tam je bil jezik madžarščina. Nesmiselno, da kasneje so izumili naziv ''cillei grófok.'' Vprašanje ni to, kaj je bil originalni jezik, temveč komu ali čemu so bili privezani celjski grofje. Ker Ogrski so bili nenavadno privezani (Češki pa Rusiji ni), zato je motivirano napisati madžarski naziv. Lahko napišemo imena naselij poleg kitajskega ali arabskega pravopisa, ampak zakaj, če tam ne živejo Arabi in nimajo nobenih stikov z njimi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:12, 3. april 2012 (CEST) Jezik virov '''ni bila''' madžarščina, razen morda izjemoma. Kaj so govorili doma, je druga zgodba, seveda pa prav gotovo ne samo madžarsko. Sicer pa ne vem, zakaj moramo s tabo vedno debatirati na petih mestih. . --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:16, 3. april 2012 (CEST) Vi morete dokazati, da so govorili plemiči slovensko (nekje si ti pisal, da so uporabljali slovenski jezik)? Ker na Ogrskem zaman je bila latinščina jezik (največ) virov, veleposestniki in kralj so govorili madžarsko tudi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:18, 3. april 2012 (CEST) :Zadostuje [[Pogovor:Celjski grofje]]!! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:21, 3. april 2012 (CEST) Jaz sem tudi že utrujen zaradi razprave. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:24, 3. april 2012 (CEST) == Narečja == O narečjih smo se dovolj pogovarjali, zato prosim nehaj. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Mislim ti ne razumeš. Čakavščina važno vlogo ima kot prekmurščina. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:09, 3. april 2012 (CEST) In je seveda tudi standarizirani, nadnarečni knjižni jezik? --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:14, 3. april 2012 (CEST) :Seveda, lahko vprašaš sombotelsko kroatistiko. Ta jezik, kot prekmurščina, se je ohranil v leposlovju, cerkvi in malo v televiziji in radiju. Ter so zahtevali čakavski pouk v šolah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:15, 3. april 2012 (CEST) Super. Takoj jo bom poklical. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:17, 3. april 2012 (CEST) :Lahko jih vprašaš, a mislim lektorica najprej mene bo iskala. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:22, 3. april 2012 (CEST) Ne najde te. Škoda. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:27, 3. april 2012 (CEST) :Na internetu ne išči, ker o prekmurščini tudi nisi (ali komaj si) našel. Ko [http://books.google.si/books?id=KEr0NAAACAAJ&dq=%22Katolicsanszki%22&hl=sl&sa=X&ei=ZzR7T5PWOqn-4QT0la2IBA&ved=0CC0Q6AEwAA tukaj pišejo], da je tukaj primerek na internetu iz tiste pa tiste knjige, nič ne najdem. Časopis Čakavski rič in Kaj imata tako vlogo kot Porabje. Vid Balog je prevedel Novo zavezo, čeprav je ni mogel izdati (trenutno), ampak to delo je tudi standard. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:31, 3. april 2012 (CEST) Ne iščem in ne najdem. Ko boš ti našel kaj prepričljivega, se pa kar javi. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:44, 3. april 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:54, 14. maj 2012 (CEST) Ne bom pisal, čeprav sem videl to drugje. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:57, 14. maj 2012 (CEST) Včasih je bilo to dovoljeno in je še v mnogih geslih starejšega datuma, zdaj ni več, tako da se tega izogibamo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:27, 14. maj 2012 (CEST) :Še enkrat: Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). Prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:31, 31. december 2013 (CET) == V delu == Prosim, upoštevaj oznako {{tl|v delu}} na vrhu strani!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 18:49, 8. julij 2012 (CEST) Videl sem tisto predlogo. Ali kaj slabega sem delal? [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:05, 8. julij 2012 (CEST) :Nisi je upošteval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:13, 8. julij 2012 (CEST) A moj zadnji prispevek je bil [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0tevan_K%C3%BChar_(slovstveni_folklorist)&diff=prev&oldid=3551647 to]: toliko, da sem točno napisal Ivanocijevo ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:53, 8. julij 2012 (CEST) :Ni važno sploh. Lahko napišeš 36.000 zlogov ali pa samo eno črko spremeniš - če nekdo ureja istočasno, sledi mukotrpno ponovno delo. Včeraj sem delala brez oznake in sem izgubila več 100 zlogov, ker je istočasno nekdo dobronamerno popravil članek. Prosim, da res upoštevaš to predlogo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 20:00, 8. julij 2012 (CEST) == Halo? == Večeslavci || Veˈčẹ:slafc, z Veˈčẹ:slavec, v Veˈčẹ:slafc in v Veˈčẹ:slafcaj m mn., tpn razloženega naselja na obeh straneh Ledave ob cesti Gederovci–Sotina; 1365 Wenchezlaufolua (Venčeslavova vas), 1366 Gyurgfiamyklowsfalua (Jurijevega Mikloša vas) al. nom. Gezloufalua (Česlavova vas)7 (Zelko 1982: 92), 1698 Veczezlovecz, Vecsészlavecz (Zelko 1996: 75), 1874 Sessldorf oder Vecsislavecz (Rajšp – Serše 2001: 8; I–6); == Miháo Sever Vaneča == Miháo Sever Vaneča je vsekakor plemic kot si navedel, vendar je zapis njegovega imena napacen. Pravilno bi bilo Mihael Sever pl. Vanečanski Madzarasko je pravilno tako kot si zapisal: Vanecsai Szever Mihály. Kar bi se prav tako lahko zapisovalo kot Szever Mihaly de Vanecsa ( z latinskim predikatom de ). Vendar mislim da je ta predikat Vanecsai odvec, ker se v popisu ogrskega plemstva omenja druzina Szever, brez predikata, tako kot ostale nizje plemiske druzine Berke, Agustich, Cipott, itd. Ta Vanecsai se verjetno nahaja v kaksni njegovi knjigi, kjer samo razlaga kje je bil rojen. Mislim da je najbolj pravilno zapisati: mad. Szever Mihaly slo. Mihael Sever nem. Mihael von Szever - mozno je da se motim, vendar do sedaj Szever-jev se nisem zasledil z predikatom. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Ime Severja sem napisal po Antonu Trstenjaku. Ali videl sem drugo obliko: Vanečaj. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:25, 16. avgust 2012 (CEST) == Ladislav Sobotin == Videl sem da navajas njegovo latinsko ime. Szobothin László de Muray-Szombath - dopisal pa si da de Muray-Szombath pomeni da prihaja iz Murske Sobote. To je napaka. Gre za plemiski predikat, ker so bili Sobotini plemici, dosegli so celo baronski stan (madz. baro)- tako trdi dr. Andrej Hozjan - de Muray-Szombath oznacuje ozemlje katerega jim je dal ogrski kalj v last. Torej so ocitno dobili ob poplemenitenju nekatera posestva v takratni Soboti. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Očitno. Ta priimek sem našel v madžarskem viru, a tam niso pisali, ali je imel posest. Samo drugi viri informirajo, kak lahko ugotovimo to. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 23. oktober 2012 (CEST) Dr. Hozjan trdi da so bili Sobotini edini ki so poleg druzine Szapary imeli predikat "muraszombati" (mad.) oz. "de Muray-Szombath"(v latinscini).To ne pomeni, da so takrat se imeli posest - gre z to da jim je kralj ob podelitvi plemstva podelil tudi posest na uzemlju Murske Sobote. Ni pa nujno da so to posest obdrzali, mozn oda so jo prodali ali kaj taksnega. Recimo gorf Szapary Gyula, ki je bil ministrski predsednik Ogrske v 19. stoletju je tudi nosil predikat "muraszombati", pa ni imel nikakrsnega posestva v Soboti. Gre samo za plemiski predikat. Sobotine omenja dr. Andrej Hozjan v clanku: "Plemiske rodbine v Murski Soboti 18. stoletja" - to najdes lahko v Univerzitetni knjiznici. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Tvoje razlage == Nehaj spet goniti osebna mnenja v člankih. Napiši točno kar piše v virih in pusti jezikoslovne razlage ljudem, ki so za to usposobljeni - v tem primeru, da želijo uvesti poučevanje v šolah in razvoj kajkavščine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:27, 12. februar 2013 (CET) :In nehaj tlačiti narečne izraze v članke, kakor si počel [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donji_Mihaljevec&diff=3821572&oldid=3641416 tukaj]. Sicer se boš šel malo hladit.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:48, 12. februar 2013 (CET) Ne verjamem, da je to problem, namreč Hrvati tudi sprejejo to, saj kajkavščina je elementarni del hrvaške kulture. Zato Hrvati ne problematizirajo s tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:52, 12. februar 2013 (CET) :Ja, soj štojerščina je tüdi, pa ne gnjavimo z njo po člankih v enciklopediji.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:54, 12. februar 2013 (CET) Če jim je to všeč, [[:hr:Donji Mihaljevec|potem osrečuj njih s tem]]. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:57, 12. februar 2013 (CET) Štajerski jezik je umrl v 19. stoletju s Petrom Dajnkom, ni bil več. Zaman ga primerjaš. Štajerski jezik namreč ni mogel dosečti tiste kakovosti, kot kajkavski: kajkavščina je jezik nabožnosti, leposlovja in znanstvenosti. Npr. Mihal Šilobod Bolšič je napisal kajkavsko aritmetiko. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:59, 12. februar 2013 (CET) @Tong, ja in glej [[:hr:Novi Marof]], tam so sprejeli kajkavsko ime, in sem podkrepil z virom. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:00, 12. februar 2013 (CET) :[http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Novi_Marof&diff=3319962&oldid=3319839 aj beliv i ken flaj].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:04, 12. februar 2013 (CET) ::[http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maršuvic san štéo písati]. A ime Novega Marofa spet lahko napišem, samo če posebni del začnem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:14, 12. februar 2013 (CET) Da padem dol od smeha. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 10:08, 12. februar 2013 (CET) Lahko smeješse krohotaš, Hrvati se ne krohotajo. Glej samo [http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Razgovor_sa_suradnikom:Doncsecz&diff=prev&oldid=3691933 to], in lahko vidiš, da jim je to resno, haha. Pa prej sem salbo pisal, ni Novega Marofa, temveč [http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maruševec]. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:11, 12. februar 2013 (CET) :Dončec! Saj nihče ne pravi, da seznam knjig ni v redu. Nehaj težiti, da so hrvaška/madžarska/x- narečja in pokrajninski pogovornimi jeziki knjižni jeziki. Zato ne sodijo v uvodne vrstice. Tak. Zdaj pa grem študirat.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Tukaj ne samo o seznamih govorimo, a ste rekli, da Hrvati ne sprejejo moje ureditve, če napišem kajkavsko ali čakavsko ime. Lahko videte zdaj, da ni tak. In ti predlagam, da sledi kajkavščini in kajkavski književnosti, pa boš videl o čem govorim. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:23, 12. februar 2013 (CET) :In glejte to: [http://hr.wikipedia.org/wiki/Barban čakavsko ime Barbana], zdaj jaz se krohotam. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Vidim, kako jim je resno, ja, da si bil tudi tam že blokiran ker vsiljuješ narečni govor v knjižno enciklopedijo. En nepovezan seznam ne spremeni tega, tudi ne en primer ki so ga slučajno spregledali. Pa tudi če ga niso, njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa svoja pravila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:21, 12. februar 2013 (CET) Yerpo, v prvih dveh letih sem bil blokiran, ko komaj sem znal o wikipediji. Ta urejanja pa glej, kdaj sem delal? Pa sem pokazal vire. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:26, 12. februar 2013 (CET) :Ponavljam: njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa našo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:32, 12. februar 2013 (CET) Pod tem pogojem tudi oni ne bi sprejeli to, to tako bi bilo, če bi v eni državi rop je greh, v drugi pa ne. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:36, 12. februar 2013 (CET) :Nehaj s temi sholastični zadevami.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:37, 12. februar 2013 (CET) == [[Ferenc Marič]] == Zanimalo bi me od kod si dobil informacije o tem Maricu. Vidim da si kot vir navedel maticno knjigo - ali ima v njej kak naziv DOMINUS ali NEMES, kajti Marics/Marich je bila ena nemesnjaska druzina - tudi mati njegova je Trajber, kar je tudi ena nemesnjaska druzine v Prekmurju. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Rojstva in smrti v seznamih po dnevih in letih == Taki seznami postanejo hitro nepregledni, zato je smiselno, da se vanje uvršča samo res najpomembnejše osebnosti na svetovni ali vsaj nacionalni (slovenski) ravni. Vsak duhovnik in učiteljica žal ne spadata tja, enako velja za izide pesmaric in podobne lokalne dogodke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:50, 26. junij 2013 (CEST) == Blokada == <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje | type = serious | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo vam morali začasno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]. Če želite prispevati koristneje, vas po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružite. <!-- Predloga:Test5 --> }} WP ni bojišče. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 27. junij 2013 (CEST) Za osvežitev spomina pa [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osel&diff=next&oldid=2656837 to].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:30, 27. junij 2013 (CEST) Nisem vedel o tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:53, 31. december 2013 (CET) == Vaš uporabniški račun bo preimenovan == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="sl" dir="ltr"> Pozdrav, Ekipa razvijalcev Fundacije Wikimedia spreminja način delovanja uporabniških računov kot del prizadevanja za nudenje novih, boljših uporabniških orodij (npr. obveščanje med wikiji). Da bi omogočili te spremembe, morajo imeti uporabniki [[Special:MyLanguage/Help:Unified login|enako uporabniško ime povsod]]. S tem vam bomo lahko dali nove možnosti za urejanje in razpravljanje ter prožnejše podeljevanje pravic za uporabo orodij. Pogoj za to pa so enotna uporabniška imena na vseh 900 Wikimedijinih wikijih. Glejte [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|obvestilo]] za več informacij. Na žalost je vaš uporabniški račun v konfliktu z drugim, prav tako imenovanim Doncsecz. Da bi lahko oba uporabljala Wikimedijine wikije v prihodnosti, bomo preimenovali vaš račun v Doncsecz~slwiki. To se bo zgodilo april 2015, hkrati z več drugimi uporabniškimi računi. Vaš uporabniški račun bo še vedno deloval kot prej, ohranjena bo tudi zgodovina vašega urejanja, vendar boste morali ob prijavi uporabiti novo ime. Če vam novo ime ni všeč, lahko po preimenovanju zaprosite za ponovno preimenovanje z uporabo [[Special:GlobalRenameRequest|tega obrazca]]. Opravičujemo se za nevšečnosti. Yours,<br />[[m:User:Keegan (WMF)|Keegan Peterzell]]<br />Community Liaison, Wikimedia Foundation </div> 09:25, 20. marec 2015 (CET) <!-- SUL finalisation notification --> Globalni račun lahko preveriš na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Doncsecz. Račune, ki še niso pridruženi globalnemu, pa lahko poenotiš na https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MergeAccount. Do 15. aprila je še čas, potem bodo nepridružene račune preimenovali, pa lahko pride do kakih zapletov. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:57, 22. marec 2015 (UTC) == Renamed == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr”> This account has been renamed as part of [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|single-user login finalisation]]. If you own this account you can [[{{#special:userlogin}}|log in using your previous username and password]] for more information. If you do not like this account's new name, you can choose your own using this form after logging in: [[{{#special:GlobalRenameRequest}}]]. -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) </div> 13:16, 19. april 2015 (CEST) <!-- SUL post-rename notification --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now!]'''</big> You can find more information about this survey [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|on the project page]] and see how your feedback helps the Wikimedia Foundation support editors like you. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]] (in English). Please visit our [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through the EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]] to remove you from the list. Thank you! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 20:20, 29. marec 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Reminder: Share your feedback in this Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Every response for this survey can help the Wikimedia Foundation improve your experience on the Wikimedia projects. So far, we have heard from just 29% of Wikimedia contributors. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes to be completed. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' If you have already taken the survey, we are sorry you've received this reminder. We have design the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. If you wish to opt-out of the next reminder or any other survey, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Thanks! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 03:18, 13. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''23 April, 2018 (07:00 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' '''If you already took the survey - thank you! We will not bother you again.''' We have designed the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. To opt-out of future surveys, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 02:28, 20. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:43, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19352609 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:11, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:49, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Kategorizacija == Če daš [[:Kategorija:Naselja Občine Grad]] v [[:Kategorija:Naselja na Goričkem]], potem ni treba dati tja not še vsakega naselja posebej. Oziroma je to v nasprotju s prakso kategorizacije v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:59, 16. februar 2020 (CET) == Ste vedeli == Prosim ne ustvarjaj sam predloge za "ste vedeli". Lahko predlagaš vnos na [[Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev]] in ga jaz potem vključim v predlogo, če je ustrezen. Tvoj današnji žal ni, ker je slovnično preslab in je referenciranje nejasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:13, 6. junij 2022 (CEST) == Cerkev sv. Martina, Martjanci == Dončec, živijo. Za poglavje Ljudje v članku [[Cerkev sv. Martina, Martjanci]] bi bilo smotrneje, če bi ga prestavil v članek [[Župnija Martjanci]], kjer bi bil bolj ustrezen, da se vsebine ne mešajo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 11. junij 2022 (CEST) {{ping|Janezdrilc}} V redu. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:51, 11. junij 2022 (CEST) == Prekmurske tiskane knjige == Pri seznamih prekmurskih tiskanih knjig je beseda "tiskanih" najbrž odveč, saj se razume, da gre pri knjigah za tiskovino. Predlagam preusmeritve. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:21, 17. april 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} No ja, ampak so nekatere knjige rokopisne. Če je nujna preusmeritev, potem bi bilo najboljše naslov "seznam prekmurskih tiskov." [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 23:45, 17. april 2023 (CEST) Lahko tudi ostane, če tako meniš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:03, 18. april 2023 (CEST) Sem jih že preimenoval. Vsi so zdaj 'tiski'. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 07:18, 18. april 2023 (CEST) == Imena staršev oseb == Če ni skrivnost, kje si dobil podatke o imenih staršev oseb? Dostopni podatki o nekaterih osebah so precej skopi in ne dajejo informacij o starših, ti pa jih očitno imaš. Prosim razloži. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 10:59, 20. maj 2023 (CEST) :{{ping|SirFranzPaul}} Dandanes so dosegljive stare matične knjige na spletu. Tako je možno poiskati ne samo starše, ampak tudi popraviti npr. datume. * https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ Matične knjige nadškofije Maribor ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ Matične knjige nadškofije Ljubljana ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/ Matične knjige škofije Koper [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:21, 20. maj 2023 (CEST) : Ali lahko preveriš še za [[Jakob Missia|Jakoba Missio]]? Predvsem me zanima, kako je v krstni knjigi zapisan njegov priimek in priimek njegovih staršev. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:47, 2. junij 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kapela-pri-radencih/00926/?pg=45 Tu so njegovi podatki v matični knjigi (spodaj, kjer se piše Jacobus). Ampak mi ne gre prebrati, ker je to napisano v nemščini z gotico. Poskusil sem s pomočjo spletnega programa Read Coop, ampak tudi ne more. Vprašam kolegico, ki se ukvarja z rokopisi. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:54, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Škofov oče je vpisan kot '''Martin Misſia''' v matično knjigo. Hkrati tudi sva našla druge podatke, da se je imenoval njegov pradedek ''Misle.'' Danes pa lahko najdemo priimek kot ''Misla.'' [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:46, 2. junij 2023 (CEST) ::Zanimivo. Mogoče lahko kar dodaš v njegov članek. Vedno, ko sem kje naletel kaj o njem, je pisalo, da je Missia latiniziran priimek, zato sem ugibal, če se ni morda po slovensko pisal Misja. Tudi ta priimek še obstaja, na primer župan Občine Podčetrtek je [[Peter Misja]]. Iskal sem tudi kakšen pastirski list iz časa, ko je bil še ljubljanski škof, vendar ga nisem uspel najti. Sem pa ravno dva tedna nazaj v antikvariatu naletel na eno slovensko knjigo iz tistega časa o zgodovini Cerkve in jo je avtor posvetil ''knezoškofu ljubljanskemu Jakobu Missii''. Skratka, zgleda, da to vendarle ni samo latiniziran slovenski priimek, ampak pravi slovenski. Hvala za trud, tudi kolegici. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:34, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} po mojem lahko odstranimo to, da je latiniziran priimek. Poiščem ta vir in dodam v članek. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:41, 3. junij 2023 (CEST) == Jožef Klekl == Od [[Jožef Klekl|Jožefov Kleklov]] je eden v naslovu označen kot politik, eden pa kot duhovnik, kar se mi zdi malo zavajajoče, saj sta bila oba duhovnika. Se strinjaš, da članka preimenujemo v [[Jožef Klekl (starejši)]] in [[Jožef Klekl (mlajši)]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:14, 22. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Ja, seveda. V zadnjih časih sem začel pisati tudi v svojih razpravah na univerzi in drugih člankih kot Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:23, 23. junij 2023 (CEST) Si že uredil, super. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:06, 23. junij 2023 (CEST) == Škofija Murska Sobota == Dončec, tebi je najbrž bolje znana zgodovina [[Škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. V članku pogrešam podatke o cerkvenoupravni delitvi v času Avstro-Ogrske. Ali bi bil pripravljen dodati nekaj osnovnih podatkov o tem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:25, 30. januar 2024 (CET) :{{ping|Janezdrilc}} Res. Dobro bi bilo dopolniti s podatki: današnje območje soboške škofije (na prekmurski strani) je pripadalo győrski in veszprémski škofiji v srednjem veku. Od 12. stoletja pa je severni del pripadal Győru, južni pa v Zagrebu. Tudi za zanimivost: menda je hotel [[Franc Ivanoci]] ustanoviti že v 19. stoletju škofiju na tem območju. In sicer slovansko škofijo: bi združil Slovensko krajino (Prekmurje in Porabje) z Medžimurjem pod egido te nove škofije.<br /> :Jutri, pojutrišnjem ali ta teden probam dopolniti. Vmes se moram pripraviti na strokovni izpit, ki ga ima 6.2 v LJ. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:33, 30. januar 2024 (CET) O, vidim, da obvladaš. Lahko v miru napišeš tudi po izpitu. Držim pesti, da ga uspešno opraviš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:46, 30. januar 2024 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[požar v nočnem klubu Pulse v Kočanih]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|na strani natečaja]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 22. marec 2025 (CET) == Županije Hrvaške in Madžarske == Na [[Pogovor:Županije Hrvaške#Začetnice]] je v teh dneh potekala razprava o veliki začetnici v imenih hrvaških županij. Ali lahko samo preveriš madžarsko poimenovanje [[:hu:Magyarország vármegyéi|madžarskih]] in [[:hu:Horvátország megyéi|hrvaških županij]], in sicer, zakaj za hrvaške županije uporabljajo besedo ''megye'', za madžarske pa ''vármegye''? Kakšna je razlika? Kot drugo pa, kako se '''dobesedno''' prevede ''Zala vármegye''? Ali je to ''Županija Zala'' ali ''Žalska županija''? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:25, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Zgodba je to, da je ''vármegye'' zgodovinsko poimenovanje, ker je bilo središče starih županij v začetku Kraljevine Ogrske v nekem gradu (vár=grad). V stari prekmurščini se imenuje varmedjöv in verjetno ima tudi v knjižni slovenščini poimenovanje ''stolica.'' Od leta 1945 so ukinili vármegye in so rabili samo megye. Leta 2022 je Orbánova vlada, ki rada romantizira in fevdalizira je ponovno vzpostavila vármegye. Vendar v slovenščini, kolikor vem, še vedno rabijo izraz županija za megye in tudi za vármegye, ker nisem videl spremembe npr. v Monoštru, na trijezičnih tablah na mestnem uradu. Jezikoslovci bi morali razpravljati o vprašanju ali kako naj se imenuje zdaj vármegye, ki je v 21. stoletju na Madžarskem? Mislim, da Madžari ne vejo, da je ta izraz stolica za vármegye.<br /> :Vprašanje je zapleteno in občutljivo, ker kako se lahko imenujejo enote, ki so zdaj na Hrvaškem in Slovaškem? Ker tiste enote, ki so bile v tistih krajih pred 1918 so tudi stolice/vármegye. Zdaj ta naziv ne velja. Kolikor pa bodo jih imenovali na Madžarskem kot vármegye, bodo mislili Slovaki ali Hrvati, da ima Madžarska ozemeljske zahteve. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 15:40, 4. julij 2025 (CEST) Pri dobesednem prevodu sem mislil samo, ali se prevede "imenovalniško" kot Županija '''Zala''' (ime kraja v imenovalniku), ali pridevniško '''Zalska''' županija. Kako to zveni v madžarščini? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:45, 4. julij 2025 (CEST) :Madžarsko Zala megye (zdaj Zala vármegye) je teoretično pridevniška oblika, vendar se uporablja kot samostalnik, zato se piše z veliko. Pridevnik, ki je izpeljan iz Zala megye je ''zalamegyei''=zalskožupanijski, iz Vas megye pa ''vasmegyei''=železnožupanijski. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:05, 4. julij 2025 (CEST) ::Glede na to: Zalska županija ali Županija Zala. Obe sem videl v rabi v slovenskem jeziku. In obe pomenita Zala megye. Torej raba obeh oblik je pravilna in pomenita isto. Ni razlike. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:06, 4. julij 2025 (CEST) : V [[Slovenika|Slovenski nacionalni enciklopediji]] obstaja geslo '''''Zalska županija''' (/.../ tudi Županija Zala)''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 4. julij 2025 (CEST) Zanimivo, da je v madžarščini to pridevniška oblika. Se pravi, nekaj podobnega, kot pozna angleščina, kjer Ljubljana Castle pomeni Ljubljan'''ski''' grad (pridevniška oblika). Članke madžarskih županij bi bilo vsekakor treba preimenovat, ker trenutni naslovi ne vsebujejo besede županija kot del uradnega imena. Kaj bi ti predlagal za naše članke? Pridevniško ali samostalniško poimenovanje? Odvisno seveda od uporabe v literaturi in prekmurskih medijih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:38, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Me deli vprašanje nekaj poimenovanj, ker tiste županije, ki so povezane s slovenstvom (Vas, Zala, Somogy) imenujem tudi v svojih razpravah v slovenščini: Železna, Zalska, Šomodska županija. Ko sem raziskoval stare prekmurske tiske (predvsem časopise) so bile prevedene nekatere županije kot Šopronska ali Mošonska. Ti sta zdaj združene z Győrsko županijo kot Győr-Moson-Sopron (obrobja teh županij so priključena k Avstriji in Slovaški, zato so bile skrčene po prvi vojni). Nekjer sem videl, da je za Győrsko prevod Jurska županija (ne vem zdaj točno, potem lahko bi bila Jursko-Mošonsko-Šopronska županija). Tu in tam so prevedli ime drugih, daljnih županij, ali pa so prevzeli slovaško ali hrvaško poimenovanje, npr. Satmarska (danes je Szabolcs-Szatmár-Bereg megye, Szabolcs in Bereg nima slovenskega poimenovanja v slovenščini; slovaško se imenuje Sabolčsko-satmársko-berežská župa, vendar ni virov ali je bilo to ime v rabi na slovenskem področju). Za druge kot Jász-Nagykun-Szolnok, sploh ne vem. :Bom pregledal članke o županijah in popravim madžarska poimenovanja. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:55, 4. julij 2025 (CEST) == Serdica-Sotina == Zdravo, iščem letnico kdaj je naselje Serdica-Sotina razpadlo na [[Serdica|Serdico]] in [[Sotina|Sotino]]. Ta podatek potrebujem, da lahko vnos vključim v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], saj je bilo leta 1949 preimenovano iz ''Sotina-Serdica'' v ''Serdica-Sotina''. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:26, 18. oktober 2025 (CEST) {{ping|A09}} Zdravo! Oprosti, dolgo nisem bil tukaj, se opravičujem. Nimam podatkov o tem, bom vprašal Gordano Šövegeš v murskosoboški enoti mariborskega arhiva. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:40, 31. oktober 2025 (CET) :{{ping|A09}} Gordana je rekla, da do pondeljka poišče. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:36, 31. oktober 2025 (CET) ::Ni panike, res hvala za to veliko angažiranost! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:32, 1. november 2025 (CET) {{ping|A09}} Zdravo! Gordana mi je pisala, da ne najde podatkov o združitvi. Pravi, da je edina možnost, če pogledava časopise. Sem pogledal Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga imam doma, tudi v tistem ni podatka o združitvi. Če takrat nista bili združeni ne morem poiskati podatkov v Kleklovih Novinah, saj so izhajale v tistem času. Torej, če res kaj pišejo o tem časopisi, je treba to poiskati v časopisih po drugih vojni. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:14, 3. november 2025 (CET) :Potem pa najbolje, da se kar lotim brskanja. Kdor išče, ta najde. Najlepša hvala za vso angažiranost! Lep dan želim še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 3. november 2025 (CET) == Rusjan == Prosim, preberi, kaj je že v članku ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:32, 28. april 2026 (CEST) == Conceji == Pozdravljen, če se strinjaš, bi (v bližnji prihodnosti) tvoje članke o ''concejih'' preusmeril v kategorijo Občine v Asturiji, s Conceji v Asturiji kot preusmeritveno kategorijo. <br> P.S.: Imaš kakšen poseben razlog, da v infopolju za občino dodaš parameter občina, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Parres&curid=608947&diff=6753535&oldid=6753532 npr.]? Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:59, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} V redu. Se strinjam. Zato dodam parameter ''občina'', ker sem tako opazil v članku [[Cangas de Onís]], ki ni moje delo, ampak ga je sestavil [[Uporabnik:JozefD]]. Sem mislil, da je tako pravilno. V vse druge članke o asturijskih občinah sem prevzel to infopolje. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 21:04, 21. september 2026 (CEST) ::OK. Mimogrede popravim še to, enkrat ta teden. Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:08, 21. september 2026 (CEST) jo76bhtoifbbf8zwz2bdi7jo69j5xx1 6753548 6753543 2026-09-21T19:13:55Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Conceji */ 6753548 wikitext text/x-wiki :[[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv1|Arhiv(1)]], [[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv2|Arhiv(2)]] == Žalitev?? == Dončec, prosim VIR! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 12:39, 4. marec 2011 (CET) Ampak takšna neumnost da porabsko narečje ne spada pod prekmurščino?! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:01, 4. marec 2011 (CET) == Naslovi člankov (pa še kaj drugega ...) == Ta Wikipedija pa JE napisana v knjižni slovenščini, torej pričakujemo vsebino in naslove člankov v taki obliki. Pa prosim, ne govori, da ne maram Prekmurja, prekmurščine in Doncsecza - samo reda se drži.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:24, 17. marec 2011 (CET) :Takrat treba pisati ime Johna Kennedyja kot Džon Kenedi, ali New York kot Novo mesto. Pustaijevega molitvenika niso prevedli v knjižno slovenščino in glej koliko člankov je napisano o prekmurskih knjigah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:53, 17. marec 2011 (CET) Za pisanje tujih imen imamo tudi pravila - malo drugačna kot Srbi. Če imaš v članku slovenski naslov, potem je ta povsem v redu, amen!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:01, 17. marec 2011 (CET) Poglej kak piše literatura o prekmurski književnosti te knjige, kot [[Nouvi Zákon]], [[Szvéti evangyeliomi]], [[Szvéti Angel csuvár]]. Ne boš jih našel drugič. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:03, 17. marec 2011 (CET) == Smetenje == Doncsecz, prosim nehaj smetiti po celi Wikipediji, na voljo so ti: * pogovorna stran članka * tvoja pogovorna stran * Pod lipo --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:25, 17. marec 2011 (CET) :Zopet ti si delal problemo, ker eno in pol leto pišem članke o prekmurskih knjigah in samo zdaj prestaviš eno knjigo, čeprav te oblike ne boš našel drugod. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:27, 17. marec 2011 (CET) Zanimiva interpretacija: dokler pustim tvoje polizdelke pri miru, ne delam problemo ...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:29, 17. marec 2011 (CET) Ker kaj rečeš o prekmurščini, to je neumnost. Vsi drugi ne delajo to, samo ti. Jaz sem se srečal z gospodom Jesenškom in on tudi ne slovenizira teh stvari. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:34, 17. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Si prebral kje je mesto za pogovore!? Zadnje opozorilo, kajti žal sem/smo se naveličal tvojih dobronamernih prispevkov za Wikipedijo v prekmurščini! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:21, 20. marec 2011 (CET) Ampak prosim ne razveljavi moje informacije. To ni res, da sta enaki Slovenska okroglina in krajina!!!! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:06, 20. marec 2011 (CET) == Blokada == Za en teden. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 14:24, 20. marec 2011 (CET) :Še enkrat prestavi stran o Temlinu na naslov Ferenc Temlin, pa boš znova blokiran. Argumenti glede na pogovorno stran zaenkrat niso na tvoji strani. Zato počakaj do konca razprave, prepričaj ljudi da imaš prav in '''potem''' prestavljaj. Prej ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:05, 22. marec 2011 (CET) Kljub temu me ne zanima, ker želim pustiti wikipedijo. Tong, Andrejj in drugi ne poznajo prekmurske zgodovine in literature, ampak tako delajo, jot vojvode. Drugi, kot ti pa samo gledate, kaj se zgodi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 22. marec 2011 (CET) :Če ne nameravaš delat po istih standardih kot drugi, potem lahko svobodno greš. Preden obtožuješ takole vsepovprek in kuhaš mulo se samo spomni, da smo ti dali prav kadar si imel prav (recimo pri naslovih knjig). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 22. marec 2011 (CET) Meni so rekli tudi predavatelji, naj popravim nekaj napakov tukaj, ker veliko ste delali. Doslej nihče ni problemiziralo z imeni. Videl sem, da nekaj uporabnikov ima odpor in predsodek proti tujcem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:00, 22. marec 2011 (CET) :Lahko ti 100 % v imenu vseh tukaj zagotovim, da nima nihče apriori odpora proti tujcem. Odpor je izključno samo proti vnašanju slabe slovenščine v slovensko enciklopedijo. Na žalost preslabo obvladaš knjižno slovenščino za tako količino teksta kot ga želiš prispevat. Konstantno si dajal slab vtis, zato s(m)o bili nekateri precej manj potrpežljivi s tabo kot bi lahko. Tudi mi smo samo ljudje, in smo frustrirani ker se s tvoje strani kopiči slaba slovenščina tako hitro, da ne bo zelo zelo dolgo nihče mogel tega popravit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:13, 22. marec 2011 (CET) ::Dončec, daj, lepo te prosim, prevesti svoj zadnji komentar (tule zgoraj) v slovenščino. Naj magari prevedejo tvoji predavatelji. Potem primerjaj obe besedili (tvoje in "prevedeno") in poskusi doumeti, o čem uporabniki govorimo ves čas. Lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:24, 22. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Nehaj odstranjevati vsebino člankov; če je potrebno, odstrani sporne in nepodprte trditve! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:34, 26. marec 2011 (CET) Jaz sem pisal te članek, ki jih ti vedno opremil s predlogo. Teh člankov jaz pa drugi tudi niso popravili. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:39, 26. marec 2011 (CET) == Blokada n-tič == Dončec, evo ti 14 dni časa, pa (izven Wikipedije) premisli kaj in kako nameravaš sodelovati tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 11:02, 26. marec 2011 (CET) == Mörszka krajina == Tvoj članek [[Mörszka krajina]] sem predlagal za brisanje.--[[Uporabnik:Tong|Tong]] 14:27, 10. junij 2011 (CEST) == Prekmurci v avstrijskem Porabju == Ti si edini v Wikipediji, ki je kaj napisal o Prekmurščini v avstrijskem Porabju, zato upam, da mi boš lahko kaj povedal o tej tematiki: si osebno poznal oziroma še poznaš ljudi (staroselce) iz avstrijskega Porabja, ki govorijo Prekmursko in/ali Slovensko in/ali Vendsko? Če ne, so morda Tvoji starši oziroma starejši sosedje v avstrijskem Porabju še poznali koga, ki je govoril ta jezik? [[Uporabnik:Wurzel Sepp|Wurzel Sepp]] 21:08, 15. junij 2011 (CEST) == Prekmurščina v vsako slovensko vas == Prosim NEHAJ!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:27, 21. november 2011 (CET) Doncsecz, če nočeš tega sporočila, potem nehaj ponavljati nekatere zadeve o katerih smo se že narazpravljali tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:49, 21. november 2011 (CET) == Razstava Novi zakon v UKM-u == Razstava v UKM-u je bila le do danes. Knjige, ki so bile razstavljene, so iste, kot si jih že ti fotografiral, zato jih nisem še jaz. Lp, [[Uporabnik:Irena Plahuta|Petra Rimska]] 10:11, 28. januar 2012 (CET) == Celjski == Madžarsko ime Celjskih sem izbrisal, saj ga - v nasprotju z nemškim - v času Celjskih niso uporabljali. Moderne drugojezikovne različice pa ne sodijo v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:41, 3. april 2012 (CEST) :Celjski grofje so bili pomembni v madžarski zgodovini od kralja Sigismunda do kralja Matjaža. Velike posesti so imeli na Ogrskem in v uradnih madžarskih dokumentih je napisano njihovo ime ''Zillei grofok, Zillei/Cillei Ulrik'' in drugi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:03, 3. april 2012 (CEST) Nedvomno, zato pa imajo geslo na madžarski WP. Ampka ker WP ni slovar, je madžarsko ime v slovenskem geslu odveč. Saj tudi hrvaškega ni, pa so imeli posesti na Hrvaškem in v Slavoniji. Smisleno bi bilo le, če bi se pojavljalo v takratnih dokumentih, o čemer pa zelo dvomim, ker so na Ogrskem takrat uporabljali latinščino. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:14, 3. april 2012 (CEST) Veliko dokumentov so pisali tudi v madžarščini. Pa vse zgodovinske knjige od 17. stoletja govori o celjskih grofih (cillei grófok), saj so bili pomembnejši ljudje madžarske zgodovine. Pa hrvaško ime ''Celjski grofovi'' je enako s slovenskim, torej ni potrebno v hrvaščini napisati, samo v nemščini in madžarščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:49, 3. april 2012 (CEST) :''Najprej'' z viri podpri te trditve, ''potem'' vračaj prevod v članek. Bo šlo? Zgodovinske knjige od 17. stoletja mimogrede niso relevantne za takratno (15. stoletje in nazaj) situacijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} Če opreš današnje učbenike, lahko vidiš, da pišejo o družini ''cillei grófok.'' Razen tega tukaj je veliki leksikon [http://www.mek.iif.hu/porta/szint/egyeb/lexikon/pallas/html/020/pc002056.html#6 Pallas], ki je največji leksikon na Madžarskem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:58, 3. april 2012 (CEST) :Ruski viri tudi pišejo o Графы Цельские, pa ne bomo devali tega prevoda v članek. Najprej pokaži kak vir, ki našteva tistih "veliko dokumentov v madžarščini", potem se lahko pogovarjamo dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:35, 3. april 2012 (CEST) Celjski grofje niso bili v Rusiji. Imeli so ogrsko plemstvo skoraj sto let. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 16:59, 3. april 2012 (CEST) Na madžerskem internetu: [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&oq=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=hp.3...79l5709l0l5923l24l20l4l0l0l0l332l3163l4j11j4j1l27l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei grófok 797 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+csal%C3%A1d%22&oq=%22cillei+csal%C3%A1d%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...9407l10315l0l10488l6l6l0l0l0l0l124l617l4j2l6l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei család 667. rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cilleiek%22&oq=%22cilleiek%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...19304l20179l1l20438l4l4l0l0l0l0l115l418l1j3l4l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cilleiek 3230 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Ulrik%22&oq=%22Cillei+Ulrik%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...22739l25318l2l25544l12l11l0l0l0l3l373l1836l2j5j3j1l11l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Ulrik 6760 rez.] Celjski grofje so imeli take funkcije v madžarskem državnem aparatu, da so bili glavni dostojanstveniki ogrske države, kot hrvaški ban, palatin, poveljnik vojske. Ter Barbara Celjska ([https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&oq=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...244550l246388l3l246546l11l9l2l0l0l3l188l966l5j4l13l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Borbála 6420 rez.]) je bila kraljica Ogrske. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:09, 3. april 2012 (CEST) :Nobena od teh povezav ne pove nič konkretnega... Pokaži vir z dokumenti iz 15. stoletja namesto da zapravljaš naš čas. In nehaj že enkrat vsiljevat svoje in '''počakaj''' da pridemo do soglasja preden vračaš sporno vsebino. Na ta način si boš prislužil samo novo blokado. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 3. april 2012 (CEST) Zakaj ne? Odkod vzejo te strani vir? Mi smo v osnovni in srednji šoli študirali o celjskih grofih in na univerzi pri študiju madžarsko-slovenskih zgodovinskih stikov. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:22, 3. april 2012 (CEST) :To so ''sodobna'' madžarska poimenovanja za celjske grofe, kar ti je napisal že IP. Ta nimajo več teže kot sodobna ruska. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:24, 3. april 2012 (CEST) Ne verjamem, ker madžarska različica je iz nemščine, pa tudi nemško ime je skoraj enako s slovenskim: graf in grof. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:27, 3. april 2012 (CEST) :Že stotič: kaj ti osebno verjameš je nepomembno. A moramo spet skozi to fazo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:30, 3. april 2012 (CEST) In ti zakaj opredeliš, da madžarski viri ni pomembni iz interneta, če stokrat sem rekel, da na Madžarskem tako študirajo? Zakaj ne moreš to sprejeti, da celjski grofje ne le samo v slovenski zgodovini pomembni, temveč tudi v madžarski? Najbolj znana madžarska opera Ladislav Hunyadi tudi ima Ulrika celjskega za enega prvega igralca. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:39, 3. april 2012 (CEST) :Super da so jim pomembni, lahko imajo gesla z lokalnim imenom v svojem jeziku. Tukaj je pa '''slovenska''' Wikipedija in dogovor je, da pišemo slovensko verzijo imena in originalno verzijo imena. Za ostale so interwikiji. Združene države Amerike so tudi pomembne v zgodovini Japonske, pa ne bomo šli pisat imena 日本語 v geslo o ZDA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:45, 3. april 2012 (CEST) Kak [http://hu.wikipedia.org/wiki/Cillei_csal%C3%A1d tukaj lahko vidiš,] da madžarski članek omeni slovenski naziv celjskih grofov, ker zna, kakšno vlogo imajo v slovenski zgodovini, pa slovenska zastava nosi zvezde celjskih grofov. Nobene vloge nimajo celjski grofje v zgodovini drugih držav, kot samo Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije pa Nemčije. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:50, 3. april 2012 (CEST) :Če ne zapišemo sodobnega madžarskega imena za Celjske grofe to nič ne zmanjša njihove vloge. Kakšen dogovor o poimenovanju imajo madžarski wikipedisti pa je njihova stvar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:53, 3. april 2012 (CEST) Taki argument si rekel proti tem, da različna so ruska in druga imena, ki ni imel smisla. Tako ne moremo napisati v nemščini, saj zaman so bili Nemci in imeli pomembno vlogo v nemški zgodovini, saj je to ni nemška wikipedija. Jaz pa sem argumentiral na njihovo vlogo v madžarski zgodovini, da so toliko pomembni ti grofje na Madžarskem, kot v Sloveniji. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:59, 3. april 2012 (CEST) :Na področju celjske kneževine se je uporabljal nemški naziv, v slovenski wikipediji pa lahko dodajamo slovenski naziv. Torej lahko poleg slovenskega naiva navedemo še nemški. Karkoli drugega bi bilo nesmiselno. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:02, 3. april 2012 (CEST) :''von Cylie'' oz. ''von Cilli'' je bil njihov originalni naziv kot jim ga je podelil Ludvik IV., zato ga je smiselno zapisati, ne zato kakšen vpliv bi imeli v nemški zgodovini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:06, 3. april 2012 (CEST) ::Vendar oni so bili Nemci, bi bilo nesmiselno tudi slovenski naziv pisati, zaman so živeli na slovenskem področju. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:10, 3. april 2012 (CEST) Na Štajerskem v tem času ni bila uradni jezik slovenščina, pa Celjski grofje niso Slovenci, torej obvezno je napisati nemški naziv. [http://hu.wikipedia.org/wiki/Puchner_Antal Anton Puchner] avstrijski general se je rodil na Ogrskem, zato ima tudi madžarski naziv, vendar ni bil Madžar, zaradi tega je potrebno omeniti nemško ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:09, 3. april 2012 (CEST) :Tukaj je slovenska Wikipedija, zato pišemo slovenski naziv za vse, in to na prvem mestu. Nemško ime je omenjeno takoj za tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:16, 3. april 2012 (CEST) Za tem (in ni v začetku) je napisano madžarsko ime, tam kjer so stiki celjskih grofov z Madžari. Tam ima vredno mesto. Rusi pa nimajo mesta v članku, torej ni treba napisati ruskega naziva. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:21, 3. april 2012 (CEST) :OK, lahko nehaš zdaj s temi Rusi, je bil pač slab primer. Ampak poglej čisto malo bolj široko, no. A zdaj bomo za vsakega plemiča ki je imel vpliv na ozemlju nekega X naroda, pisali lokalne prevode od vseh? Ne moreš samo za ta primer forsirat svoje, ker je pač tvoj hobi vtikat madžarščino in porabščino povsod kjer je vsaj bežno povezana. To je splošna enciklopedija in na ta način bi se utopili v imenih če bi hoteli bit konsistentni. Nekje je treba naredit rez - torej pišemo slovensko ime in originalno ime, pa basta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 3. april 2012 (CEST) Nehaj zdaj s porabščino, ker je treba napisati lokalne nazive tudi. Bostjan je pisal, da v njihovi kneževini uradni jezik je nemščina bila in tam so živeli. Vendar na Ogrskem so tudi živeli ti grofje, torej tam so tudi imeli svojo ero. V Porabju niso imeli posesti. Pa kot sem rekel, da lokalne nazive je treba tudi napisati, ker npr. Napoleon francoski cesar je bil iz Korzike. Tamkajšnji ljudje pa niso Francozi in drugi jezik govorijo. Njegovo korziško ime je ''Napulione Buonaparte.'' [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:48, 3. april 2012 (CEST) :A se spet trudiš razumet narobe kar ti govorim(o)? Dobronameren nasvet: nehaj se trudit narobe razumet, ker takole komunicirat je nemogoče. Mimogrede, Napoleonovo rojstno ime v korziščini nima zveze s tem primerom, ker je originalno. Ime Cillei grófok za Celjske grofe ni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 3. april 2012 (CEST) Vendarle ne pišete korziškega imena. Pa če gledamo kaj je originalno ime celjskih grofov, to je nemško. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Ga pač še ni nihče dodal. Originalno ime celjskih grofov je pa napisano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 3. april 2012 (CEST) Vendar ne v naslovu. Če vztrajamo pri originalnem, to morebiti v naslovu. Ampak kak bo to spodkopalo madžarski naziv, ker nesporno so bili posestniki na Ogrskem, kot na Štajerskem. Iz Moldavije so bili tudi taki posestniki, ki so služili ogrskemu in poljskemu kralju in dobili posesti v Transilvaniji pa Volhiniji. S tem skupaj pa so imeli madžarski pa poljski naziv.[[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:21, 3. april 2012 (CEST) :Seveda ne, naslov je rezerviran za slovenski izraz, kot pri vseh drugih člankih (če slovenski izraz obstaja). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:24, 3. april 2012 (CEST) Dončec, preden začnem pisati nesramnosti, samo eno vprašanje: ali se je v času, ko so Celjski živeli, uporabljalo madžarsko ime? Jaz zelo dvomim, ker so tedaj na Ogrskem uporabljali latinščino. Dokler torej ne sproduciraš vira, ki bo pokazal, da se motim, velja, da je izraz "cillei grófok" '''poznejši''' madžarski prevod originalnega nemškega imena. Zato v slovenski WP nima mesta, tako kot ne hrvaški ali češki prevod - tudi tam so imeli Celjski in njihovi potomci posesti in funkcije. Slovensko ime je seveda tudi prevod, vendar plemiške rodbine v slovenščini običajno prevajamo, ko govorimo o srednjem veku. Saj se [[Vovbržani]] ali [[Turjaški]] tudi niso pisali tako. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:46, 3. april 2012 (CEST) :Torej ti to hočeš praviti, da če je latinščina bila uradni jezik na Ogrskem, latinsko so govorili? Nehaj zdaj češki pa drugi variant, celjski grofje niso bili češki posestniki. Njihovo ime tam je v vsakih almanahih ogrskih veleposestnikov. In ne gledajmo tistega časa, ker pod tem primerom ni bilo svobodno Trubarja tak pisati, temveč Primus Truber. Gotovo, da so Napoleona drugače pisali v njegovem času v korziščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:57, 3. april 2012 (CEST) Kako so govorili, ni čisto nič važno, ker imamo samo zapise. Zaradi mene so Hermanu na domačem dvoru rekli Hermi, mama pa ga je klicala Hemanček, vendar tega ne vemo in zato tega ni v geslu. Pa še ena stvar: Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina. Zato je nemško ime njihovo domače ime in sodi v geslo. Celo če so svoje ime/svoja imena drugod, kjer so tudi imeli posesti, prilagajali, kar ni nič nenavadnega, to ni zelo pomembno in ne sodi v geslo na slovenski WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:06, 3. april 2012 (CEST) ''Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina'' - to vemo. Ampak na Ogrskem, kjer so živeli tudi, tam je bil jezik madžarščina. Nesmiselno, da kasneje so izumili naziv ''cillei grófok.'' Vprašanje ni to, kaj je bil originalni jezik, temveč komu ali čemu so bili privezani celjski grofje. Ker Ogrski so bili nenavadno privezani (Češki pa Rusiji ni), zato je motivirano napisati madžarski naziv. Lahko napišemo imena naselij poleg kitajskega ali arabskega pravopisa, ampak zakaj, če tam ne živejo Arabi in nimajo nobenih stikov z njimi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:12, 3. april 2012 (CEST) Jezik virov '''ni bila''' madžarščina, razen morda izjemoma. Kaj so govorili doma, je druga zgodba, seveda pa prav gotovo ne samo madžarsko. Sicer pa ne vem, zakaj moramo s tabo vedno debatirati na petih mestih. . --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:16, 3. april 2012 (CEST) Vi morete dokazati, da so govorili plemiči slovensko (nekje si ti pisal, da so uporabljali slovenski jezik)? Ker na Ogrskem zaman je bila latinščina jezik (največ) virov, veleposestniki in kralj so govorili madžarsko tudi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:18, 3. april 2012 (CEST) :Zadostuje [[Pogovor:Celjski grofje]]!! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:21, 3. april 2012 (CEST) Jaz sem tudi že utrujen zaradi razprave. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:24, 3. april 2012 (CEST) == Narečja == O narečjih smo se dovolj pogovarjali, zato prosim nehaj. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Mislim ti ne razumeš. Čakavščina važno vlogo ima kot prekmurščina. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:09, 3. april 2012 (CEST) In je seveda tudi standarizirani, nadnarečni knjižni jezik? --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:14, 3. april 2012 (CEST) :Seveda, lahko vprašaš sombotelsko kroatistiko. Ta jezik, kot prekmurščina, se je ohranil v leposlovju, cerkvi in malo v televiziji in radiju. Ter so zahtevali čakavski pouk v šolah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:15, 3. april 2012 (CEST) Super. Takoj jo bom poklical. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:17, 3. april 2012 (CEST) :Lahko jih vprašaš, a mislim lektorica najprej mene bo iskala. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:22, 3. april 2012 (CEST) Ne najde te. Škoda. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:27, 3. april 2012 (CEST) :Na internetu ne išči, ker o prekmurščini tudi nisi (ali komaj si) našel. Ko [http://books.google.si/books?id=KEr0NAAACAAJ&dq=%22Katolicsanszki%22&hl=sl&sa=X&ei=ZzR7T5PWOqn-4QT0la2IBA&ved=0CC0Q6AEwAA tukaj pišejo], da je tukaj primerek na internetu iz tiste pa tiste knjige, nič ne najdem. Časopis Čakavski rič in Kaj imata tako vlogo kot Porabje. Vid Balog je prevedel Novo zavezo, čeprav je ni mogel izdati (trenutno), ampak to delo je tudi standard. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:31, 3. april 2012 (CEST) Ne iščem in ne najdem. Ko boš ti našel kaj prepričljivega, se pa kar javi. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:44, 3. april 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:54, 14. maj 2012 (CEST) Ne bom pisal, čeprav sem videl to drugje. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:57, 14. maj 2012 (CEST) Včasih je bilo to dovoljeno in je še v mnogih geslih starejšega datuma, zdaj ni več, tako da se tega izogibamo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:27, 14. maj 2012 (CEST) :Še enkrat: Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). Prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:31, 31. december 2013 (CET) == V delu == Prosim, upoštevaj oznako {{tl|v delu}} na vrhu strani!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 18:49, 8. julij 2012 (CEST) Videl sem tisto predlogo. Ali kaj slabega sem delal? [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:05, 8. julij 2012 (CEST) :Nisi je upošteval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:13, 8. julij 2012 (CEST) A moj zadnji prispevek je bil [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0tevan_K%C3%BChar_(slovstveni_folklorist)&diff=prev&oldid=3551647 to]: toliko, da sem točno napisal Ivanocijevo ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:53, 8. julij 2012 (CEST) :Ni važno sploh. Lahko napišeš 36.000 zlogov ali pa samo eno črko spremeniš - če nekdo ureja istočasno, sledi mukotrpno ponovno delo. Včeraj sem delala brez oznake in sem izgubila več 100 zlogov, ker je istočasno nekdo dobronamerno popravil članek. Prosim, da res upoštevaš to predlogo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 20:00, 8. julij 2012 (CEST) == Halo? == Večeslavci || Veˈčẹ:slafc, z Veˈčẹ:slavec, v Veˈčẹ:slafc in v Veˈčẹ:slafcaj m mn., tpn razloženega naselja na obeh straneh Ledave ob cesti Gederovci–Sotina; 1365 Wenchezlaufolua (Venčeslavova vas), 1366 Gyurgfiamyklowsfalua (Jurijevega Mikloša vas) al. nom. Gezloufalua (Česlavova vas)7 (Zelko 1982: 92), 1698 Veczezlovecz, Vecsészlavecz (Zelko 1996: 75), 1874 Sessldorf oder Vecsislavecz (Rajšp – Serše 2001: 8; I–6); == Miháo Sever Vaneča == Miháo Sever Vaneča je vsekakor plemic kot si navedel, vendar je zapis njegovega imena napacen. Pravilno bi bilo Mihael Sever pl. Vanečanski Madzarasko je pravilno tako kot si zapisal: Vanecsai Szever Mihály. Kar bi se prav tako lahko zapisovalo kot Szever Mihaly de Vanecsa ( z latinskim predikatom de ). Vendar mislim da je ta predikat Vanecsai odvec, ker se v popisu ogrskega plemstva omenja druzina Szever, brez predikata, tako kot ostale nizje plemiske druzine Berke, Agustich, Cipott, itd. Ta Vanecsai se verjetno nahaja v kaksni njegovi knjigi, kjer samo razlaga kje je bil rojen. Mislim da je najbolj pravilno zapisati: mad. Szever Mihaly slo. Mihael Sever nem. Mihael von Szever - mozno je da se motim, vendar do sedaj Szever-jev se nisem zasledil z predikatom. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Ime Severja sem napisal po Antonu Trstenjaku. Ali videl sem drugo obliko: Vanečaj. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:25, 16. avgust 2012 (CEST) == Ladislav Sobotin == Videl sem da navajas njegovo latinsko ime. Szobothin László de Muray-Szombath - dopisal pa si da de Muray-Szombath pomeni da prihaja iz Murske Sobote. To je napaka. Gre za plemiski predikat, ker so bili Sobotini plemici, dosegli so celo baronski stan (madz. baro)- tako trdi dr. Andrej Hozjan - de Muray-Szombath oznacuje ozemlje katerega jim je dal ogrski kalj v last. Torej so ocitno dobili ob poplemenitenju nekatera posestva v takratni Soboti. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Očitno. Ta priimek sem našel v madžarskem viru, a tam niso pisali, ali je imel posest. Samo drugi viri informirajo, kak lahko ugotovimo to. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 23. oktober 2012 (CEST) Dr. Hozjan trdi da so bili Sobotini edini ki so poleg druzine Szapary imeli predikat "muraszombati" (mad.) oz. "de Muray-Szombath"(v latinscini).To ne pomeni, da so takrat se imeli posest - gre z to da jim je kralj ob podelitvi plemstva podelil tudi posest na uzemlju Murske Sobote. Ni pa nujno da so to posest obdrzali, mozn oda so jo prodali ali kaj taksnega. Recimo gorf Szapary Gyula, ki je bil ministrski predsednik Ogrske v 19. stoletju je tudi nosil predikat "muraszombati", pa ni imel nikakrsnega posestva v Soboti. Gre samo za plemiski predikat. Sobotine omenja dr. Andrej Hozjan v clanku: "Plemiske rodbine v Murski Soboti 18. stoletja" - to najdes lahko v Univerzitetni knjiznici. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Tvoje razlage == Nehaj spet goniti osebna mnenja v člankih. Napiši točno kar piše v virih in pusti jezikoslovne razlage ljudem, ki so za to usposobljeni - v tem primeru, da želijo uvesti poučevanje v šolah in razvoj kajkavščine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:27, 12. februar 2013 (CET) :In nehaj tlačiti narečne izraze v članke, kakor si počel [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donji_Mihaljevec&diff=3821572&oldid=3641416 tukaj]. Sicer se boš šel malo hladit.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:48, 12. februar 2013 (CET) Ne verjamem, da je to problem, namreč Hrvati tudi sprejejo to, saj kajkavščina je elementarni del hrvaške kulture. Zato Hrvati ne problematizirajo s tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:52, 12. februar 2013 (CET) :Ja, soj štojerščina je tüdi, pa ne gnjavimo z njo po člankih v enciklopediji.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:54, 12. februar 2013 (CET) Če jim je to všeč, [[:hr:Donji Mihaljevec|potem osrečuj njih s tem]]. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:57, 12. februar 2013 (CET) Štajerski jezik je umrl v 19. stoletju s Petrom Dajnkom, ni bil več. Zaman ga primerjaš. Štajerski jezik namreč ni mogel dosečti tiste kakovosti, kot kajkavski: kajkavščina je jezik nabožnosti, leposlovja in znanstvenosti. Npr. Mihal Šilobod Bolšič je napisal kajkavsko aritmetiko. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:59, 12. februar 2013 (CET) @Tong, ja in glej [[:hr:Novi Marof]], tam so sprejeli kajkavsko ime, in sem podkrepil z virom. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:00, 12. februar 2013 (CET) :[http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Novi_Marof&diff=3319962&oldid=3319839 aj beliv i ken flaj].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:04, 12. februar 2013 (CET) ::[http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maršuvic san štéo písati]. A ime Novega Marofa spet lahko napišem, samo če posebni del začnem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:14, 12. februar 2013 (CET) Da padem dol od smeha. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 10:08, 12. februar 2013 (CET) Lahko smeješse krohotaš, Hrvati se ne krohotajo. Glej samo [http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Razgovor_sa_suradnikom:Doncsecz&diff=prev&oldid=3691933 to], in lahko vidiš, da jim je to resno, haha. Pa prej sem salbo pisal, ni Novega Marofa, temveč [http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maruševec]. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:11, 12. februar 2013 (CET) :Dončec! Saj nihče ne pravi, da seznam knjig ni v redu. Nehaj težiti, da so hrvaška/madžarska/x- narečja in pokrajninski pogovornimi jeziki knjižni jeziki. Zato ne sodijo v uvodne vrstice. Tak. Zdaj pa grem študirat.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Tukaj ne samo o seznamih govorimo, a ste rekli, da Hrvati ne sprejejo moje ureditve, če napišem kajkavsko ali čakavsko ime. Lahko videte zdaj, da ni tak. In ti predlagam, da sledi kajkavščini in kajkavski književnosti, pa boš videl o čem govorim. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:23, 12. februar 2013 (CET) :In glejte to: [http://hr.wikipedia.org/wiki/Barban čakavsko ime Barbana], zdaj jaz se krohotam. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Vidim, kako jim je resno, ja, da si bil tudi tam že blokiran ker vsiljuješ narečni govor v knjižno enciklopedijo. En nepovezan seznam ne spremeni tega, tudi ne en primer ki so ga slučajno spregledali. Pa tudi če ga niso, njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa svoja pravila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:21, 12. februar 2013 (CET) Yerpo, v prvih dveh letih sem bil blokiran, ko komaj sem znal o wikipediji. Ta urejanja pa glej, kdaj sem delal? Pa sem pokazal vire. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:26, 12. februar 2013 (CET) :Ponavljam: njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa našo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:32, 12. februar 2013 (CET) Pod tem pogojem tudi oni ne bi sprejeli to, to tako bi bilo, če bi v eni državi rop je greh, v drugi pa ne. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:36, 12. februar 2013 (CET) :Nehaj s temi sholastični zadevami.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:37, 12. februar 2013 (CET) == [[Ferenc Marič]] == Zanimalo bi me od kod si dobil informacije o tem Maricu. Vidim da si kot vir navedel maticno knjigo - ali ima v njej kak naziv DOMINUS ali NEMES, kajti Marics/Marich je bila ena nemesnjaska druzina - tudi mati njegova je Trajber, kar je tudi ena nemesnjaska druzine v Prekmurju. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Rojstva in smrti v seznamih po dnevih in letih == Taki seznami postanejo hitro nepregledni, zato je smiselno, da se vanje uvršča samo res najpomembnejše osebnosti na svetovni ali vsaj nacionalni (slovenski) ravni. Vsak duhovnik in učiteljica žal ne spadata tja, enako velja za izide pesmaric in podobne lokalne dogodke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:50, 26. junij 2013 (CEST) == Blokada == <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje | type = serious | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo vam morali začasno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]. Če želite prispevati koristneje, vas po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružite. <!-- Predloga:Test5 --> }} WP ni bojišče. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 27. junij 2013 (CEST) Za osvežitev spomina pa [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osel&diff=next&oldid=2656837 to].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:30, 27. junij 2013 (CEST) Nisem vedel o tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:53, 31. december 2013 (CET) == Vaš uporabniški račun bo preimenovan == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="sl" dir="ltr"> Pozdrav, Ekipa razvijalcev Fundacije Wikimedia spreminja način delovanja uporabniških računov kot del prizadevanja za nudenje novih, boljših uporabniških orodij (npr. obveščanje med wikiji). Da bi omogočili te spremembe, morajo imeti uporabniki [[Special:MyLanguage/Help:Unified login|enako uporabniško ime povsod]]. S tem vam bomo lahko dali nove možnosti za urejanje in razpravljanje ter prožnejše podeljevanje pravic za uporabo orodij. Pogoj za to pa so enotna uporabniška imena na vseh 900 Wikimedijinih wikijih. Glejte [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|obvestilo]] za več informacij. Na žalost je vaš uporabniški račun v konfliktu z drugim, prav tako imenovanim Doncsecz. Da bi lahko oba uporabljala Wikimedijine wikije v prihodnosti, bomo preimenovali vaš račun v Doncsecz~slwiki. To se bo zgodilo april 2015, hkrati z več drugimi uporabniškimi računi. Vaš uporabniški račun bo še vedno deloval kot prej, ohranjena bo tudi zgodovina vašega urejanja, vendar boste morali ob prijavi uporabiti novo ime. Če vam novo ime ni všeč, lahko po preimenovanju zaprosite za ponovno preimenovanje z uporabo [[Special:GlobalRenameRequest|tega obrazca]]. Opravičujemo se za nevšečnosti. Yours,<br />[[m:User:Keegan (WMF)|Keegan Peterzell]]<br />Community Liaison, Wikimedia Foundation </div> 09:25, 20. marec 2015 (CET) <!-- SUL finalisation notification --> Globalni račun lahko preveriš na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Doncsecz. Račune, ki še niso pridruženi globalnemu, pa lahko poenotiš na https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MergeAccount. Do 15. aprila je še čas, potem bodo nepridružene račune preimenovali, pa lahko pride do kakih zapletov. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:57, 22. marec 2015 (UTC) == Renamed == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr”> This account has been renamed as part of [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|single-user login finalisation]]. If you own this account you can [[{{#special:userlogin}}|log in using your previous username and password]] for more information. If you do not like this account's new name, you can choose your own using this form after logging in: [[{{#special:GlobalRenameRequest}}]]. -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) </div> 13:16, 19. april 2015 (CEST) <!-- SUL post-rename notification --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now!]'''</big> You can find more information about this survey [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|on the project page]] and see how your feedback helps the Wikimedia Foundation support editors like you. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]] (in English). Please visit our [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through the EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]] to remove you from the list. Thank you! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 20:20, 29. marec 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Reminder: Share your feedback in this Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Every response for this survey can help the Wikimedia Foundation improve your experience on the Wikimedia projects. So far, we have heard from just 29% of Wikimedia contributors. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes to be completed. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' If you have already taken the survey, we are sorry you've received this reminder. We have design the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. If you wish to opt-out of the next reminder or any other survey, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Thanks! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 03:18, 13. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''23 April, 2018 (07:00 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' '''If you already took the survey - thank you! We will not bother you again.''' We have designed the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. To opt-out of future surveys, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 02:28, 20. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:43, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19352609 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:11, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:49, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Kategorizacija == Če daš [[:Kategorija:Naselja Občine Grad]] v [[:Kategorija:Naselja na Goričkem]], potem ni treba dati tja not še vsakega naselja posebej. Oziroma je to v nasprotju s prakso kategorizacije v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:59, 16. februar 2020 (CET) == Ste vedeli == Prosim ne ustvarjaj sam predloge za "ste vedeli". Lahko predlagaš vnos na [[Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev]] in ga jaz potem vključim v predlogo, če je ustrezen. Tvoj današnji žal ni, ker je slovnično preslab in je referenciranje nejasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:13, 6. junij 2022 (CEST) == Cerkev sv. Martina, Martjanci == Dončec, živijo. Za poglavje Ljudje v članku [[Cerkev sv. Martina, Martjanci]] bi bilo smotrneje, če bi ga prestavil v članek [[Župnija Martjanci]], kjer bi bil bolj ustrezen, da se vsebine ne mešajo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 11. junij 2022 (CEST) {{ping|Janezdrilc}} V redu. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:51, 11. junij 2022 (CEST) == Prekmurske tiskane knjige == Pri seznamih prekmurskih tiskanih knjig je beseda "tiskanih" najbrž odveč, saj se razume, da gre pri knjigah za tiskovino. Predlagam preusmeritve. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:21, 17. april 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} No ja, ampak so nekatere knjige rokopisne. Če je nujna preusmeritev, potem bi bilo najboljše naslov "seznam prekmurskih tiskov." [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 23:45, 17. april 2023 (CEST) Lahko tudi ostane, če tako meniš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:03, 18. april 2023 (CEST) Sem jih že preimenoval. Vsi so zdaj 'tiski'. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 07:18, 18. april 2023 (CEST) == Imena staršev oseb == Če ni skrivnost, kje si dobil podatke o imenih staršev oseb? Dostopni podatki o nekaterih osebah so precej skopi in ne dajejo informacij o starših, ti pa jih očitno imaš. Prosim razloži. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 10:59, 20. maj 2023 (CEST) :{{ping|SirFranzPaul}} Dandanes so dosegljive stare matične knjige na spletu. Tako je možno poiskati ne samo starše, ampak tudi popraviti npr. datume. * https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ Matične knjige nadškofije Maribor ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ Matične knjige nadškofije Ljubljana ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/ Matične knjige škofije Koper [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:21, 20. maj 2023 (CEST) : Ali lahko preveriš še za [[Jakob Missia|Jakoba Missio]]? Predvsem me zanima, kako je v krstni knjigi zapisan njegov priimek in priimek njegovih staršev. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:47, 2. junij 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kapela-pri-radencih/00926/?pg=45 Tu so njegovi podatki v matični knjigi (spodaj, kjer se piše Jacobus). Ampak mi ne gre prebrati, ker je to napisano v nemščini z gotico. Poskusil sem s pomočjo spletnega programa Read Coop, ampak tudi ne more. Vprašam kolegico, ki se ukvarja z rokopisi. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:54, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Škofov oče je vpisan kot '''Martin Misſia''' v matično knjigo. Hkrati tudi sva našla druge podatke, da se je imenoval njegov pradedek ''Misle.'' Danes pa lahko najdemo priimek kot ''Misla.'' [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:46, 2. junij 2023 (CEST) ::Zanimivo. Mogoče lahko kar dodaš v njegov članek. Vedno, ko sem kje naletel kaj o njem, je pisalo, da je Missia latiniziran priimek, zato sem ugibal, če se ni morda po slovensko pisal Misja. Tudi ta priimek še obstaja, na primer župan Občine Podčetrtek je [[Peter Misja]]. Iskal sem tudi kakšen pastirski list iz časa, ko je bil še ljubljanski škof, vendar ga nisem uspel najti. Sem pa ravno dva tedna nazaj v antikvariatu naletel na eno slovensko knjigo iz tistega časa o zgodovini Cerkve in jo je avtor posvetil ''knezoškofu ljubljanskemu Jakobu Missii''. Skratka, zgleda, da to vendarle ni samo latiniziran slovenski priimek, ampak pravi slovenski. Hvala za trud, tudi kolegici. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:34, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} po mojem lahko odstranimo to, da je latiniziran priimek. Poiščem ta vir in dodam v članek. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:41, 3. junij 2023 (CEST) == Jožef Klekl == Od [[Jožef Klekl|Jožefov Kleklov]] je eden v naslovu označen kot politik, eden pa kot duhovnik, kar se mi zdi malo zavajajoče, saj sta bila oba duhovnika. Se strinjaš, da članka preimenujemo v [[Jožef Klekl (starejši)]] in [[Jožef Klekl (mlajši)]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:14, 22. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Ja, seveda. V zadnjih časih sem začel pisati tudi v svojih razpravah na univerzi in drugih člankih kot Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:23, 23. junij 2023 (CEST) Si že uredil, super. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:06, 23. junij 2023 (CEST) == Škofija Murska Sobota == Dončec, tebi je najbrž bolje znana zgodovina [[Škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. V članku pogrešam podatke o cerkvenoupravni delitvi v času Avstro-Ogrske. Ali bi bil pripravljen dodati nekaj osnovnih podatkov o tem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:25, 30. januar 2024 (CET) :{{ping|Janezdrilc}} Res. Dobro bi bilo dopolniti s podatki: današnje območje soboške škofije (na prekmurski strani) je pripadalo győrski in veszprémski škofiji v srednjem veku. Od 12. stoletja pa je severni del pripadal Győru, južni pa v Zagrebu. Tudi za zanimivost: menda je hotel [[Franc Ivanoci]] ustanoviti že v 19. stoletju škofiju na tem območju. In sicer slovansko škofijo: bi združil Slovensko krajino (Prekmurje in Porabje) z Medžimurjem pod egido te nove škofije.<br /> :Jutri, pojutrišnjem ali ta teden probam dopolniti. Vmes se moram pripraviti na strokovni izpit, ki ga ima 6.2 v LJ. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:33, 30. januar 2024 (CET) O, vidim, da obvladaš. Lahko v miru napišeš tudi po izpitu. Držim pesti, da ga uspešno opraviš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:46, 30. januar 2024 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[požar v nočnem klubu Pulse v Kočanih]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|na strani natečaja]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 22. marec 2025 (CET) == Županije Hrvaške in Madžarske == Na [[Pogovor:Županije Hrvaške#Začetnice]] je v teh dneh potekala razprava o veliki začetnici v imenih hrvaških županij. Ali lahko samo preveriš madžarsko poimenovanje [[:hu:Magyarország vármegyéi|madžarskih]] in [[:hu:Horvátország megyéi|hrvaških županij]], in sicer, zakaj za hrvaške županije uporabljajo besedo ''megye'', za madžarske pa ''vármegye''? Kakšna je razlika? Kot drugo pa, kako se '''dobesedno''' prevede ''Zala vármegye''? Ali je to ''Županija Zala'' ali ''Žalska županija''? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:25, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Zgodba je to, da je ''vármegye'' zgodovinsko poimenovanje, ker je bilo središče starih županij v začetku Kraljevine Ogrske v nekem gradu (vár=grad). V stari prekmurščini se imenuje varmedjöv in verjetno ima tudi v knjižni slovenščini poimenovanje ''stolica.'' Od leta 1945 so ukinili vármegye in so rabili samo megye. Leta 2022 je Orbánova vlada, ki rada romantizira in fevdalizira je ponovno vzpostavila vármegye. Vendar v slovenščini, kolikor vem, še vedno rabijo izraz županija za megye in tudi za vármegye, ker nisem videl spremembe npr. v Monoštru, na trijezičnih tablah na mestnem uradu. Jezikoslovci bi morali razpravljati o vprašanju ali kako naj se imenuje zdaj vármegye, ki je v 21. stoletju na Madžarskem? Mislim, da Madžari ne vejo, da je ta izraz stolica za vármegye.<br /> :Vprašanje je zapleteno in občutljivo, ker kako se lahko imenujejo enote, ki so zdaj na Hrvaškem in Slovaškem? Ker tiste enote, ki so bile v tistih krajih pred 1918 so tudi stolice/vármegye. Zdaj ta naziv ne velja. Kolikor pa bodo jih imenovali na Madžarskem kot vármegye, bodo mislili Slovaki ali Hrvati, da ima Madžarska ozemeljske zahteve. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 15:40, 4. julij 2025 (CEST) Pri dobesednem prevodu sem mislil samo, ali se prevede "imenovalniško" kot Županija '''Zala''' (ime kraja v imenovalniku), ali pridevniško '''Zalska''' županija. Kako to zveni v madžarščini? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:45, 4. julij 2025 (CEST) :Madžarsko Zala megye (zdaj Zala vármegye) je teoretično pridevniška oblika, vendar se uporablja kot samostalnik, zato se piše z veliko. Pridevnik, ki je izpeljan iz Zala megye je ''zalamegyei''=zalskožupanijski, iz Vas megye pa ''vasmegyei''=železnožupanijski. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:05, 4. julij 2025 (CEST) ::Glede na to: Zalska županija ali Županija Zala. Obe sem videl v rabi v slovenskem jeziku. In obe pomenita Zala megye. Torej raba obeh oblik je pravilna in pomenita isto. Ni razlike. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:06, 4. julij 2025 (CEST) : V [[Slovenika|Slovenski nacionalni enciklopediji]] obstaja geslo '''''Zalska županija''' (/.../ tudi Županija Zala)''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 4. julij 2025 (CEST) Zanimivo, da je v madžarščini to pridevniška oblika. Se pravi, nekaj podobnega, kot pozna angleščina, kjer Ljubljana Castle pomeni Ljubljan'''ski''' grad (pridevniška oblika). Članke madžarskih županij bi bilo vsekakor treba preimenovat, ker trenutni naslovi ne vsebujejo besede županija kot del uradnega imena. Kaj bi ti predlagal za naše članke? Pridevniško ali samostalniško poimenovanje? Odvisno seveda od uporabe v literaturi in prekmurskih medijih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:38, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Me deli vprašanje nekaj poimenovanj, ker tiste županije, ki so povezane s slovenstvom (Vas, Zala, Somogy) imenujem tudi v svojih razpravah v slovenščini: Železna, Zalska, Šomodska županija. Ko sem raziskoval stare prekmurske tiske (predvsem časopise) so bile prevedene nekatere županije kot Šopronska ali Mošonska. Ti sta zdaj združene z Győrsko županijo kot Győr-Moson-Sopron (obrobja teh županij so priključena k Avstriji in Slovaški, zato so bile skrčene po prvi vojni). Nekjer sem videl, da je za Győrsko prevod Jurska županija (ne vem zdaj točno, potem lahko bi bila Jursko-Mošonsko-Šopronska županija). Tu in tam so prevedli ime drugih, daljnih županij, ali pa so prevzeli slovaško ali hrvaško poimenovanje, npr. Satmarska (danes je Szabolcs-Szatmár-Bereg megye, Szabolcs in Bereg nima slovenskega poimenovanja v slovenščini; slovaško se imenuje Sabolčsko-satmársko-berežská župa, vendar ni virov ali je bilo to ime v rabi na slovenskem področju). Za druge kot Jász-Nagykun-Szolnok, sploh ne vem. :Bom pregledal članke o županijah in popravim madžarska poimenovanja. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:55, 4. julij 2025 (CEST) == Serdica-Sotina == Zdravo, iščem letnico kdaj je naselje Serdica-Sotina razpadlo na [[Serdica|Serdico]] in [[Sotina|Sotino]]. Ta podatek potrebujem, da lahko vnos vključim v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], saj je bilo leta 1949 preimenovano iz ''Sotina-Serdica'' v ''Serdica-Sotina''. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:26, 18. oktober 2025 (CEST) {{ping|A09}} Zdravo! Oprosti, dolgo nisem bil tukaj, se opravičujem. Nimam podatkov o tem, bom vprašal Gordano Šövegeš v murskosoboški enoti mariborskega arhiva. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:40, 31. oktober 2025 (CET) :{{ping|A09}} Gordana je rekla, da do pondeljka poišče. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:36, 31. oktober 2025 (CET) ::Ni panike, res hvala za to veliko angažiranost! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:32, 1. november 2025 (CET) {{ping|A09}} Zdravo! Gordana mi je pisala, da ne najde podatkov o združitvi. Pravi, da je edina možnost, če pogledava časopise. Sem pogledal Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga imam doma, tudi v tistem ni podatka o združitvi. Če takrat nista bili združeni ne morem poiskati podatkov v Kleklovih Novinah, saj so izhajale v tistem času. Torej, če res kaj pišejo o tem časopisi, je treba to poiskati v časopisih po drugih vojni. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:14, 3. november 2025 (CET) :Potem pa najbolje, da se kar lotim brskanja. Kdor išče, ta najde. Najlepša hvala za vso angažiranost! Lep dan želim še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 3. november 2025 (CET) == Rusjan == Prosim, preberi, kaj je že v članku ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:32, 28. april 2026 (CEST) == Conceji == Pozdravljen, če se strinjaš, bi (v bližnji prihodnosti) tvoje članke o ''concejih'' preusmeril v kategorijo Občine v Asturiji, s Conceji v Asturiji kot preusmeritveno kategorijo. <br> P.S.: Imaš kakšen poseben razlog, da v infopolju za občino dodaš parameter občina, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Parres&curid=608947&diff=6753535&oldid=6753532 npr.]? Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:59, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} V redu. Se strinjam. Zato dodam parameter ''občina'', ker sem tako opazil v članku [[Cangas de Onís]], ki ni moje delo, ampak ga je sestavil [[Uporabnik:JozefD]]. Sem mislil, da je tako pravilno. V vse druge članke o asturijskih občinah sem prevzel to infopolje. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 21:04, 21. september 2026 (CEST) ::OK. Mimogrede popravim še to, enkrat ta teden. Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:08, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} Hvala. Bom to počakal in pavziram s članki o asturijskih občinah. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 21:13, 21. september 2026 (CEST) cuo6578983i3zdci077vav2ba5vg84j 6753551 6753548 2026-09-21T19:17:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Conceji */ odgovor 6753551 wikitext text/x-wiki :[[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv1|Arhiv(1)]], [[Uporabniški pogovor:Doncsecz/Arhiv2|Arhiv(2)]] == Žalitev?? == Dončec, prosim VIR! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 12:39, 4. marec 2011 (CET) Ampak takšna neumnost da porabsko narečje ne spada pod prekmurščino?! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:01, 4. marec 2011 (CET) == Naslovi člankov (pa še kaj drugega ...) == Ta Wikipedija pa JE napisana v knjižni slovenščini, torej pričakujemo vsebino in naslove člankov v taki obliki. Pa prosim, ne govori, da ne maram Prekmurja, prekmurščine in Doncsecza - samo reda se drži.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:24, 17. marec 2011 (CET) :Takrat treba pisati ime Johna Kennedyja kot Džon Kenedi, ali New York kot Novo mesto. Pustaijevega molitvenika niso prevedli v knjižno slovenščino in glej koliko člankov je napisano o prekmurskih knjigah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:53, 17. marec 2011 (CET) Za pisanje tujih imen imamo tudi pravila - malo drugačna kot Srbi. Če imaš v članku slovenski naslov, potem je ta povsem v redu, amen!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:01, 17. marec 2011 (CET) Poglej kak piše literatura o prekmurski književnosti te knjige, kot [[Nouvi Zákon]], [[Szvéti evangyeliomi]], [[Szvéti Angel csuvár]]. Ne boš jih našel drugič. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:03, 17. marec 2011 (CET) == Smetenje == Doncsecz, prosim nehaj smetiti po celi Wikipediji, na voljo so ti: * pogovorna stran članka * tvoja pogovorna stran * Pod lipo --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:25, 17. marec 2011 (CET) :Zopet ti si delal problemo, ker eno in pol leto pišem članke o prekmurskih knjigah in samo zdaj prestaviš eno knjigo, čeprav te oblike ne boš našel drugod. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:27, 17. marec 2011 (CET) Zanimiva interpretacija: dokler pustim tvoje polizdelke pri miru, ne delam problemo ...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:29, 17. marec 2011 (CET) Ker kaj rečeš o prekmurščini, to je neumnost. Vsi drugi ne delajo to, samo ti. Jaz sem se srečal z gospodom Jesenškom in on tudi ne slovenizira teh stvari. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 13:34, 17. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Si prebral kje je mesto za pogovore!? Zadnje opozorilo, kajti žal sem/smo se naveličal tvojih dobronamernih prispevkov za Wikipedijo v prekmurščini! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:21, 20. marec 2011 (CET) Ampak prosim ne razveljavi moje informacije. To ni res, da sta enaki Slovenska okroglina in krajina!!!! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 12:06, 20. marec 2011 (CET) == Blokada == Za en teden. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 14:24, 20. marec 2011 (CET) :Še enkrat prestavi stran o Temlinu na naslov Ferenc Temlin, pa boš znova blokiran. Argumenti glede na pogovorno stran zaenkrat niso na tvoji strani. Zato počakaj do konca razprave, prepričaj ljudi da imaš prav in '''potem''' prestavljaj. Prej ne. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:05, 22. marec 2011 (CET) Kljub temu me ne zanima, ker želim pustiti wikipedijo. Tong, Andrejj in drugi ne poznajo prekmurske zgodovine in literature, ampak tako delajo, jot vojvode. Drugi, kot ti pa samo gledate, kaj se zgodi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 22. marec 2011 (CET) :Če ne nameravaš delat po istih standardih kot drugi, potem lahko svobodno greš. Preden obtožuješ takole vsepovprek in kuhaš mulo se samo spomni, da smo ti dali prav kadar si imel prav (recimo pri naslovih knjig). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:18, 22. marec 2011 (CET) Meni so rekli tudi predavatelji, naj popravim nekaj napakov tukaj, ker veliko ste delali. Doslej nihče ni problemiziralo z imeni. Videl sem, da nekaj uporabnikov ima odpor in predsodek proti tujcem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:00, 22. marec 2011 (CET) :Lahko ti 100 % v imenu vseh tukaj zagotovim, da nima nihče apriori odpora proti tujcem. Odpor je izključno samo proti vnašanju slabe slovenščine v slovensko enciklopedijo. Na žalost preslabo obvladaš knjižno slovenščino za tako količino teksta kot ga želiš prispevat. Konstantno si dajal slab vtis, zato s(m)o bili nekateri precej manj potrpežljivi s tabo kot bi lahko. Tudi mi smo samo ljudje, in smo frustrirani ker se s tvoje strani kopiči slaba slovenščina tako hitro, da ne bo zelo zelo dolgo nihče mogel tega popravit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:13, 22. marec 2011 (CET) ::Dončec, daj, lepo te prosim, prevesti svoj zadnji komentar (tule zgoraj) v slovenščino. Naj magari prevedejo tvoji predavatelji. Potem primerjaj obe besedili (tvoje in "prevedeno") in poskusi doumeti, o čem uporabniki govorimo ves čas. Lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:24, 22. marec 2011 (CET) == Opozorilo == Nehaj odstranjevati vsebino člankov; če je potrebno, odstrani sporne in nepodprte trditve! --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:34, 26. marec 2011 (CET) Jaz sem pisal te članek, ki jih ti vedno opremil s predlogo. Teh člankov jaz pa drugi tudi niso popravili. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:39, 26. marec 2011 (CET) == Blokada n-tič == Dončec, evo ti 14 dni časa, pa (izven Wikipedije) premisli kaj in kako nameravaš sodelovati tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 11:02, 26. marec 2011 (CET) == Mörszka krajina == Tvoj članek [[Mörszka krajina]] sem predlagal za brisanje.--[[Uporabnik:Tong|Tong]] 14:27, 10. junij 2011 (CEST) == Prekmurci v avstrijskem Porabju == Ti si edini v Wikipediji, ki je kaj napisal o Prekmurščini v avstrijskem Porabju, zato upam, da mi boš lahko kaj povedal o tej tematiki: si osebno poznal oziroma še poznaš ljudi (staroselce) iz avstrijskega Porabja, ki govorijo Prekmursko in/ali Slovensko in/ali Vendsko? Če ne, so morda Tvoji starši oziroma starejši sosedje v avstrijskem Porabju še poznali koga, ki je govoril ta jezik? [[Uporabnik:Wurzel Sepp|Wurzel Sepp]] 21:08, 15. junij 2011 (CEST) == Prekmurščina v vsako slovensko vas == Prosim NEHAJ!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:27, 21. november 2011 (CET) Doncsecz, če nočeš tega sporočila, potem nehaj ponavljati nekatere zadeve o katerih smo se že narazpravljali tukaj. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:49, 21. november 2011 (CET) == Razstava Novi zakon v UKM-u == Razstava v UKM-u je bila le do danes. Knjige, ki so bile razstavljene, so iste, kot si jih že ti fotografiral, zato jih nisem še jaz. Lp, [[Uporabnik:Irena Plahuta|Petra Rimska]] 10:11, 28. januar 2012 (CET) == Celjski == Madžarsko ime Celjskih sem izbrisal, saj ga - v nasprotju z nemškim - v času Celjskih niso uporabljali. Moderne drugojezikovne različice pa ne sodijo v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:41, 3. april 2012 (CEST) :Celjski grofje so bili pomembni v madžarski zgodovini od kralja Sigismunda do kralja Matjaža. Velike posesti so imeli na Ogrskem in v uradnih madžarskih dokumentih je napisano njihovo ime ''Zillei grofok, Zillei/Cillei Ulrik'' in drugi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:03, 3. april 2012 (CEST) Nedvomno, zato pa imajo geslo na madžarski WP. Ampka ker WP ni slovar, je madžarsko ime v slovenskem geslu odveč. Saj tudi hrvaškega ni, pa so imeli posesti na Hrvaškem in v Slavoniji. Smisleno bi bilo le, če bi se pojavljalo v takratnih dokumentih, o čemer pa zelo dvomim, ker so na Ogrskem takrat uporabljali latinščino. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:14, 3. april 2012 (CEST) Veliko dokumentov so pisali tudi v madžarščini. Pa vse zgodovinske knjige od 17. stoletja govori o celjskih grofih (cillei grófok), saj so bili pomembnejši ljudje madžarske zgodovine. Pa hrvaško ime ''Celjski grofovi'' je enako s slovenskim, torej ni potrebno v hrvaščini napisati, samo v nemščini in madžarščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:49, 3. april 2012 (CEST) :''Najprej'' z viri podpri te trditve, ''potem'' vračaj prevod v članek. Bo šlo? Zgodovinske knjige od 17. stoletja mimogrede niso relevantne za takratno (15. stoletje in nazaj) situacijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} Če opreš današnje učbenike, lahko vidiš, da pišejo o družini ''cillei grófok.'' Razen tega tukaj je veliki leksikon [http://www.mek.iif.hu/porta/szint/egyeb/lexikon/pallas/html/020/pc002056.html#6 Pallas], ki je največji leksikon na Madžarskem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 15:58, 3. april 2012 (CEST) :Ruski viri tudi pišejo o Графы Цельские, pa ne bomo devali tega prevoda v članek. Najprej pokaži kak vir, ki našteva tistih "veliko dokumentov v madžarščini", potem se lahko pogovarjamo dalje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:35, 3. april 2012 (CEST) Celjski grofje niso bili v Rusiji. Imeli so ogrsko plemstvo skoraj sto let. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 16:59, 3. april 2012 (CEST) Na madžerskem internetu: [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&oq=%22cillei+gr%C3%B3fok%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=hp.3...79l5709l0l5923l24l20l4l0l0l0l332l3163l4j11j4j1l27l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei grófok 797 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cillei+csal%C3%A1d%22&oq=%22cillei+csal%C3%A1d%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...9407l10315l0l10488l6l6l0l0l0l0l124l617l4j2l6l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei család 667. rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22cilleiek%22&oq=%22cilleiek%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...19304l20179l1l20438l4l4l0l0l0l0l115l418l1j3l4l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cilleiek 3230 rez.]; [https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Ulrik%22&oq=%22Cillei+Ulrik%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...22739l25318l2l25544l12l11l0l0l0l3l373l1836l2j5j3j1l11l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Ulrik 6760 rez.] Celjski grofje so imeli take funkcije v madžarskem državnem aparatu, da so bili glavni dostojanstveniki ogrske države, kot hrvaški ban, palatin, poveljnik vojske. Ter Barbara Celjska ([https://www.google.hu/#hl=hu&sclient=psy-ab&q=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&oq=%22Cillei+Borb%C3%A1la%22&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=serp.3...244550l246388l3l246546l11l9l2l0l0l3l188l966l5j4l13l0.frgbld.&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.,cf.osb&fp=d817d56fc29da86f&biw=1280&bih=709 Cillei Borbála 6420 rez.]) je bila kraljica Ogrske. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:09, 3. april 2012 (CEST) :Nobena od teh povezav ne pove nič konkretnega... Pokaži vir z dokumenti iz 15. stoletja namesto da zapravljaš naš čas. In nehaj že enkrat vsiljevat svoje in '''počakaj''' da pridemo do soglasja preden vračaš sporno vsebino. Na ta način si boš prislužil samo novo blokado. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:20, 3. april 2012 (CEST) Zakaj ne? Odkod vzejo te strani vir? Mi smo v osnovni in srednji šoli študirali o celjskih grofih in na univerzi pri študiju madžarsko-slovenskih zgodovinskih stikov. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:22, 3. april 2012 (CEST) :To so ''sodobna'' madžarska poimenovanja za celjske grofe, kar ti je napisal že IP. Ta nimajo več teže kot sodobna ruska. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:24, 3. april 2012 (CEST) Ne verjamem, ker madžarska različica je iz nemščine, pa tudi nemško ime je skoraj enako s slovenskim: graf in grof. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:27, 3. april 2012 (CEST) :Že stotič: kaj ti osebno verjameš je nepomembno. A moramo spet skozi to fazo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:30, 3. april 2012 (CEST) In ti zakaj opredeliš, da madžarski viri ni pomembni iz interneta, če stokrat sem rekel, da na Madžarskem tako študirajo? Zakaj ne moreš to sprejeti, da celjski grofje ne le samo v slovenski zgodovini pomembni, temveč tudi v madžarski? Najbolj znana madžarska opera Ladislav Hunyadi tudi ima Ulrika celjskega za enega prvega igralca. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:39, 3. april 2012 (CEST) :Super da so jim pomembni, lahko imajo gesla z lokalnim imenom v svojem jeziku. Tukaj je pa '''slovenska''' Wikipedija in dogovor je, da pišemo slovensko verzijo imena in originalno verzijo imena. Za ostale so interwikiji. Združene države Amerike so tudi pomembne v zgodovini Japonske, pa ne bomo šli pisat imena 日本語 v geslo o ZDA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:45, 3. april 2012 (CEST) Kak [http://hu.wikipedia.org/wiki/Cillei_csal%C3%A1d tukaj lahko vidiš,] da madžarski članek omeni slovenski naziv celjskih grofov, ker zna, kakšno vlogo imajo v slovenski zgodovini, pa slovenska zastava nosi zvezde celjskih grofov. Nobene vloge nimajo celjski grofje v zgodovini drugih držav, kot samo Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije pa Nemčije. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:50, 3. april 2012 (CEST) :Če ne zapišemo sodobnega madžarskega imena za Celjske grofe to nič ne zmanjša njihove vloge. Kakšen dogovor o poimenovanju imajo madžarski wikipedisti pa je njihova stvar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:53, 3. april 2012 (CEST) Taki argument si rekel proti tem, da različna so ruska in druga imena, ki ni imel smisla. Tako ne moremo napisati v nemščini, saj zaman so bili Nemci in imeli pomembno vlogo v nemški zgodovini, saj je to ni nemška wikipedija. Jaz pa sem argumentiral na njihovo vlogo v madžarski zgodovini, da so toliko pomembni ti grofje na Madžarskem, kot v Sloveniji. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 17:59, 3. april 2012 (CEST) :Na področju celjske kneževine se je uporabljal nemški naziv, v slovenski wikipediji pa lahko dodajamo slovenski naziv. Torej lahko poleg slovenskega naiva navedemo še nemški. Karkoli drugega bi bilo nesmiselno. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:02, 3. april 2012 (CEST) :''von Cylie'' oz. ''von Cilli'' je bil njihov originalni naziv kot jim ga je podelil Ludvik IV., zato ga je smiselno zapisati, ne zato kakšen vpliv bi imeli v nemški zgodovini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:06, 3. april 2012 (CEST) ::Vendar oni so bili Nemci, bi bilo nesmiselno tudi slovenski naziv pisati, zaman so živeli na slovenskem področju. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:10, 3. april 2012 (CEST) Na Štajerskem v tem času ni bila uradni jezik slovenščina, pa Celjski grofje niso Slovenci, torej obvezno je napisati nemški naziv. [http://hu.wikipedia.org/wiki/Puchner_Antal Anton Puchner] avstrijski general se je rodil na Ogrskem, zato ima tudi madžarski naziv, vendar ni bil Madžar, zaradi tega je potrebno omeniti nemško ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:09, 3. april 2012 (CEST) :Tukaj je slovenska Wikipedija, zato pišemo slovenski naziv za vse, in to na prvem mestu. Nemško ime je omenjeno takoj za tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:16, 3. april 2012 (CEST) Za tem (in ni v začetku) je napisano madžarsko ime, tam kjer so stiki celjskih grofov z Madžari. Tam ima vredno mesto. Rusi pa nimajo mesta v članku, torej ni treba napisati ruskega naziva. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:21, 3. april 2012 (CEST) :OK, lahko nehaš zdaj s temi Rusi, je bil pač slab primer. Ampak poglej čisto malo bolj široko, no. A zdaj bomo za vsakega plemiča ki je imel vpliv na ozemlju nekega X naroda, pisali lokalne prevode od vseh? Ne moreš samo za ta primer forsirat svoje, ker je pač tvoj hobi vtikat madžarščino in porabščino povsod kjer je vsaj bežno povezana. To je splošna enciklopedija in na ta način bi se utopili v imenih če bi hoteli bit konsistentni. Nekje je treba naredit rez - torej pišemo slovensko ime in originalno ime, pa basta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 3. april 2012 (CEST) Nehaj zdaj s porabščino, ker je treba napisati lokalne nazive tudi. Bostjan je pisal, da v njihovi kneževini uradni jezik je nemščina bila in tam so živeli. Vendar na Ogrskem so tudi živeli ti grofje, torej tam so tudi imeli svojo ero. V Porabju niso imeli posesti. Pa kot sem rekel, da lokalne nazive je treba tudi napisati, ker npr. Napoleon francoski cesar je bil iz Korzike. Tamkajšnji ljudje pa niso Francozi in drugi jezik govorijo. Njegovo korziško ime je ''Napulione Buonaparte.'' [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:48, 3. april 2012 (CEST) :A se spet trudiš razumet narobe kar ti govorim(o)? Dobronameren nasvet: nehaj se trudit narobe razumet, ker takole komunicirat je nemogoče. Mimogrede, Napoleonovo rojstno ime v korziščini nima zveze s tem primerom, ker je originalno. Ime Cillei grófok za Celjske grofe ni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:04, 3. april 2012 (CEST) Vendarle ne pišete korziškega imena. Pa če gledamo kaj je originalno ime celjskih grofov, to je nemško. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Ga pač še ni nihče dodal. Originalno ime celjskih grofov je pa napisano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:16, 3. april 2012 (CEST) Vendar ne v naslovu. Če vztrajamo pri originalnem, to morebiti v naslovu. Ampak kak bo to spodkopalo madžarski naziv, ker nesporno so bili posestniki na Ogrskem, kot na Štajerskem. Iz Moldavije so bili tudi taki posestniki, ki so služili ogrskemu in poljskemu kralju in dobili posesti v Transilvaniji pa Volhiniji. S tem skupaj pa so imeli madžarski pa poljski naziv.[[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:21, 3. april 2012 (CEST) :Seveda ne, naslov je rezerviran za slovenski izraz, kot pri vseh drugih člankih (če slovenski izraz obstaja). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:24, 3. april 2012 (CEST) Dončec, preden začnem pisati nesramnosti, samo eno vprašanje: ali se je v času, ko so Celjski živeli, uporabljalo madžarsko ime? Jaz zelo dvomim, ker so tedaj na Ogrskem uporabljali latinščino. Dokler torej ne sproduciraš vira, ki bo pokazal, da se motim, velja, da je izraz "cillei grófok" '''poznejši''' madžarski prevod originalnega nemškega imena. Zato v slovenski WP nima mesta, tako kot ne hrvaški ali češki prevod - tudi tam so imeli Celjski in njihovi potomci posesti in funkcije. Slovensko ime je seveda tudi prevod, vendar plemiške rodbine v slovenščini običajno prevajamo, ko govorimo o srednjem veku. Saj se [[Vovbržani]] ali [[Turjaški]] tudi niso pisali tako. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:46, 3. april 2012 (CEST) :Torej ti to hočeš praviti, da če je latinščina bila uradni jezik na Ogrskem, latinsko so govorili? Nehaj zdaj češki pa drugi variant, celjski grofje niso bili češki posestniki. Njihovo ime tam je v vsakih almanahih ogrskih veleposestnikov. In ne gledajmo tistega časa, ker pod tem primerom ni bilo svobodno Trubarja tak pisati, temveč Primus Truber. Gotovo, da so Napoleona drugače pisali v njegovem času v korziščini. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:57, 3. april 2012 (CEST) Kako so govorili, ni čisto nič važno, ker imamo samo zapise. Zaradi mene so Hermanu na domačem dvoru rekli Hermi, mama pa ga je klicala Hemanček, vendar tega ne vemo in zato tega ni v geslu. Pa še ena stvar: Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina. Zato je nemško ime njihovo domače ime in sodi v geslo. Celo če so svoje ime/svoja imena drugod, kjer so tudi imeli posesti, prilagajali, kar ni nič nenavadnega, to ni zelo pomembno in ne sodi v geslo na slovenski WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:06, 3. april 2012 (CEST) ''Celjski so izvirali iz današnje spodnje Štajerske, kjer je bil jezik virov v njihovem času nemščina'' - to vemo. Ampak na Ogrskem, kjer so živeli tudi, tam je bil jezik madžarščina. Nesmiselno, da kasneje so izumili naziv ''cillei grófok.'' Vprašanje ni to, kaj je bil originalni jezik, temveč komu ali čemu so bili privezani celjski grofje. Ker Ogrski so bili nenavadno privezani (Češki pa Rusiji ni), zato je motivirano napisati madžarski naziv. Lahko napišemo imena naselij poleg kitajskega ali arabskega pravopisa, ampak zakaj, če tam ne živejo Arabi in nimajo nobenih stikov z njimi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:12, 3. april 2012 (CEST) Jezik virov '''ni bila''' madžarščina, razen morda izjemoma. Kaj so govorili doma, je druga zgodba, seveda pa prav gotovo ne samo madžarsko. Sicer pa ne vem, zakaj moramo s tabo vedno debatirati na petih mestih. . --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:16, 3. april 2012 (CEST) Vi morete dokazati, da so govorili plemiči slovensko (nekje si ti pisal, da so uporabljali slovenski jezik)? Ker na Ogrskem zaman je bila latinščina jezik (največ) virov, veleposestniki in kralj so govorili madžarsko tudi. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:18, 3. april 2012 (CEST) :Zadostuje [[Pogovor:Celjski grofje]]!! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:21, 3. april 2012 (CEST) Jaz sem tudi že utrujen zaradi razprave. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:24, 3. april 2012 (CEST) == Narečja == O narečjih smo se dovolj pogovarjali, zato prosim nehaj. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:06, 3. april 2012 (CEST) :Mislim ti ne razumeš. Čakavščina važno vlogo ima kot prekmurščina. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:09, 3. april 2012 (CEST) In je seveda tudi standarizirani, nadnarečni knjižni jezik? --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:14, 3. april 2012 (CEST) :Seveda, lahko vprašaš sombotelsko kroatistiko. Ta jezik, kot prekmurščina, se je ohranil v leposlovju, cerkvi in malo v televiziji in radiju. Ter so zahtevali čakavski pouk v šolah. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:15, 3. april 2012 (CEST) Super. Takoj jo bom poklical. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:17, 3. april 2012 (CEST) :Lahko jih vprašaš, a mislim lektorica najprej mene bo iskala. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:22, 3. april 2012 (CEST) Ne najde te. Škoda. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:27, 3. april 2012 (CEST) :Na internetu ne išči, ker o prekmurščini tudi nisi (ali komaj si) našel. Ko [http://books.google.si/books?id=KEr0NAAACAAJ&dq=%22Katolicsanszki%22&hl=sl&sa=X&ei=ZzR7T5PWOqn-4QT0la2IBA&ved=0CC0Q6AEwAA tukaj pišejo], da je tukaj primerek na internetu iz tiste pa tiste knjige, nič ne najdem. Časopis Čakavski rič in Kaj imata tako vlogo kot Porabje. Vid Balog je prevedel Novo zavezo, čeprav je ni mogel izdati (trenutno), ampak to delo je tudi standard. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:31, 3. april 2012 (CEST) Ne iščem in ne najdem. Ko boš ti našel kaj prepričljivega, se pa kar javi. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 19:44, 3. april 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:54, 14. maj 2012 (CEST) Ne bom pisal, čeprav sem videl to drugje. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 18:57, 14. maj 2012 (CEST) Včasih je bilo to dovoljeno in je še v mnogih geslih starejšega datuma, zdaj ni več, tako da se tega izogibamo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:27, 14. maj 2012 (CEST) :Še enkrat: Že nekaj časa velja pravilo, da datumov ne povezujemo (z izjemo biovrstice). Prosim, da to upoštevaš. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:31, 31. december 2013 (CET) == V delu == Prosim, upoštevaj oznako {{tl|v delu}} na vrhu strani!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 18:49, 8. julij 2012 (CEST) Videl sem tisto predlogo. Ali kaj slabega sem delal? [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:05, 8. julij 2012 (CEST) :Nisi je upošteval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:13, 8. julij 2012 (CEST) A moj zadnji prispevek je bil [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0tevan_K%C3%BChar_(slovstveni_folklorist)&diff=prev&oldid=3551647 to]: toliko, da sem točno napisal Ivanocijevo ime. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 19:53, 8. julij 2012 (CEST) :Ni važno sploh. Lahko napišeš 36.000 zlogov ali pa samo eno črko spremeniš - če nekdo ureja istočasno, sledi mukotrpno ponovno delo. Včeraj sem delala brez oznake in sem izgubila več 100 zlogov, ker je istočasno nekdo dobronamerno popravil članek. Prosim, da res upoštevaš to predlogo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 20:00, 8. julij 2012 (CEST) == Halo? == Večeslavci || Veˈčẹ:slafc, z Veˈčẹ:slavec, v Veˈčẹ:slafc in v Veˈčẹ:slafcaj m mn., tpn razloženega naselja na obeh straneh Ledave ob cesti Gederovci–Sotina; 1365 Wenchezlaufolua (Venčeslavova vas), 1366 Gyurgfiamyklowsfalua (Jurijevega Mikloša vas) al. nom. Gezloufalua (Česlavova vas)7 (Zelko 1982: 92), 1698 Veczezlovecz, Vecsészlavecz (Zelko 1996: 75), 1874 Sessldorf oder Vecsislavecz (Rajšp – Serše 2001: 8; I–6); == Miháo Sever Vaneča == Miháo Sever Vaneča je vsekakor plemic kot si navedel, vendar je zapis njegovega imena napacen. Pravilno bi bilo Mihael Sever pl. Vanečanski Madzarasko je pravilno tako kot si zapisal: Vanecsai Szever Mihály. Kar bi se prav tako lahko zapisovalo kot Szever Mihaly de Vanecsa ( z latinskim predikatom de ). Vendar mislim da je ta predikat Vanecsai odvec, ker se v popisu ogrskega plemstva omenja druzina Szever, brez predikata, tako kot ostale nizje plemiske druzine Berke, Agustich, Cipott, itd. Ta Vanecsai se verjetno nahaja v kaksni njegovi knjigi, kjer samo razlaga kje je bil rojen. Mislim da je najbolj pravilno zapisati: mad. Szever Mihaly slo. Mihael Sever nem. Mihael von Szever - mozno je da se motim, vendar do sedaj Szever-jev se nisem zasledil z predikatom. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Ime Severja sem napisal po Antonu Trstenjaku. Ali videl sem drugo obliko: Vanečaj. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 21:25, 16. avgust 2012 (CEST) == Ladislav Sobotin == Videl sem da navajas njegovo latinsko ime. Szobothin László de Muray-Szombath - dopisal pa si da de Muray-Szombath pomeni da prihaja iz Murske Sobote. To je napaka. Gre za plemiski predikat, ker so bili Sobotini plemici, dosegli so celo baronski stan (madz. baro)- tako trdi dr. Andrej Hozjan - de Muray-Szombath oznacuje ozemlje katerega jim je dal ogrski kalj v last. Torej so ocitno dobili ob poplemenitenju nekatera posestva v takratni Soboti. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] Očitno. Ta priimek sem našel v madžarskem viru, a tam niso pisali, ali je imel posest. Samo drugi viri informirajo, kak lahko ugotovimo to. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 20:09, 23. oktober 2012 (CEST) Dr. Hozjan trdi da so bili Sobotini edini ki so poleg druzine Szapary imeli predikat "muraszombati" (mad.) oz. "de Muray-Szombath"(v latinscini).To ne pomeni, da so takrat se imeli posest - gre z to da jim je kralj ob podelitvi plemstva podelil tudi posest na uzemlju Murske Sobote. Ni pa nujno da so to posest obdrzali, mozn oda so jo prodali ali kaj taksnega. Recimo gorf Szapary Gyula, ki je bil ministrski predsednik Ogrske v 19. stoletju je tudi nosil predikat "muraszombati", pa ni imel nikakrsnega posestva v Soboti. Gre samo za plemiski predikat. Sobotine omenja dr. Andrej Hozjan v clanku: "Plemiske rodbine v Murski Soboti 18. stoletja" - to najdes lahko v Univerzitetni knjiznici. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Tvoje razlage == Nehaj spet goniti osebna mnenja v člankih. Napiši točno kar piše v virih in pusti jezikoslovne razlage ljudem, ki so za to usposobljeni - v tem primeru, da želijo uvesti poučevanje v šolah in razvoj kajkavščine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:27, 12. februar 2013 (CET) :In nehaj tlačiti narečne izraze v članke, kakor si počel [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donji_Mihaljevec&diff=3821572&oldid=3641416 tukaj]. Sicer se boš šel malo hladit.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:48, 12. februar 2013 (CET) Ne verjamem, da je to problem, namreč Hrvati tudi sprejejo to, saj kajkavščina je elementarni del hrvaške kulture. Zato Hrvati ne problematizirajo s tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:52, 12. februar 2013 (CET) :Ja, soj štojerščina je tüdi, pa ne gnjavimo z njo po člankih v enciklopediji.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 09:54, 12. februar 2013 (CET) Če jim je to všeč, [[:hr:Donji Mihaljevec|potem osrečuj njih s tem]]. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 09:57, 12. februar 2013 (CET) Štajerski jezik je umrl v 19. stoletju s Petrom Dajnkom, ni bil več. Zaman ga primerjaš. Štajerski jezik namreč ni mogel dosečti tiste kakovosti, kot kajkavski: kajkavščina je jezik nabožnosti, leposlovja in znanstvenosti. Npr. Mihal Šilobod Bolšič je napisal kajkavsko aritmetiko. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:59, 12. februar 2013 (CET) @Tong, ja in glej [[:hr:Novi Marof]], tam so sprejeli kajkavsko ime, in sem podkrepil z virom. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:00, 12. februar 2013 (CET) :[http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Novi_Marof&diff=3319962&oldid=3319839 aj beliv i ken flaj].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:04, 12. februar 2013 (CET) ::[http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maršuvic san štéo písati]. A ime Novega Marofa spet lahko napišem, samo če posebni del začnem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:14, 12. februar 2013 (CET) Da padem dol od smeha. --[[Uporabnik:Tong|Tong]] 10:08, 12. februar 2013 (CET) Lahko smeješse krohotaš, Hrvati se ne krohotajo. Glej samo [http://hr.wikipedia.org/w/index.php?title=Razgovor_sa_suradnikom:Doncsecz&diff=prev&oldid=3691933 to], in lahko vidiš, da jim je to resno, haha. Pa prej sem salbo pisal, ni Novega Marofa, temveč [http://hr.wikipedia.org/wiki/Maru%C5%A1evec#Ime Maruševec]. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:11, 12. februar 2013 (CET) :Dončec! Saj nihče ne pravi, da seznam knjig ni v redu. Nehaj težiti, da so hrvaška/madžarska/x- narečja in pokrajninski pogovornimi jeziki knjižni jeziki. Zato ne sodijo v uvodne vrstice. Tak. Zdaj pa grem študirat.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Tukaj ne samo o seznamih govorimo, a ste rekli, da Hrvati ne sprejejo moje ureditve, če napišem kajkavsko ali čakavsko ime. Lahko videte zdaj, da ni tak. In ti predlagam, da sledi kajkavščini in kajkavski književnosti, pa boš videl o čem govorim. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:23, 12. februar 2013 (CET) :In glejte to: [http://hr.wikipedia.org/wiki/Barban čakavsko ime Barbana], zdaj jaz se krohotam. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:18, 12. februar 2013 (CET) ::Vidim, kako jim je resno, ja, da si bil tudi tam že blokiran ker vsiljuješ narečni govor v knjižno enciklopedijo. En nepovezan seznam ne spremeni tega, tudi ne en primer ki so ga slučajno spregledali. Pa tudi če ga niso, njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa svoja pravila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:21, 12. februar 2013 (CET) Yerpo, v prvih dveh letih sem bil blokiran, ko komaj sem znal o wikipediji. Ta urejanja pa glej, kdaj sem delal? Pa sem pokazal vire. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:26, 12. februar 2013 (CET) :Ponavljam: njihova ureditev je njihova stvar, tukaj imamo pa našo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:32, 12. februar 2013 (CET) Pod tem pogojem tudi oni ne bi sprejeli to, to tako bi bilo, če bi v eni državi rop je greh, v drugi pa ne. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 10:36, 12. februar 2013 (CET) :Nehaj s temi sholastični zadevami.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 10:37, 12. februar 2013 (CET) == [[Ferenc Marič]] == Zanimalo bi me od kod si dobil informacije o tem Maricu. Vidim da si kot vir navedel maticno knjigo - ali ima v njej kak naziv DOMINUS ali NEMES, kajti Marics/Marich je bila ena nemesnjaska druzina - tudi mati njegova je Trajber, kar je tudi ena nemesnjaska druzine v Prekmurju. [[Uporabnik:eton_vs_harrow]] == Rojstva in smrti v seznamih po dnevih in letih == Taki seznami postanejo hitro nepregledni, zato je smiselno, da se vanje uvršča samo res najpomembnejše osebnosti na svetovni ali vsaj nacionalni (slovenski) ravni. Vsak duhovnik in učiteljica žal ne spadata tja, enako velja za izide pesmaric in podobne lokalne dogodke. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:50, 26. junij 2013 (CEST) == Blokada == <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje | type = serious | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo vam morali začasno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]. Če želite prispevati koristneje, vas po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružite. <!-- Predloga:Test5 --> }} WP ni bojišče. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 27. junij 2013 (CEST) Za osvežitev spomina pa [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osel&diff=next&oldid=2656837 to].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:30, 27. junij 2013 (CEST) Nisem vedel o tem. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]} 09:53, 31. december 2013 (CET) == Vaš uporabniški račun bo preimenovan == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="sl" dir="ltr"> Pozdrav, Ekipa razvijalcev Fundacije Wikimedia spreminja način delovanja uporabniških računov kot del prizadevanja za nudenje novih, boljših uporabniških orodij (npr. obveščanje med wikiji). Da bi omogočili te spremembe, morajo imeti uporabniki [[Special:MyLanguage/Help:Unified login|enako uporabniško ime povsod]]. S tem vam bomo lahko dali nove možnosti za urejanje in razpravljanje ter prožnejše podeljevanje pravic za uporabo orodij. Pogoj za to pa so enotna uporabniška imena na vseh 900 Wikimedijinih wikijih. Glejte [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|obvestilo]] za več informacij. Na žalost je vaš uporabniški račun v konfliktu z drugim, prav tako imenovanim Doncsecz. Da bi lahko oba uporabljala Wikimedijine wikije v prihodnosti, bomo preimenovali vaš račun v Doncsecz~slwiki. To se bo zgodilo april 2015, hkrati z več drugimi uporabniškimi računi. Vaš uporabniški račun bo še vedno deloval kot prej, ohranjena bo tudi zgodovina vašega urejanja, vendar boste morali ob prijavi uporabiti novo ime. Če vam novo ime ni všeč, lahko po preimenovanju zaprosite za ponovno preimenovanje z uporabo [[Special:GlobalRenameRequest|tega obrazca]]. Opravičujemo se za nevšečnosti. Yours,<br />[[m:User:Keegan (WMF)|Keegan Peterzell]]<br />Community Liaison, Wikimedia Foundation </div> 09:25, 20. marec 2015 (CET) <!-- SUL finalisation notification --> Globalni račun lahko preveriš na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Doncsecz. Račune, ki še niso pridruženi globalnemu, pa lahko poenotiš na https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MergeAccount. Do 15. aprila je še čas, potem bodo nepridružene račune preimenovali, pa lahko pride do kakih zapletov. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:57, 22. marec 2015 (UTC) == Renamed == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr”> This account has been renamed as part of [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|single-user login finalisation]]. If you own this account you can [[{{#special:userlogin}}|log in using your previous username and password]] for more information. If you do not like this account's new name, you can choose your own using this form after logging in: [[{{#special:GlobalRenameRequest}}]]. -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) </div> 13:16, 19. april 2015 (CEST) <!-- SUL post-rename notification --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now!]'''</big> You can find more information about this survey [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|on the project page]] and see how your feedback helps the Wikimedia Foundation support editors like you. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]] (in English). Please visit our [[m:Special:MyLanguage/Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through the EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]] to remove you from the list. Thank you! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 20:20, 29. marec 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Reminder: Share your feedback in this Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Every response for this survey can help the Wikimedia Foundation improve your experience on the Wikimedia projects. So far, we have heard from just 29% of Wikimedia contributors. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes to be completed. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' If you have already taken the survey, we are sorry you've received this reminder. We have design the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. If you wish to opt-out of the next reminder or any other survey, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Thanks! </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 03:18, 13. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == <div class="mw-parser-output"> <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''23 April, 2018 (07:00 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_5ABs6WwrDHzAeLr?aud=AE&prj=ce&edc=3&prjedc=ce3 Take the survey now.]''' '''If you already took the survey - thank you! We will not bother you again.''' We have designed the survey to make it impossible to identify which users have taken the survey, so we have to send reminders to everyone. To opt-out of future surveys, send an email through EmailUser feature to [[:m:Special:EmailUser/WMF Surveys|WMF Surveys]]. You can also send any questions you have to this user email. [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|Learn more about this survey on the project page.]] This survey is hosted by a third-party service and governed by this Wikimedia Foundation [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2018_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. </div> <span class="mw-content-ltr" dir="ltr">[[m:User:WMF Surveys|WMF Surveys]]</span>, 02:28, 20. april 2018 (CEST) </div> <!-- Message sent by User:WMF Surveys@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2018/ce3&oldid=17881334 --> == Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:43, 6. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19352609 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.''' Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:11, 20. september 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Reminder: Community Insights Survey == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> '''Share your experience in this survey''' Hi {{PAGENAME}}, There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide. Please take 15 to 25 minutes to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act2) give your feedback through this survey]'''. It is available in various languages. This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English). Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey. Sincerely, </div> [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:49, 3. oktober 2019 (CEST) <!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act2)&oldid=19395162 --> == Kategorizacija == Če daš [[:Kategorija:Naselja Občine Grad]] v [[:Kategorija:Naselja na Goričkem]], potem ni treba dati tja not še vsakega naselja posebej. Oziroma je to v nasprotju s prakso kategorizacije v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:59, 16. februar 2020 (CET) == Ste vedeli == Prosim ne ustvarjaj sam predloge za "ste vedeli". Lahko predlagaš vnos na [[Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev]] in ga jaz potem vključim v predlogo, če je ustrezen. Tvoj današnji žal ni, ker je slovnično preslab in je referenciranje nejasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:13, 6. junij 2022 (CEST) == Cerkev sv. Martina, Martjanci == Dončec, živijo. Za poglavje Ljudje v članku [[Cerkev sv. Martina, Martjanci]] bi bilo smotrneje, če bi ga prestavil v članek [[Župnija Martjanci]], kjer bi bil bolj ustrezen, da se vsebine ne mešajo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:47, 11. junij 2022 (CEST) {{ping|Janezdrilc}} V redu. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:51, 11. junij 2022 (CEST) == Prekmurske tiskane knjige == Pri seznamih prekmurskih tiskanih knjig je beseda "tiskanih" najbrž odveč, saj se razume, da gre pri knjigah za tiskovino. Predlagam preusmeritve. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:21, 17. april 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} No ja, ampak so nekatere knjige rokopisne. Če je nujna preusmeritev, potem bi bilo najboljše naslov "seznam prekmurskih tiskov." [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 23:45, 17. april 2023 (CEST) Lahko tudi ostane, če tako meniš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:03, 18. april 2023 (CEST) Sem jih že preimenoval. Vsi so zdaj 'tiski'. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 07:18, 18. april 2023 (CEST) == Imena staršev oseb == Če ni skrivnost, kje si dobil podatke o imenih staršev oseb? Dostopni podatki o nekaterih osebah so precej skopi in ne dajejo informacij o starših, ti pa jih očitno imaš. Prosim razloži. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 10:59, 20. maj 2023 (CEST) :{{ping|SirFranzPaul}} Dandanes so dosegljive stare matične knjige na spletu. Tako je možno poiskati ne samo starše, ampak tudi popraviti npr. datume. * https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ Matične knjige nadškofije Maribor ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ Matične knjige nadškofije Ljubljana ** https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/ Matične knjige škofije Koper [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:21, 20. maj 2023 (CEST) : Ali lahko preveriš še za [[Jakob Missia|Jakoba Missio]]? Predvsem me zanima, kako je v krstni knjigi zapisan njegov priimek in priimek njegovih staršev. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:47, 2. junij 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kapela-pri-radencih/00926/?pg=45 Tu so njegovi podatki v matični knjigi (spodaj, kjer se piše Jacobus). Ampak mi ne gre prebrati, ker je to napisano v nemščini z gotico. Poskusil sem s pomočjo spletnega programa Read Coop, ampak tudi ne more. Vprašam kolegico, ki se ukvarja z rokopisi. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:54, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Škofov oče je vpisan kot '''Martin Misſia''' v matično knjigo. Hkrati tudi sva našla druge podatke, da se je imenoval njegov pradedek ''Misle.'' Danes pa lahko najdemo priimek kot ''Misla.'' [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:46, 2. junij 2023 (CEST) ::Zanimivo. Mogoče lahko kar dodaš v njegov članek. Vedno, ko sem kje naletel kaj o njem, je pisalo, da je Missia latiniziran priimek, zato sem ugibal, če se ni morda po slovensko pisal Misja. Tudi ta priimek še obstaja, na primer župan Občine Podčetrtek je [[Peter Misja]]. Iskal sem tudi kakšen pastirski list iz časa, ko je bil še ljubljanski škof, vendar ga nisem uspel najti. Sem pa ravno dva tedna nazaj v antikvariatu naletel na eno slovensko knjigo iz tistega časa o zgodovini Cerkve in jo je avtor posvetil ''knezoškofu ljubljanskemu Jakobu Missii''. Skratka, zgleda, da to vendarle ni samo latiniziran slovenski priimek, ampak pravi slovenski. Hvala za trud, tudi kolegici. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:34, 2. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} po mojem lahko odstranimo to, da je latiniziran priimek. Poiščem ta vir in dodam v članek. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:41, 3. junij 2023 (CEST) == Jožef Klekl == Od [[Jožef Klekl|Jožefov Kleklov]] je eden v naslovu označen kot politik, eden pa kot duhovnik, kar se mi zdi malo zavajajoče, saj sta bila oba duhovnika. Se strinjaš, da članka preimenujemo v [[Jožef Klekl (starejši)]] in [[Jožef Klekl (mlajši)]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:14, 22. junij 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Ja, seveda. V zadnjih časih sem začel pisati tudi v svojih razpravah na univerzi in drugih člankih kot Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 10:23, 23. junij 2023 (CEST) Si že uredil, super. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:06, 23. junij 2023 (CEST) == Škofija Murska Sobota == Dončec, tebi je najbrž bolje znana zgodovina [[Škofija Murska Sobota|Škofije Murska Sobota]]. V članku pogrešam podatke o cerkvenoupravni delitvi v času Avstro-Ogrske. Ali bi bil pripravljen dodati nekaj osnovnih podatkov o tem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:25, 30. januar 2024 (CET) :{{ping|Janezdrilc}} Res. Dobro bi bilo dopolniti s podatki: današnje območje soboške škofije (na prekmurski strani) je pripadalo győrski in veszprémski škofiji v srednjem veku. Od 12. stoletja pa je severni del pripadal Győru, južni pa v Zagrebu. Tudi za zanimivost: menda je hotel [[Franc Ivanoci]] ustanoviti že v 19. stoletju škofiju na tem območju. In sicer slovansko škofijo: bi združil Slovensko krajino (Prekmurje in Porabje) z Medžimurjem pod egido te nove škofije.<br /> :Jutri, pojutrišnjem ali ta teden probam dopolniti. Vmes se moram pripraviti na strokovni izpit, ki ga ima 6.2 v LJ. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:33, 30. januar 2024 (CET) O, vidim, da obvladaš. Lahko v miru napišeš tudi po izpitu. Držim pesti, da ga uspešno opraviš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:46, 30. januar 2024 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[požar v nočnem klubu Pulse v Kočanih]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|na strani natečaja]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 22. marec 2025 (CET) == Županije Hrvaške in Madžarske == Na [[Pogovor:Županije Hrvaške#Začetnice]] je v teh dneh potekala razprava o veliki začetnici v imenih hrvaških županij. Ali lahko samo preveriš madžarsko poimenovanje [[:hu:Magyarország vármegyéi|madžarskih]] in [[:hu:Horvátország megyéi|hrvaških županij]], in sicer, zakaj za hrvaške županije uporabljajo besedo ''megye'', za madžarske pa ''vármegye''? Kakšna je razlika? Kot drugo pa, kako se '''dobesedno''' prevede ''Zala vármegye''? Ali je to ''Županija Zala'' ali ''Žalska županija''? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:25, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Zgodba je to, da je ''vármegye'' zgodovinsko poimenovanje, ker je bilo središče starih županij v začetku Kraljevine Ogrske v nekem gradu (vár=grad). V stari prekmurščini se imenuje varmedjöv in verjetno ima tudi v knjižni slovenščini poimenovanje ''stolica.'' Od leta 1945 so ukinili vármegye in so rabili samo megye. Leta 2022 je Orbánova vlada, ki rada romantizira in fevdalizira je ponovno vzpostavila vármegye. Vendar v slovenščini, kolikor vem, še vedno rabijo izraz županija za megye in tudi za vármegye, ker nisem videl spremembe npr. v Monoštru, na trijezičnih tablah na mestnem uradu. Jezikoslovci bi morali razpravljati o vprašanju ali kako naj se imenuje zdaj vármegye, ki je v 21. stoletju na Madžarskem? Mislim, da Madžari ne vejo, da je ta izraz stolica za vármegye.<br /> :Vprašanje je zapleteno in občutljivo, ker kako se lahko imenujejo enote, ki so zdaj na Hrvaškem in Slovaškem? Ker tiste enote, ki so bile v tistih krajih pred 1918 so tudi stolice/vármegye. Zdaj ta naziv ne velja. Kolikor pa bodo jih imenovali na Madžarskem kot vármegye, bodo mislili Slovaki ali Hrvati, da ima Madžarska ozemeljske zahteve. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 15:40, 4. julij 2025 (CEST) Pri dobesednem prevodu sem mislil samo, ali se prevede "imenovalniško" kot Županija '''Zala''' (ime kraja v imenovalniku), ali pridevniško '''Zalska''' županija. Kako to zveni v madžarščini? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:45, 4. julij 2025 (CEST) :Madžarsko Zala megye (zdaj Zala vármegye) je teoretično pridevniška oblika, vendar se uporablja kot samostalnik, zato se piše z veliko. Pridevnik, ki je izpeljan iz Zala megye je ''zalamegyei''=zalskožupanijski, iz Vas megye pa ''vasmegyei''=železnožupanijski. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:05, 4. julij 2025 (CEST) ::Glede na to: Zalska županija ali Županija Zala. Obe sem videl v rabi v slovenskem jeziku. In obe pomenita Zala megye. Torej raba obeh oblik je pravilna in pomenita isto. Ni razlike. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:06, 4. julij 2025 (CEST) : V [[Slovenika|Slovenski nacionalni enciklopediji]] obstaja geslo '''''Zalska županija''' (/.../ tudi Županija Zala)''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 4. julij 2025 (CEST) Zanimivo, da je v madžarščini to pridevniška oblika. Se pravi, nekaj podobnega, kot pozna angleščina, kjer Ljubljana Castle pomeni Ljubljan'''ski''' grad (pridevniška oblika). Članke madžarskih županij bi bilo vsekakor treba preimenovat, ker trenutni naslovi ne vsebujejo besede županija kot del uradnega imena. Kaj bi ti predlagal za naše članke? Pridevniško ali samostalniško poimenovanje? Odvisno seveda od uporabe v literaturi in prekmurskih medijih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:38, 4. julij 2025 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} Me deli vprašanje nekaj poimenovanj, ker tiste županije, ki so povezane s slovenstvom (Vas, Zala, Somogy) imenujem tudi v svojih razpravah v slovenščini: Železna, Zalska, Šomodska županija. Ko sem raziskoval stare prekmurske tiske (predvsem časopise) so bile prevedene nekatere županije kot Šopronska ali Mošonska. Ti sta zdaj združene z Győrsko županijo kot Győr-Moson-Sopron (obrobja teh županij so priključena k Avstriji in Slovaški, zato so bile skrčene po prvi vojni). Nekjer sem videl, da je za Győrsko prevod Jurska županija (ne vem zdaj točno, potem lahko bi bila Jursko-Mošonsko-Šopronska županija). Tu in tam so prevedli ime drugih, daljnih županij, ali pa so prevzeli slovaško ali hrvaško poimenovanje, npr. Satmarska (danes je Szabolcs-Szatmár-Bereg megye, Szabolcs in Bereg nima slovenskega poimenovanja v slovenščini; slovaško se imenuje Sabolčsko-satmársko-berežská župa, vendar ni virov ali je bilo to ime v rabi na slovenskem področju). Za druge kot Jász-Nagykun-Szolnok, sploh ne vem. :Bom pregledal članke o županijah in popravim madžarska poimenovanja. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 16:55, 4. julij 2025 (CEST) == Serdica-Sotina == Zdravo, iščem letnico kdaj je naselje Serdica-Sotina razpadlo na [[Serdica|Serdico]] in [[Sotina|Sotino]]. Ta podatek potrebujem, da lahko vnos vključim v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], saj je bilo leta 1949 preimenovano iz ''Sotina-Serdica'' v ''Serdica-Sotina''. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:26, 18. oktober 2025 (CEST) {{ping|A09}} Zdravo! Oprosti, dolgo nisem bil tukaj, se opravičujem. Nimam podatkov o tem, bom vprašal Gordano Šövegeš v murskosoboški enoti mariborskega arhiva. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:40, 31. oktober 2025 (CET) :{{ping|A09}} Gordana je rekla, da do pondeljka poišče. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:36, 31. oktober 2025 (CET) ::Ni panike, res hvala za to veliko angažiranost! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:32, 1. november 2025 (CET) {{ping|A09}} Zdravo! Gordana mi je pisala, da ne najde podatkov o združitvi. Pravi, da je edina možnost, če pogledava časopise. Sem pogledal Krajevni leksikon Dravske banovine, ki ga imam doma, tudi v tistem ni podatka o združitvi. Če takrat nista bili združeni ne morem poiskati podatkov v Kleklovih Novinah, saj so izhajale v tistem času. Torej, če res kaj pišejo o tem časopisi, je treba to poiskati v časopisih po drugih vojni. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:14, 3. november 2025 (CET) :Potem pa najbolje, da se kar lotim brskanja. Kdor išče, ta najde. Najlepša hvala za vso angažiranost! Lep dan želim še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 3. november 2025 (CET) == Rusjan == Prosim, preberi, kaj je že v članku ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:32, 28. april 2026 (CEST) == Conceji == Pozdravljen, če se strinjaš, bi (v bližnji prihodnosti) tvoje članke o ''concejih'' preusmeril v kategorijo Občine v Asturiji, s Conceji v Asturiji kot preusmeritveno kategorijo. <br> P.S.: Imaš kakšen poseben razlog, da v infopolju za občino dodaš parameter občina, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Parres&curid=608947&diff=6753535&oldid=6753532 npr.]? Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:59, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} V redu. Se strinjam. Zato dodam parameter ''občina'', ker sem tako opazil v članku [[Cangas de Onís]], ki ni moje delo, ampak ga je sestavil [[Uporabnik:JozefD]]. Sem mislil, da je tako pravilno. V vse druge članke o asturijskih občinah sem prevzel to infopolje. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 21:04, 21. september 2026 (CEST) ::OK. Mimogrede popravim še to, enkrat ta teden. Lp, --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:08, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} Hvala. Bom to počakal in pavziram s članki o asturijskih občinah. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 21:13, 21. september 2026 (CEST) ::Ne ne, ti kar daj, saj samo kopiraj infopolje iz [[Parres|ta popravljenega članka]]. Sploh pa meni deset člankov več res ni problem. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:17, 21. september 2026 (CEST) fyo0p8rjqtow38qmo8giyfhskbaijx6 0 145902 6753656 6213000 2026-09-22T10:34:04Z ~2026-51069-73 266156 Dodajanje pomembnih informacij 6753656 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bleistiftspitzer (fcm).jpg|thumb|150px|Ročni šilček]] '''Šilček''' je [[priprava]] za šiljenje [[svinčnik]]ov. Sestavljen je iz ohišja, ki je lahko kovinsko ali plastično, in rezilca. Šilček ima luknjico, v katerega vtaknemo [[svinčnik]] in ga vrtimo v smeri urinega kazalca. Na ta način se ostrijo svinčniki in [[barvica|barvice]]. Šilčki so ročni ali samodejni, slednji delujejo na [[električna energija|električno energijo]]. == Zgodovina == Svinčnike so uporabljali, še preden so izumili pripomočke za ostritev njihovih konic. Sprva se je svinčnike šililo s pomočjo nožev. Prvi [[patent]] za pripomoček za šiljenje je vložil leta [[1828]] francoski matematik Bernard Lassimone. Leta [[1847]] je Therry des Estwaux izumil ročni šilček. Prvi električni šilček je prišel na trg na začetku štiridesetih let 20. stoletja. Šilček = Matic Prek {{Commonscat|Pencil sharpeners}} [[Kategorija:Pisarniška oprema]] [[Kategorija:Ročno orodje]] [[Kategorija:Domače potrebščine]] {{normativna kontrola}} 3r9xrrzwvuzn2cycje8vna96fjwq9lr 6753659 6753656 2026-09-22T10:36:04Z ~2026-51069-73 266156 Pomembne informacije 6753659 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bleistiftspitzer (fcm).jpg|thumb|150px|Ročni šilček]] '''Šilček''' je [[priprava]] za šiljenje [[svinčnik]]ov. Sestavljen je iz ohišja, ki je lahko kovinsko ali plastično, in rezilca. Šilček ima luknjico, v katerega vtaknemo [[svinčnik]] in ga vrtimo v smeri urinega kazalca. Na ta način se ostrijo svinčniki in [[barvica|barvice]]. Šilčki so ročni ali samodejni, slednji delujejo na [[električna energija|električno energijo]]. == Zgodovina == Svinčnike so uporabljali, še preden so izumili pripomočke za ostritev njihovih konic. Sprva se je svinčnike šililo s pomočjo nožev. Prvi [[patent]] za pripomoček za šiljenje je vložil leta [[1828]] francoski matematik Bernard Lassimone. Leta [[1847]] je Therry des Estwaux izumil ročni šilček. Prvi električni šilček je prišel na trg na začetku štiridesetih let 20. stoletja. Šilček = Gaber, Matic in Oscar {{Commonscat|Pencil sharpeners}} [[Kategorija:Pisarniška oprema]] [[Kategorija:Ročno orodje]] [[Kategorija:Domače potrebščine]] {{normativna kontrola}} i3648nbmso5j3two0gp0vss6rygztz6 6753663 6753659 2026-09-22T10:36:40Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-51069-73|~2026-51069-73]] ([[User talk:~2026-51069-73|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] 6213000 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bleistiftspitzer (fcm).jpg|thumb|150px|Ročni šilček]] '''Šilček''' je [[priprava]] za šiljenje [[svinčnik]]ov. Sestavljen je iz ohišja, ki je lahko kovinsko ali plastično, in rezilca. Šilček ima luknjico, v katerega vtaknemo [[svinčnik]] in ga vrtimo v smeri urinega kazalca. Na ta način se ostrijo svinčniki in [[barvica|barvice]]. Šilčki so ročni ali samodejni, slednji delujejo na [[električna energija|električno energijo]]. == Zgodovina == Svinčnike so uporabljali, še preden so izumili pripomočke za ostritev njihovih konic. Sprva se je svinčnike šililo s pomočjo nožev. Prvi [[patent]] za pripomoček za šiljenje je vložil leta [[1828]] francoski matematik Bernard Lassimone. Leta [[1847]] je Therry des Estwaux izumil ročni šilček. Prvi električni šilček je prišel na trg na začetku štiridesetih let 20. stoletja. {{Commonscat|Pencil sharpeners}} [[Kategorija:Pisarniška oprema]] [[Kategorija:Ročno orodje]] [[Kategorija:Domače potrebščine]] {{normativna kontrola}} jbpnw8mkjryammgurqyi391qqffdf3i 0 146614 6753658 6748104 2026-09-22T10:35:27Z ~2026-44996-51 264415 /* Tuji nosilci priimka */ 6753658 wikitext text/x-wiki '''Kovač''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|6. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 4795 oseb. Leta 2026 pa je bilo število prebivalcev in prebivalk Slovenije s priimkom Kovač 4.503. Ta priimek je po pogostnosti še vedno na 6. mestu. Podatki se nanašajo na 1. januar 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev. To pomeni, da je število prebivalcev s tem priimkom v upadanju.<ref>{{cite web|url= https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kova%C4%8D |title=Preverite, koliko prebivalcev Slovenije ima isto ime, priimek ali kombinacijo obeh|publisher= Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2026|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Priimek izvira iz poklica - [[kovač|kováč]] in se v slovenščini tudi tako izgovarja, pri vseh slovanskih in tudi drugih narodih, ki uporabljajo ta priimek (npr. madžarska oblika '''Kovács''' - drugi najpogostejši priimek na Madžarskem), pa je naglas na prvem zlogu. Priimek je razširjen zlasti v Panonski nižini. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Albin Kovač]] (1908—1990), primorski politični aktivist *[[Aleksander Kovač]] (1920—2008), operni in koncertni pevec - basist; tudi [[kipar]] *[[Andrea Kovač]] (*1967), predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (2019-) * [[Andrej Kovač]] (*1938), arhitekt * [[Andrej Kovač, knjižničar]] (1908—1960), zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andreja Kovač]] (*1979), gledališka režiserka, lutkarica * [[Anton Kovač]] (Anton Tonček Kovač; 1916—1977), brivec, partizan, politični komisar, kočevski odposlanec * [[Bogomir Kovač]] (*1952), ekonomist, univ. profesor, publicist * [[Boris Kovač, šahist]] (*1954), šahist * [[Boris Kovač, skladatelj]] (*1955)? multiinstrumentalist, skladatelj, večmedijski umetnik, filozof (=? vojvodin.-srb. rodu)? * [[Boris Kovač, tehnolog]], živilski tehnolog * [[Božo Kovač]] (1935—2025), novinar, urednik, časopisni direktor * [[Ciril Kovač]] (1923—2007), esejist, literarni kritik, prevajalec * [[Daniel Kovac]] (*1956), slovensko-nemški pevec, udeleženec Evrovizije *[[Danijel Kovač]], višji praproščak SV, glavni štabni podčastnik (od 2018) * [[Edvard Kovač]] (*1950), frančiškan, filozof, esejist, profesor *[[Eva Kovač]] (*1986), psihologinja *[[Franc Kovač]] (1900—1975) in Franc Kovač ml. (1939/40—2025), veterinarja * [[Franci Kovač]] (*1951), kemik * [[Gašper Kovač]] (*1993), smučar * [[Ingrid Kovač Brus]], prevajalka, publicistka, urednica [[Program Ars (Radio Slovenija)|Programa Ars (Radio Slovenija)]] * [[Igor Kovač, strojnik]] (*195#), strojnik, robotik * [[Igor Kovač, politik]] (*1984), politolog, diplomatski oz. mednarodni strok. (ZDA) * [[Ivan Kovač]] (1891—?), zvezni načelnik Sokola, telesnovzgojni učitelj prestolonasledinka Petra Karađorđevića * [[Ivo Kovač]] (1927—2003), slikar, scenograf, amaterski igralec * [[Iztok Kovač]] (*1962), plesalec in koreograf, režiser ([[EnKnapGroup|EnKnap]]) * [[Jana Kovač Valdés]] (*1958), pantomimičarka, plesna pedagoginja * [[Janez Frančišek Kovač]] (Joannes Franciscus Faber; 17. stoletje), dvorni zdravnik in diplomat * [[Janez Kovač Podliščekov]]) (19.stoletje), novičar, publicist * [[Janez Kovač, duhovnik]] (1884—1975), duhovnik, narodnogospodarski delavec *[[Janez Kovač, fizik]] (*1965), fizik ([[IJS]]) *[[Jože Kovač, gozdar]] (1930—2021), gozdar, lesar, univ. profesor, gospodarstvenik *[[Jože Kovač]] (*1961), hokejist *[[Jože Kovač Uri]], prekmurski glasbenik, pevec ([[Halgato]] band) *[[Jožica Kovač Toman]] (1906—1981), sindikalna delavka *[[Jurij Kovač]] (1959—2019), ekonomist, organizatorik *[[Karel Kovač]] (1880—1917), arhivar, zgodovinar *[[Karl Kovač]] (1900—1983), evangeličanski duhovnik in senior *[[Kristina Kovač]] (Kristina Tinca Kovač; *1953), pedagoginja, kulturna delavka *[[Laci Kovač]] (''Kovács László'') (*1950), porabski slovenski manjšinski kulturnik (literat, gledališčnik) in župan *[[Leopold Kovač]] (1887—1954), tenorist, operni in koncerti pevec *[[Ljerka Kovač]] (1953—2007), slikarka in grafičarka *[[Maja Kovač, biokemičarka]] (*1949), fiziologinja, biokemičarka *[[Maja Kovač, prevajalka]] (*1995), prevajalka, ustanov. in urednica revije [[Perun]] *[[Majda Herman Kovač]] (1931—?), gledališka igralka *[[Maksimilijan Kovač]] (*1925), zdravnik ortoped, kirurg *[[Marija Kovač Kozina]] (1905—1986), romanistka, prevajalka *[[Marija Kovač]] (1914—2010), komunistka in prvoborka *[[Marija Kovač Kavčič]] (1945—2023), stomatologinja, doc. MF *[[Marijan Kovač, gledališčnik]] (1925—1988), gledališčnik *[[Marijan Kovač, baritonist]] (*1949), baritonist *[[Marjeta Kovač]] (*1956), kineziologinja, športna pedagoginja *[[Marko Kovač, gozdar]] (*1957), gozdarski strokovnjak *[[Marko Kovač, strojnik]] (*1971), strojnik, dr. jedrske tehnike, energetik, inovator, publicist *[[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof slovenskega rodu *[[Marlenka Kovač]], šahistka *[[Matija Kovač]] (*1989), arhitekt, kulturni producent, župan [[Celje|Celja]] (2022-) *[[Matjaž Kovač (1968)]] (*1968), veteran vojne za Slovenijo *[[Matjaž Kovač (1971)]] (*1971), vojak *[[Matjaž Kovač, triatlonec]] (*1973), triatlonec *[[Miha Kovač]] (*1960), urednik, publicist, knjigar (bibliolog), založnik *[[Miha Zupanc Kovač]], dirigent, zborovodja *[[Mila Kovač]] (1901—1986), zdravnica retgenologinja *[[Milan Zdravko Kovač]] (*1940), arhitekt, arheološki konservator, podpornik beguncev *[[Milena Kovač]] (*1957), živinorejska strokovnjakinja, univ. prof. *[[Miran Kovač]] (*1954), strojnik *[[Mirko Kovač]] (1931—2019), (letalski) meteorolog, zgodovinski publicist *[[Mitja Kovač]] (*1976), ekonomist in gospodarski pravnik, prof. UL *[[Mojca Kovač]] (*1949), slikarka *[[Mojca Kovač Šebart]] (*1961), pedagoška sociologinja *[[Mojca Marjana Kovač]] (*1956), umetnostna konservatorka, dr. *[[Nace Kovač]], izvršni direktor ŠENT-a, 3 mandate predsednik socialne zbornice Slovenije *[[Nika Kovač]] (*1993), antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec *[[Nikolina Kovač Juvan]], flavtistka *[[Nives Kovač]] (*1966), okoljska kemičarka, prof. UP, sodl. MBP Piran *[[Polonca Kovač]] (*1937), mladinska pisateljica in prevajalka *[[Polona Kovač]] (*1971), pravnica, strok. za upravo, univ. prof., Društvo Ključ *[[Primož Kovač]] (*1963), kapucin, provincial *[[Rok Kovač]], športni plezalec / literat? *[[Samo Kovač]] (1928—2015), slikar, konservator *[[Stane Kovač (1917)]] (1917—1996), politični aktivist, prvoborec, sodnik *[[Stane Kovač (1919)]] (1919—1993?), partizan, vojaški častnik *[[Stanislav Kovač]] (*1967), novinar *[[Števan Kovatš]] (1866—1945), prvi evangeličanski senior med vojnama; zgodovinar, pisatelj *[[Štefan Kovač]] (1910—1941), odvetniški pripravnik, partizan in narodni heroj *[[Tatjana Kovač, urednica]] (*1950), knjižničarka, urednica *[[Tatjana Kovač, predavateljica]] (*1955), informatičarka, predavateljica *[[Tinkara Kovač]] (*1978), flavtistka in pevka zabavne glasbe *[[Tita Kovač]] (Tita Kovač Artemis; 1930—2016), kemičarka[[Pisateljica|, pisateljica]], prevajalka, (zgodovinska) [[publicistka]] *[[Tom Kovač]], avstralski arhitekt slovenskega rodu *[[Valentin Kovač|Valentin (Ante) Kovač]] (1914—2007), gradbenik, hidrotehnik *[[Vanja Kovač]], TV novinarka *[[Vekoslav Kovač]] (1890—1971), lutkar *[[Veselko Kovač]] (Veselko Ivan Kovač; 1872—1928), frančiškan, misijonar na Kitajskem *[[Vesna Kovač, pevka|Vesna Kovač]], pevka, jezikoslovka, voditeljica *[[Vesna Kovač, slikarka|Vesna Kovač]], slikarka *[[Viktor Kovač, rokoborec|Viktor Kovač]] (1890—1959), rokoborec, Maistrov borec, orožnik ... *[[Viktor Kovač]] (1911—?), partizan, rezervni častnik *[[Viljem Kovač]] (1830—1888), mestni fizik, kirurg *[[Viljem Kovač (onkolog)]] (*1950), zdravnik onkolog, radioterapevt (brat [[Edvard Kovač|Edvarda Kovača]]) *[[Vladimir Kovač]], slikar mestnih vedut *[[Vojin Kovač Chubby]] (1949—1985), pesnik, boem in pamfletist *[[Zdravko Kovač]] (1929—2001), operni in koncertni basist == Tuji nosilci priimka == Priimek Kovač je pogost tudi pri drugih narodih (madžarska oblika ''Kovács/Kováts'', slovaška /delno tudi češka/ ''Kováč''/ z žensko obliko ''Kovačová''; romunska: ''Covaci''). * [[Ágnes Kovács]] (*1987), madžarska plavalka * [[Aleksandra Kovač]] (*1972), srbska pevka in avtorica glasbe *[[Alena Kováčová]] (*1978), slovaška košarkarica * [[Ana (Anica) Kovač]] (*1943), hrvaška kiparka * [[András Kovács]] (1925—2017), madžarski filmski režiser in scenarist * [[Ante Kovač]] (1897—1972), hrvaško-srbski novinar, publicist in politik * [[Béla Kovács]] (1908–1959), madžarski politik * [[Benedek Kovács]] (*1998), madžarski plavalec * [[Bill Kovacs]] (1949—2006), ameriški pionir komercialne računalniške animacije * [[Boris Kovač]] (*1955), srbski jazz-glasbenik multiinstrumentalist in skladatelj * [[Ctibor Kovač|Ctibor Kováč]] (1919—1992), slovaški režiser, scenarist in dramaturg * [[Dan Kovacs]] (*1970), ameriški dvigovalec uteži * [[Dita Kovač]] (1891—1976), hrvaška sopranistka * [[Dušan Kováč]] (*1942), slovaški zgodovinar in pisatelj, akademik (brat Michála) * [[Edgar Kováts]] (1849—1912), poljski arhitekt in slikar (madžarskega rodu) * [[Eduard Kováč]] (*1960), slovaški nogometaš * [[Elena Berková-Kováčová]] (1896—1989), slovaška mladinska pisateljica * [[Ella Kovacs]] (*1964), romunska atletinja * [[Endre Kovács]] (1911—1985), madžarski zgodovinar in slavist * [[Endre Kovács]] (1936—2015), madžarski orglavec * [[Endre Murányi Kovács]] (1908—1968), madžarski pisatelj in umetnostni zgodovinar * [[Ernie Kovacs]] (1919—1962), ameriški TV-komik in igralec * [[Ervin Kováts]] (1927—2012), švicarski kemik (madžarskga rodu) * [[Eva Kováčová]] (1951—2010), slovaška pesnica * [[Frank Kovacs]] (1919—1990), ameriški tenisač * [[Hela Kovač]] (Hella Kovac; 1909—1999), hrvaška (jugoslovanska) teniška igralka * [[Igor Kováč]] (*1969), slovaški atlet * [[Igor Kovač]] (*1983), hrvaški igralec * [[István Kovács, politik]] (1911—2011), madžarski politik * [[István Kovács, igralec]] (*1944), madžarski igralec * [[István Kovács, rokoborec]] (*1950), madžarski rokoborec * [[István Kovács, boksar]] (*1970), madžarski boksar * [[Iván Kovács]] (*1970), madžarski sabljač * [[Ivan Kovač, skladatelj]] (1937—1992), vojvodinski skladatelj, prof. umetniške akademije v Novem Sadu (sin Mihajla K.) * [[Ivan Kovač, duhovnik]] (*1978), bosanskohercegovski duhovnik-prelat, podsekretar Dikasterija za škofe v vatikanski kuriji (2023-) *[[Ivana Kovač]] (*1977), hrvaška pevka * [[Ivana Kováčová]] (*1992), slovaška gimnastičarka * [[Ján Kováč]] (1910—1985), slovaški vstajnik, protifašistični borec in oficir * [[János Kovács]] (*1985), madžarski nogometaš * [[Joe Kovacs]] (*1989), ameriški atlet * [[Josip Kovač]] (1916—1995), vojvodinski glasbenik, dirigent in skladatelj v Subotici (oče Kornelija in Mihajla) * [[Katalin Kovács]] (*1976), madžarska kanuistka * [[Kati Kovács]], madžarska pevka * [[Kolos Kováts]] (*1948), madžarski operni pevec * [[Kornelije Kovač]] (Kornelije "Bata" Kovač; 1942—2022), srbski glasbenik klaviaturist, (rock in jazz-) skladatelj * [[Kristina Kovač]] (*1974), srbska pop-pevka in avtorica glasbe * [[Ladislav Kováč, partizan]] (1913—1987), junak slovaškega protifašističnega odpora, partizanski poveljnik * [[Ladislav Kováč, akademik]] (*1932), slovaški biokemik, akademik in politik * [[László Leslie Kovács]] (1933—2007), madžarsko-ameriški filmski snemalec * [[László Kovács]] (*1966), vojvodinski pesnik in pisatelj v madžarskem jeziku * [[László Kovács, politik]] (*1939), madžarski politik in diplomat * [[Leonida Kovač]] (*1962), hrvaška umetnostna zgodovinarka, kuratorka * [[Margit Kovács]] (1902—1977) madžarska keramičarka in kiparka * [[Mario Kovač, izumitelj]] (*196#?), hrvaški računalničar in izumitelj * [[Mario Kovač, igralec]] (*1975), hrvaški gledališki in filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, arhitekt]] (*1981), srbski arhitekt, filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, politik]] (*1985), črnogorski pravnik, politik in pravosodni minister * [[Marko Kovač, polkovnik]] (1935-2021) polkovnik JLA, obtožen za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, zlasti v [[Foča|Foči]] * [[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof (slovenskega rodu) * [[Michal Kováč]] (1930—2016), slovaški politik, prvi predsednik neodvisne Slovaške * [[Mihajlo Kovač, pesnik]] (1909—2005), vojvodinski rusinski pesnik, pisatelj, kulturno-prosvetni delavec in etnograf * [[Mihajlo Kovač, diplomat]] (*1946), srbski novinar, TV-voditelj, poslanec in diplomat (brat [[Kornelije Kovač|Kornelija Kovača]]) * [[László Kovács]] (Mihály Kovács; 1818—1892), madžarski slikar * [[Mikuláš Kováč]] (1934—1992), slovaški pesnik * [[Mira Lu Kovacs]], * [[Mirko Kovač, pisatelj]] (1938—2013), srbohrvaški pisatelj * [[Mirko Kovač, košarkar]] (*1983), srbski košarkar * [[Miro Kovač]] (*1968), hrvaški zgodovinar, diplomat in politik * [[Mišo Kovač]] (*1941), hrvaški pevec zabavne glasbe * [[Mónika Kovács]], madžarska smučarka * [[Nicolae Kovács]] (Miklós Kovács; Covaci; 1911–1977), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Nicu Covaci]] (*1947), romunski rock-glasbenik, kitarist in slikar * [[Niko Kovač]] (*1971), hrvaški nogometaš * [[Niko Kovač, programer]] (*1997), bosenski profesoinalni igralec video-iger * [[Nikola Kovač]] (1936—2007), hrvaško (dubrovniško)-bosenski literarni in likovni kritik, profesor francoske književnosti v Sarajevu * [[Pál Kovács]] (1912—1995), madžarski sabljač * [[Pavel Kováč]] (*1974), slovaški nogometaš * [[Péter Kovács]] (*1978), madžarski nogometaš * [[Radoslav Kováč]] (*1979), češki nogometaš * [[Richard Kovacs]] (1884—1950), ameriški fizik * [[Rita Kovács]] (*1970), madžarska plavalka * [[Robert Kovač]] (*1974), hrvaški nogometaš * [[Roland Kovač]] (Roland Kovac, ps. Bob Elger; 1927—2013), avstrijski jazz-glasbenik, skladatelj, pianist in multiinstrumentalist * [[Sándor Kovács]] (1893—1972), madžarski škof v Sombotelu * [[Sharon Kovacs]] (*1990), nizozemska pevka * [[Slavko Kovač]] (1932—2005), hrvaški kritik in feljtonist * [[Slobodan Kovač]] (*1967), srbski odbojkar in trener (selektor slovenske reprezentance) * [[Sonja Kovač]], hrvaška igralka * [[Ștefan Kovács]] (István Kovács, Covaci; 1920—1995), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Vera Kovač Vitkay]] (*1932), srbska sopranistka * [[Vesna Kovač]] (*1965), srbska političarka * [[Virginia Kovacs]], ameriška teniška igralka (okoli leta 1940) * [[Vladimir Kovač]], hrvaški ortoped, kirurg * [[Vladimír Kováč]] (*1991), slovaški nogometaš * [[Zsófia Kovács]] (*1988), madžarska triatlonka * [[Zvonko Kovač, lutkar]] (1922—1997), hrvaški lutkovni režiser * [[Zvonko Kovač]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, slovenist == Glej tudi == * [[Attila Kovács]] (*1973), slovenski zgodovinar in manjšinski strokovnjak madžar. rodu * priimek [[Kovačič]] *priimek [[Kovačec]] *priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *priimke [[Koval]], [[Kovář]], [[Kovács]], [[Kovasc]], [[Kovačev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovač}} {{priimek|Kovač|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 27s5r4uacs2jzb0qzzfsolhp1yjymem 0 169436 6753599 6655330 2026-09-22T07:13:00Z Romanm 13 [[Sedraž]] 6753599 wikitext text/x-wiki '''Sveta Jedrt''' je lahko: * [[Jedrt Nivelska]] (626–659) - francoska [[Benediktinci|benediktinka]], goduje 17. marec * [[Jedrt Velika]] (1256–1301) - nemška benediktinka, goduje 16. november * [[Sedraž]], do leta 1955 {{razločitev}} 3p01bp36olf21l93j7h40c5td172ajz 0 176236 6753593 6734543 2026-09-22T05:41:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753593 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Oseba|name=Bojan Štih|birth_date=|birth_place=[[Ljubljana]]|death_date=|death_place=[[Ljubljana]]|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|children=[[Ejti Štih]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|spouse(s)=[[Melita Vovk Štih (Poročen 1957-1973) Vesna Arhar Štih (Poročen 1984-1986)]]}} [[Slika:Bojči star cca 60let.png|alt=Bojan Štih|sličica|Bojan Štih]] '''Bojan Štih''', slovenski pisatelj, [[esejist]], [[kritik]], [[urednik]] revij in časopisov, dramaturg, gledališki ravnatelj v Ljubljani, Celju in Mariboru in nato direktor Viba filma v Ljubljani, <nowiki>*</nowiki> [[18. februar]] [[1923]], [[Ljubljana]], † [[14. oktober|14.&nbsp;oktober&nbsp;]][[1986]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bojan Štih - obletnica meseca|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/9172-bojan-stih|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2020-04-11|language=sl-si|date=|publisher=|first=|last=}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=SI AS 1191 Štih Bojan, 1927-1986 (Fond/zbirka)|url=http://arsq.gov.si/query/detail.aspx?ID=25624|website=arsq.gov.si|accessdate=2020-04-11|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/109/bojan-stih|title=Grobovi znanih Slovencev|accessdate=23.10.2024|date=23.10.2024}}</ref>Pisal je glose, polemične zapise, komentarje in bil avtor esejističnih knjig. Po Bojanu Štihu se imenuje [https://zemljevid.najdi.si/najdi/?kaj=%C5%A0TIHOVA%20ULICA%2010%20,%201000%20LJUBLJANA&kje= Štihova ulica] v Ljubljani in [https://www.cd-cc.si/dvorane/stihova-dvorana-0 Štihova dvorana]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/cankarjevdom/p/C3fCSuvI9wL/|title=instagram.com/cankarjevdom/|date=18.2.2024|accessdate=27.2.2024|website=Cankarjev dom|publisher=Branko Cvetkovič}}</ref> v Cankarjevem domu. V času Bojanove mladosti in zlasti med vojno so pisci pisali pod psevdonimi. Pod psevdonimom je kasneje objavljal družbeno prodorne kolumne. Pisal je pod različnimi psevdonimi: Bedak Stjopka (Skavtski časopis: ''Kronika Zmajevega Stega,'' 1933–1941)<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Štih - Portal rokopisov in zapuščin|url=https://prz.nuk.si/Public/Home/Details?avtorId=61|website=prz.nuk.si|accessdate=2024-02-27}}</ref>, P. Novljan, Peter Novljan (''Slovenska mladina'', 1938–1940), B.Š. (''Slovenska mladina'' in ''Ljudska pravica''), Tilen Borjan, Vajkard, Kalist Fontanot<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33UC0JOK|title=Kalist Fontanot - Dve humoreski, revija Naša sodobnost, 1961}}</ref>, Martin Casagrande Richter itd. == Odraščanje v Ljubljani == [[Slika:Bojanovi gimnazijski sošolci in profesorji, matura, junij 1941.jpg|sličica|Bojan Štih - matura 1941]] [[Slika:Bojan med 25 in 40 let 2.jpg|alt=Bojan Štih, ~1950|sličica|BOJAN ŠTIH - okoli leta 1950]] Rodil se je v Ljubljani, na Starem trgu št. 28. Njegova mati Marija (rojena Božiček), se je rodila v [[Stara vas - Bizeljsko|Stari vasi na Bizeljskem]]. Na Dunaju, kjer je bila služkinja, je spoznala Ludvika Štiha, po rodu iz [[Ivanjkovci|Ivanjkovcev]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih Goricah]], ki je delal kot premogovni delavec na dunajskem južnem kolodvoru, in se ob delu izšolal za finančnega izvedenca. Starša sta se po poroki na Dunaju v cerkvi sv. Elizabete leta 1919 preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Oče je v Ljubljani delal v šentjakobski knjižnici kot uradnik in knjigovodja, sodeloval je tudi pri ustanovitvi [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskega gledališča]] v Ljubljani. Doma je imel številčno knjižnico. Mati je imela neverjetno dober spomin, bila je duhovita in zelo razgledana, izvrstno je znala nemško in Bojana že kot majhnega otroka vodila v gledališče in na koncerte. Preden se je leta 1928 rodila Bojanova sestra Milena, so se preselili na Verstovškovo ulico 14 (zdaj Teslovo) na Viču, blizu rimskega zidu v Ljubljani. Bojan je v [[Ljubljana|Ljubljani]] od leta 1929 do 1933 obiskoval 4-letno osnovno šolo na Vrtači na Erjavčevi 23 (kjer je zdaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|likovna akademija]]) in nato od leta 1933 do 1941 [[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|I. državno (realno) gimnazijo na Vegovi ulici]]. Njegovi profesorji so bili: Vojteh Štrukelj, [[Bogomir Pregelj]], [[Uroš Kraigher]], [[Juš Kozak]], [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]], [[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]], dr. Anton Grad, [[Anton Ocvirk]], dr. [[Peter Šorli]] (verouk). Na gimnaziji se je pridružil [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtom]] (1933–1941), v tem času je urejal skavtsko revijo "''Kroniko Zmajevega stega''" in pisal pod psevdonimom "''Bedak Stjopka''". Obiskoval je gore in skavtske poletne tabore, bil je [[markacist]], vozil se je s kolesom, pozimi hodil na turno smučanje. Poleti leta 1939 (pri 16&nbsp;letih) je še z dvema prijateljema 40 dni potoval peš od Ljubljane preko Hrvaške, Bosne, Črne gore, do [[Dubrovnik|Dubrovnika]] in [[Korčula|Korčule]]. Veliko je bral, hodil v gledališče, v opero in na koncerte, igral je klavir. V gimnaziji se je učil srbohrvaščino, francoščino, nemščino in latinščino. Pri 16 letih je pod psevdonimom ''Peter Novljan'' in ''B.Š''. objavil več prispevkov v dijaški reviji »''Slovenska mladina''«, ki je izhajala od junija 1938. Septembra 1938 je postal član naprednega mladinskega gibanja [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]]. Organiziral je SKOJ-evske aktive na gimnaziji in razpečaval gimnazijska glasila ''Slovensko mladino'' in nato ''Srednješolca''. V času, ko je zaključeval zadnji letnik gimnazije, se je pričela 2. svetovna vojna. V Ljubljano so vkorakali italijanski vojaki, ki so zasedli tudi gimnazijo na Vegovi ulici. Kljub temu so dijaki maturirali 31. maja leta [[1941]].<ref name=":0" /> Fotografija maturantov I. realne moške gimnazije v Ljubljani (Bojanov razred) je bila posneta junija 1941 pred poslopjem gimnazije na Vegovi ulici. V znak protesta proti fašistični okupaciji Ljubljane so vsi dijaki nosili na levi strani suknjiča [[Lipa|lipov list]]. (Povzeto iz brošure ''[https://www.vegova.si/wp-content/uploads/2018/02/razstava-2016-17-realka-integralno.pdf REALKA INTEGRALNO 1874-1930]'', izdane leta 2016/17 ob otvoritvi razstave o Realki na Vegovi). Na fotografiji je Bojan Štih sedmi z leve v drugi vrsti. [[Slika:Duplikat INDEKSA 1941.png|sličica|Bojan Štih, fotografija prve strani duplikata indeksa filozofske fakultete, leta 1941. ]] 3. oktobra 1941 se je vpisal na [[Slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]] na ljubljanski univerzi, kjer so takrat predavali profesorji: [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi615122/ Aleksandar Stojičević], dr. [[Anton Ocvirk]], [[Nikolaj Fjodorovič Preobraženski]], [[Rajko Nahtigal]], [[Fran Ramovš]], [[France Kidrič]], [[Karel Oštir]], [[Franc Šturm]]. Zaradi internacije in vojne je naredil le en semester. == Ilegalec v okupirani Ljubljani == V času italijanske okupacije Ljubljane je sodeloval v [[Okupirana Ljubljana|ilegalnih akcijah]], kot so raznašanje in trosenje letakov po mestu, razoroževanje italijanskih vojakov, nastavljanje eksplozivnih sredstev na železniških tirih, rezanje žic in podobno. S [[Karel Destovnik - Kajuh|Karlom Destovnikom-Kajuhom]] sta se družila jeseni 1941, ko je Karli prišel v Ljubljano, in skupaj napisala dramo ''Mati'' (oktober – december 1941), ki je opisovala življenje in mišljenje mladih ljudi ilegalcev ob pričetku vojne v Sloveniji. (Dr. Emil CESAR – ''Karel Destovnik Kajuh'', Partizanski knjižni klub, Ljubljana 1993, pp. 94). Drama je izšla v knjigi: Dušan PIRC - ''Kajuh v prozi'', 1946. ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/86728451 COBISS]) Kot [[Okupirana Ljubljana|ilegalec]] se je Bojan daljše obdobje ponoči skrival v [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|Frančiškanskem samostanu]] v Ljubljani. (Bojan ŠTIH – ''Jesenska fuga o norcu in smrti'', 1995, pp. 56, 57) == Internacija v taborišču Gonars in pobeg skozi rov == 28. februarja 1942 so Bojana italijanski vojaki med racijami, ki so jih pričeli izvajati v Ljubljani konec februarja, zajeli in zaprli v Mesićevi kasarni, ter potem v [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|Belgijski]] in ga v začetku marca odpeljali v taborišče Čiginj<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_F2518:4274_x1526939.5182245553_y5807728.404936096_s14_b362|title=Taborišče med krajema Volče in Čiginj pri Tolminu, pod Kolovratom}}</ref> pri Tolminu, ki je od konca 1. sv. vojne dalje spadalo še pod Italijo. Konec marca so taborišče Čiginj<ref name=":3" /> zaprli in ujetnike (večinoma ljubljanske študente) z vlakom odpeljali v novo postavljeno taborišče [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_F2518:6327_x1485018.585524404_y5778438.69116007_s10_b362|title=Koncentracijsko taborišče Gonars, Italija}}</ref>. V Gonarsu je takoj začel organizirati poznane [[SKOJ]]-evce, povezal se je z nekaterimi člani, ki so delovali v osvobodilni fronti ter od samega začetka sodeloval pri pripravah za pobeg. V Gonarsu je dobil delo v pisarni v komandi taborišča, kjer je pisal na pisalni stroj, se naučil italijanščine in svoje tovariše obveščal o vsem, kar je slišal ali prebral v časopisih in dokumentih v italijanski pisarni. Iz Gonarsa je po 5 mesecih internacije konec avgusta 1942 skupaj še s sedmimi sojetniki (pobeg je opisal [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] v romanu "''[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24498183 Teleskop]'' (1954)", kjer je Bojana imenoval ''Vojko'') [[Pobeg iz Gonarsa|pobegnil skozi rov]], ki so ga skrivaj kopali 50 dni izpod barake št. 22 in speljali v koruzno njivo v bližini taborišča. Ubežniki so ponoči pešačili preko [[Furlanska nižina|furlanske nižine]] in se čez dan skrivali med polji ter po 5 dneh (5. septembra 1942) uspešno pribežali v Goriška Brda, kjer so se pridružili [[Primorska|primorskim]] [[Partizani|partizanom]]. == Primorski partizan == Bojan je bil sprva na [[Banjška planota|Banjški planoti]] v Soškem odredu, nato je sodeloval pri nastanku CK KPS za Primorsko v Vipavski dolini, deloval je na [[Vogrsko|Vogrskem]]. 26. aprila 1943 je bil [[s:Oblaki_nad_sončno_deželo_(1963)|ranjen na Golobarju]], kamor je prišlo več čet iz različnih koncev, da bi ustanovili dve primorski brigadi, Gregorčičevo in Gradnikovo. Ranjenega so po več dnevih našli partizani in ga odnesli v partizansko bolnišnico – sanitetno postajo št. 7 pod Krnom, kjer so ga zdravili nekaj mesecev. Avgusta 1943 je postal urednik mladinskega partizanskega glasila ''Mladi puntar'' za Primorsko pri ZKM (Zveza komunistične mladine). Septembra 1943 so ga poslali v operativni štab glavnega štaba NOV in POS za Zahodno Slovenijo v [[Stomaž, Ajdovščina|Stomažu]] pod Čavnom. Jeseni 1943 je bil šef obveščevalne službe za primorsko v IX. korpusu. Kasneje je kot obveščevalec deloval na osvobojenem ozemlju v Cerknem in leta 1944 je bil na sedežu 9. korpusa v Lokvah nad Čepovanom in v [[Čepovan|Čepovanu]]. Konec junija 1944 je skupaj s šefom angleške misije pri [[9. korpus NOVJ|9. korpusu]] potoval na [[glavni štab NOV in POS]] v [[Bela krajina|Belo krajino.]]<ref name=":0" /> Tu je delal kot kapetan obveščevalnega centra v Črnomlju, na [[Baza 20|Bazi 20]] in drugod. == Delo urednika == 8. decembra 1944 je postal odgovorni urednik pri časopisu ''Ljudska pravica''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAJNP7CL|title=Časopis Ljudska pravica}}</ref>, kjer je bil tudi v času osvoboditve 9. maja 1945, ko se je redakcija in tiskarna preselila v Ljubljano, tu je delal vse do februarja 1946. Januarja 1945 je postal član [[Agitprop|agitpropa]]. Leta 1946 je delal v Trstu na mednarodni razmejitveni komisiji in na [[Tanjug|Tanjugu]], veliko je potoval. == Beograjsko obdobje == Po vojni je odpotoval v Beograd, kjer je v letih [[1946]] /1947 obiskoval višjo partijsko šolo, med letoma 1947 in 1950 se je zaposlil v agitpropu CK KPJ. Leta 1949/50 je bil član Umetniškega sveta pri Komiteju za kinematografijo vlade FLRJ in leta 1950/51 pomočnik predsednika Komiteja za kinematografijo. Na njegovo pobudo so se začela občasna gostovanja kinotečnih filmov na programu ljubljanskih kinematografov, ki so nato potekala vse do leta 1958. Leta 1950 je v beograjski reviji ''Književnost'' objavil 15 strani dolgo oceno novele Cirila Kosmača Pomladni dan. Zaradi tega se je z njim srečal pisatelj Ivo Andrić, ki ga je prepričal, da se vrne v Ljubljano in nadaljuje študij. == Študij zgodovine v Ljubljani == Jeseni leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in se oktobra leta 1951 vpisal na študij [[Zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti v Ljubljani]]<ref name=":0" /><ref name=":1" />, kjer je leta 1957 diplomiral. == Uredništvo revij, vodenje gledališč in filmskega studia == Leta 1951/1952 je bil predsednik zveznega sveta za film in predsednik Zveznega odbora za kinematografijo. Med leti 1953 in 1958 je bil član uredniškega odbora ''Naših Razgledov''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-61NTD92M|title=Revija NAŠI RAZGLEDI}}</ref> in ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]''. V letih 1956–1962 je delal kot dramaturg na dramaturškem oddelku Triglav filma. 1957 je bil imenovan v prvi filmski svet podjetja »Triglav film« kot zunanji član. 1959 je postal pomočnik in nato 196–62 umetniški direktor [[Triglav film|TRIGLAV FILMA]]. * 1961–1969 ravnatelj [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]] [[Polde Bibič]] in njegovi somišljeniki so ocenili, da je [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drama]] pod Štihovim sedem in pol letnim vodstvom postala eno vodilnih evropskih gledališč, saj je gostovala širom [[Evropa|Evrope]] in je doživela razcvet in največje spremembe, ko se je iz tradicionalne, vendar okostenele odličnosti, odprla novi, avantgardni dramatiki, tudi eksperimentu.<ref>{{Navedi splet|title=Bibič o gledališkem dogajanju na Slovenskem v 60-ih letih|url=https://www.dnevnik.si/64968|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-11|date=6. november 2003|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411043124/https://www.dnevnik.si/64968|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Selekcija je ena pomembnih stvari v umetnosti (intervju za revijo ''Playboy'')|url=https://www.metropolitan.si/scena/polde-bibic/|website=Metropolitan.si|date=2010-06-15|accessdate=2020-04-11|publisher=|last=Golob|first=Tadej}}</ref><ref name=":0" /> * 1970 – v časopisu ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je pod psevdonimom Martin Casagrande Rihter<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042456647|title=Casagrande - prvi slovenski kolumnist, članek v časopisu Dnevnik, 5.7.2011, pripravil Tomaž Bukovec|accessdate=2024-02-18|archive-date=2024-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240218004149/https://www.dnevnik.si/1042456647|url-status=dead}}</ref> začel objavljati kolumne in tako postal [https://www.dnevnik.si/1042456647 prvi slovenski kolumnist]. Zaradi njegovih objav je pogosto zasedal tiskovni svet pri [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|SZDL]] Ljubljana. Bojan Štih je bil v svojih pogledih za takratni čas zelo radikalen, predvsem pa se je njegov pogled na politiko temeljito razlikoval od večinskega pogleda. * 1970–1978 umetniški vodja [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * Leta 1975, po smrti dramaturga in ravnatelja MGL [[Lojze Filipič|Lojzeta Filipiča]], je bil na njegovo željo ravnatelj v MGL (mestnem gledališču Ljubljanskem) * 1978 do 1981 umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * od 1982 do smrti je bil umetniški direktor [[Viba film|Viba filma]] v Ljubljani * Od leta 1982 in vse do smrti (1986) je vodil pogovore s slovenskimi kulturniki, znanstveniki, politiki, zgodovinarji na Kulturnih večerih v [[Hotel Slon|hotelu Slon]], ki jih je organizirala njegova soproga [[Vesna Arhar Štih]]. == Zasebno == Aprila leta 1957 se je poročil s [[Slikar|slikarko]] in [[ilustrator]]ko [[Melita Vovk|Melito Vovk]], še istega leta se je rodila hčerka [[Ejti Štih|Marija Ejti Štih]].<ref>{{Navedi splet|title=Ejti Štih: "Begunska kriza me je osebno prizadela"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5899fb7a21bd1/ejti-stih-begunska-kriza-me-je-osebno-prizadela|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-11|language=sl|date=11. februar 2017|publisher=|last=Sivka|first=Alenka}}</ref> Leta 1973 sta se ločila.<ref>{{Navedi splet|title=Melita Vovk, duhovita likovna poliglotka|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/melita-vovk-duhovita-likovna-poliglotka.html|website=www.delo.si|date=2015-06-10|accessdate=2020-04-11|language=sl-si|first=Jelka|publisher=|last=Šutej Adamič|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411043126/https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/melita-vovk-duhovita-likovna-poliglotka.html|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Bojan, Vesna in Katja v Parizu, Parc de la Vilette, 1985.png|sličica|'''Bojan, Vesna in Katja v Parizu, Parc de la Vilette, 1985''']] [[Slika:209 Vesna in Bojan poroka 14.11.1984.png|sličica|Bojan Štih in Vesna Arhar Štih - poroka v Ljubljani, 14. november 1984.]] Zadnjih deset let svojega življenja je živel in ustvarjal z režiserko Vesno Arhar Štih in njeno hčerko Katjo Arhar. Z Vesno sta se poročila novembra leta 1984. Iz razvalin sta Bojan Štih in Vesna Arhar Štih leta 1981 obudila in obnovila 300 let staro kamnito hišo s črno kuhinjo - mežnarijo pri Sv. Miklavžu na Ulaki<ref>[https://www.geocaching.com/geocache/GC425EJ_sv-miklavz-ulaka Sv. Miklavž na Ulaki]</ref> na [[Bloke|bloški planoti]], kjer je Bojan vrtnaril, se pogovarjal s prebivalci okoliških vasi, razmišljal in pisal. == Vodenje filmskih studiev in gledališč == * 1959 - pomočnik in direktor [[Triglav film|Triglav filma]] * 1961 do 1969 - ravnatelj [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]] * 1970 do 1978 - umetniški vodja [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * 1978 do 1981 - umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * od 1981 do smrti - umetniški direktor [[Viba film|Viba filma]] Vir<ref name=":1" /> == Nagrade in priznanja == * Bil je nosilec [[Partizanska spomenica 1941|partizanske spomenice 1941]].<ref name=":1" /> * leta 1984 je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bojan Štih|url=https://sigledal.org/geslo/Bojan_%C5%A0tih|website=sigledal.org|accessdate=2020-04-11|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200112180720/http://sigledal.org/geslo/Bojan_%C5%A0tih|url-status=dead}}</ref> * leta 1986 je bil na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] nagrajenec Zlate značke<ref>{{navedi splet|title=Borštnikovo srečanje 1986|url=http://www.borstnikovo.si/sl/borstnikovo-srecanje-letopis/borstnikovo-srecanje-1986/|date=20.–30. oktober 1986|accessdate=8. december 2015|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208233354/http://www.borstnikovo.si/sl/borstnikovo-srecanje-letopis/borstnikovo-srecanje-1986/|url-status=dead}}</ref> == Bibliografija == ;Dramatika *''Mati'' – drama v treh dejanjih, soavtorja Kajuh in Bojan (Drago Jeran - Kajuh in Peter Novljan - Štih) (1941) {{cobiss|id=86728451}}, uprizorjena leta 1985 v Slovenj Gradcu. *''Spomenik : satirični happening v dveh delih'', Sodobnost 1971 {{dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-2C6KLB2D}} ;Knjige *''Gledališki trenutek'' (1969){{cobiss|id=5313792}} *''Paradigme'' (1973) {{cobiss|id=4513792}} *''Osnutki (1974) ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1701128 COBISS])'' *''Faustove improvizacije Margueriti : (trinajst esejev o ljubezni, umetnosti in Carnioli)'' (1977) {{cobiss|id=11625985}} *''Izgubljeni sin na Stradunu : (listi iz dnevnika 1973/79)'' (1979) {{cobiss|id=2966529}} *''Pridite, predstava je! : eseji, članki, dramaturški listi in izjave'' (1979) {{cobiss|id=2258945}} *''Knjiga, ki noče biti requiem: (kulturno politični očrti) : 1960-1981'' (1981) {{cobiss|id=2635777}} *''Tema in anatema ali Petnajst zapisov'' (1982) {{cobiss|id=5110784}} *''To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen'' (1983) {{cobiss|id=14034689}} *''Sen gledališke noči ''':''''' (poskus mariborske dramaturgije 1978/81) (''1984) {{cobiss|id=2262785}} *''Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941-1945 :'' (list iz dnevnika, Univerzitetni klinični center, prosinec, svečan, sušec, mali traven 1984) (1988) {{cobiss|id=3913216}} Po njegovi smrti je tri knjige uredila njegova soproga [[Vesna Arhar Štih]]: * ''Vajkardi'' (1988) ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3912960 COBISS]) * ''Kulturni večeri Bojana Štiha v hotelu Slon'' : izbor od 1982. do 1984. leta (1992) {{cobiss|id=32834816}} * ''Jesenska fuga o norcu in smrti''&nbsp;: eseji, intervjuji in polemično-ironični zapisi (1995) {{cobiss|id=54662400}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Bojan_%C5%A0tih Bojan Štih] na gledališkem portalu Sigledal * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi667856/ Štih, Bojan], Slovenski biografski leksikon * [https://bsf.si/sl/ime/bojan-stih/ Bojan Štih], bsf (Baza Slovenskih Filmov) {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štih, Bojan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1923]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] oef2rvt4ruvhq84k0cjnstlt4adqdo8 0 178553 6753448 6749414 2026-09-21T14:01:35Z Shabicht 3554 /* Drugi pomembnejši člani rodbine */ 6753448 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]<br /> [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]<br />|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]<br /> [[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}} '''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem. ==Legenda== [[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]] Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba sinova in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev. == Zgodovina rodbine == [[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}<ref name="Biografija">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}</ref> V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.<ref name="Biografija" /> === Sigmudova linija === V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="Biografija"/> === Ruprehtova linija === Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. [[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]] [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].<ref name="Biografija"/> Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}} Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].<ref name="Biografija"/> === Drugi pomembnejši člani rodbine === '''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.<ref name="Biografija"/> Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],<ref>{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}</ref> [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.<ref name="Biografija"/>{{sfn|Žigon|1995|p=97}} <gallery mode="packed"> Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]] Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]] Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]] Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]] Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]] Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica<ref>{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}</ref> Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]] Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]] Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]] </gallery> Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}} Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.<ref name="Biografija"/> [[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]] Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}} V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,<ref>{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}</ref> Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]]. [[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]] Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih, <ref name="Biografija"/>, veliko je tudi potovala, tudi v orient.<ref>{{navedi knjigo |author=Vanderberg, Philipp |year=1984 |title=Dolina kraljev |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].<ref name="Biografija"/> Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.<ref name="Biografija"/> Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla. == Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz == === Rodovnik mlajše veje rodbine === {{Tree list}} * {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867) ** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904) *** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920) **** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959) ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942) ***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976) ****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko ******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990) ******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010) ******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963) ******* '''Nicolò''' (* 1997) ******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008) **** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg ***** '''Christiane Anna''' ***** '''Gottfried Maximilian''' ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott ****** '''Constantin Weriand''' (* 1962) ******* '''Leopold Veriand''' ******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964) ******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004) ******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006) *** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929) {{Tree list/end}} === Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)=== [[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]] [[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]] [[Knez|Knez (princ), oz. firšt]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934). Najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) se je rodila v [[Strasbourg]]u, najmlajša, prej omenjana Marie (1856–1929), pa na Dunaju. {{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}} [[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]] [[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]] === Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate= 13.5.2016|date= |format= |work= fond Windischgraetz|archive-date= 2016-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|url-status= dead}}</ref> [[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]] Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}</ref> Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}} {| class="wikitable" |- ! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920) |- ! '''∞''' |- ! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962) |- | <center>'''njuni sinovi in hčerke:'''<center> |} {| class="wikitable" |- | '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE''' || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ''' || '''OLGA''' || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF''' || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB''' || '''MARIA ANTOINETTA''' |- | (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002) |- |<center>'''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞''' <center>||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞'''<center> || ||<center> '''∞'''<center> |- | '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst''' || || '''Girolamo di Bosdari''' |- | || || || || || <center>'''∞'''<center> || || || || || |- | || || || || || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' || || || || || |} === Njuni sinovi in hčerke === '''1.''' Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}} '''2.''' Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} [[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]] Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}</ref> '''2.1.''' V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]]. [[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]] '''2.1.1.''' Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952). '''3.''' '''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983. '''4.''' '''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}} '''5.''' '''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976. '''6.''' '''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.<ref>{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987. '''7.''' '''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi. '''8.''' '''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl. '''9.''' '''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. '''10.''' '''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}} '''11.''' '''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu. == Gospodarske dejavnosti rodbine == Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,<ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}</ref> v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),<ref>{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}</ref> ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.<ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar & Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].<ref name="ReferenceE">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}</ref> Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju. Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),<ref>{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref> sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,<ref>{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate= 13.5.2016 |date= |format= |work= |archive-date= 2016-06-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |url-status= dead }}</ref> saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter & Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno. [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]] Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}} === SCLABSA in SICLA === [[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]] Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.<ref name="#1">{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.<ref name="#1"/> Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}</ref> Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,<ref name="Žigon89">{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}</ref> nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.<ref name="#1"/> Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo. === FALLERSA === Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso). Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}</ref> Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}</ref> == Predstavniki rodbine == * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]] * Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]] * [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895) * [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik * [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]] == Rodbina danes == [[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]] Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}</ref> kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}} * {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}<br> * {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}} * {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }} * {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}} * {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}<br> * {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}<br> == [[Arhivski fond]]i == ==== Zgodovinski arhiv Celje: ==== * Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza) ==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ==== * Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836 * Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152 == Glej tudi == * [[Maasburgi]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Trebniški dvorec]] * [[grad Predjama]] * [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]] * [[dvorec Slatna]] {{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}} == Zunanje povezave == * [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024 * [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016 {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 2iyqif2756bx4l3rlp2vuk592oomi8s 6753449 6753448 2026-09-21T14:04:33Z Shabicht 3554 /* Drugi pomembnejši člani rodbine */ 6753449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]<br /> [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]<br />|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]<br /> [[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}} '''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem. ==Legenda== [[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]] Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba sinova in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev. == Zgodovina rodbine == [[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}<ref name="Biografija">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}</ref> V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.<ref name="Biografija" /> === Sigmudova linija === V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="Biografija"/> === Ruprehtova linija === Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. [[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]] [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].<ref name="Biografija"/> Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}} Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].<ref name="Biografija"/> === Drugi pomembnejši člani rodbine === '''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.<ref name="Biografija"/> Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],<ref>{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}</ref> [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.<ref name="Biografija"/>{{sfn|Žigon|1995|p=97}} <gallery mode="packed"> Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]] Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]] Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]] Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]] Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]] Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica<ref>{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}</ref> Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]] Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]] Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]] </gallery> Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}} Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.<ref name="Biografija"/> [[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]] Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}} V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,<ref>{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}</ref> Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]]. [[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]] Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih, <ref name="Biografija"/>, veliko je tudi potovala, tudi v orient.<ref>{{navedi knjigo |author=Vanderberg, Philipp |year=1984 |title=Dolina kraljev |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss=431646 |pages=14}}</ref> Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].<ref name="Biografija"/> Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.<ref name="Biografija"/> Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla. == Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz == === Rodovnik mlajše veje rodbine === {{Tree list}} * {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867) ** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904) *** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920) **** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959) ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942) ***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976) ****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko ******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990) ******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010) ******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963) ******* '''Nicolò''' (* 1997) ******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008) **** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg ***** '''Christiane Anna''' ***** '''Gottfried Maximilian''' ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott ****** '''Constantin Weriand''' (* 1962) ******* '''Leopold Veriand''' ******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964) ******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004) ******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006) *** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929) {{Tree list/end}} === Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)=== [[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]] [[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]] [[Knez|Knez (princ), oz. firšt]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934). Najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) se je rodila v [[Strasbourg]]u, najmlajša, prej omenjana Marie (1856–1929), pa na Dunaju. {{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}} [[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]] [[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]] === Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate= 13.5.2016|date= |format= |work= fond Windischgraetz|archive-date= 2016-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|url-status= dead}}</ref> [[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]] Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}</ref> Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}} {| class="wikitable" |- ! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920) |- ! '''∞''' |- ! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962) |- | <center>'''njuni sinovi in hčerke:'''<center> |} {| class="wikitable" |- | '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE''' || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ''' || '''OLGA''' || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF''' || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB''' || '''MARIA ANTOINETTA''' |- | (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002) |- |<center>'''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞''' <center>||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞'''<center> || ||<center> '''∞'''<center> |- | '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst''' || || '''Girolamo di Bosdari''' |- | || || || || || <center>'''∞'''<center> || || || || || |- | || || || || || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' || || || || || |} === Njuni sinovi in hčerke === '''1.''' Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}} '''2.''' Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} [[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]] Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}</ref> '''2.1.''' V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]]. [[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]] '''2.1.1.''' Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952). '''3.''' '''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983. '''4.''' '''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}} '''5.''' '''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976. '''6.''' '''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.<ref>{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987. '''7.''' '''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi. '''8.''' '''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl. '''9.''' '''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. '''10.''' '''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}} '''11.''' '''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu. == Gospodarske dejavnosti rodbine == Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,<ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}</ref> v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),<ref>{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}</ref> ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.<ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar & Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].<ref name="ReferenceE">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}</ref> Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju. Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),<ref>{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref> sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,<ref>{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate= 13.5.2016 |date= |format= |work= |archive-date= 2016-06-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |url-status= dead }}</ref> saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter & Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno. [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]] Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}} === SCLABSA in SICLA === [[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]] Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.<ref name="#1">{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.<ref name="#1"/> Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}</ref> Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,<ref name="Žigon89">{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}</ref> nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.<ref name="#1"/> Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo. === FALLERSA === Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso). Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}</ref> Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}</ref> == Predstavniki rodbine == * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]] * Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]] * [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895) * [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik * [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]] == Rodbina danes == [[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]] Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}</ref> kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}} * {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}<br> * {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}} * {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }} * {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}} * {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}<br> * {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}<br> == [[Arhivski fond]]i == ==== Zgodovinski arhiv Celje: ==== * Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza) ==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ==== * Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836 * Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152 == Glej tudi == * [[Maasburgi]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Trebniški dvorec]] * [[grad Predjama]] * [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]] * [[dvorec Slatna]] {{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}} == Zunanje povezave == * [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024 * [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016 {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 3h6zo0y3n7v32y1katj8y76nde21gb6 6753450 6753449 2026-09-21T14:06:26Z Shabicht 3554 /* Drugi pomembnejši člani rodbine */ 6753450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]<br /> [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]<br />|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]<br /> [[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}} '''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem. ==Legenda== [[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]] Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba sinova in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev. == Zgodovina rodbine == [[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}<ref name="Biografija">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}</ref> V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.<ref name="Biografija" /> === Sigmudova linija === V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="Biografija"/> === Ruprehtova linija === Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. [[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]] [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].<ref name="Biografija"/> Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}} Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].<ref name="Biografija"/> === Drugi pomembnejši člani rodbine === '''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.<ref name="Biografija"/> Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],<ref>{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}</ref> [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.<ref name="Biografija"/>{{sfn|Žigon|1995|p=97}} <gallery mode="packed"> Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]] Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]] Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]] Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]] Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]] Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica<ref>{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}</ref> Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]] Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]] Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]] </gallery> Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}} Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.<ref name="Biografija"/> [[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]] Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}} V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,<ref>{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}</ref> Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]]. [[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]] Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih, <ref name="Biografija"/>, veliko je tudi potovala, tudi v [[Bližnji vzhod|Orient]].<ref>{{navedi knjigo |author=Vanderberg, Philipp |year=1984 |title=Dolina kraljev |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss=431646 |pages=14}}</ref> Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].<ref name="Biografija"/> Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.<ref name="Biografija"/> Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla. == Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz == === Rodovnik mlajše veje rodbine === {{Tree list}} * {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867) ** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904) *** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920) **** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959) ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942) ***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976) ****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko ******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990) ******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010) ******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963) ******* '''Nicolò''' (* 1997) ******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008) **** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg ***** '''Christiane Anna''' ***** '''Gottfried Maximilian''' ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott ****** '''Constantin Weriand''' (* 1962) ******* '''Leopold Veriand''' ******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964) ******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004) ******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006) *** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929) {{Tree list/end}} === Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)=== [[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]] [[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]] [[Knez|Knez (princ), oz. firšt]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934). Najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) se je rodila v [[Strasbourg]]u, najmlajša, prej omenjana Marie (1856–1929), pa na Dunaju. {{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}} [[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]] [[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]] === Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate= 13.5.2016|date= |format= |work= fond Windischgraetz|archive-date= 2016-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|url-status= dead}}</ref> [[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]] Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}</ref> Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}} {| class="wikitable" |- ! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920) |- ! '''∞''' |- ! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962) |- | <center>'''njuni sinovi in hčerke:'''<center> |} {| class="wikitable" |- | '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE''' || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ''' || '''OLGA''' || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF''' || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB''' || '''MARIA ANTOINETTA''' |- | (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002) |- |<center>'''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞''' <center>||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞'''<center> || ||<center> '''∞'''<center> |- | '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst''' || || '''Girolamo di Bosdari''' |- | || || || || || <center>'''∞'''<center> || || || || || |- | || || || || || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' || || || || || |} === Njuni sinovi in hčerke === '''1.''' Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}} '''2.''' Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} [[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]] Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}</ref> '''2.1.''' V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]]. [[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]] '''2.1.1.''' Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952). '''3.''' '''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983. '''4.''' '''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}} '''5.''' '''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976. '''6.''' '''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.<ref>{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987. '''7.''' '''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi. '''8.''' '''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl. '''9.''' '''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. '''10.''' '''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}} '''11.''' '''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu. == Gospodarske dejavnosti rodbine == Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,<ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}</ref> v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),<ref>{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}</ref> ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.<ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar & Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].<ref name="ReferenceE">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}</ref> Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju. Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),<ref>{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref> sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,<ref>{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate= 13.5.2016 |date= |format= |work= |archive-date= 2016-06-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |url-status= dead }}</ref> saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter & Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno. [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]] Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}} === SCLABSA in SICLA === [[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]] Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.<ref name="#1">{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.<ref name="#1"/> Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}</ref> Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,<ref name="Žigon89">{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}</ref> nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.<ref name="#1"/> Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo. === FALLERSA === Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso). Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}</ref> Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}</ref> == Predstavniki rodbine == * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]] * Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]] * [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895) * [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik * [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]] == Rodbina danes == [[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]] Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}</ref> kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}} * {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}<br> * {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}} * {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }} * {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}} * {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}<br> * {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}<br> == [[Arhivski fond]]i == ==== Zgodovinski arhiv Celje: ==== * Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza) ==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ==== * Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836 * Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152 == Glej tudi == * [[Maasburgi]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Trebniški dvorec]] * [[grad Predjama]] * [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]] * [[dvorec Slatna]] {{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}} == Zunanje povezave == * [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024 * [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016 {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 7avqg1pl3qbvm1l5vtmsb8uxh1j6b70 6753457 6753450 2026-09-21T14:39:03Z Shabicht 3554 /* Drugi pomembnejši člani rodbine */ 6753457 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat_of_arms=Coat of arms of the house of Windisch Graetz.svg|caption=Grb knezov Windischgrätz|other_name=Windisch-Grätz|predikat=von/zu|country=[[Slika:Steiermark Wappen.svg|20px]] [[Štajerska]]<br /> [[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]]|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br /> {{ikonazastave|Češka}} [[Češka]]<br />|etymology=[[Slovenj Gradec]]|founded=pred 1400|current_head=[[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]|titles=[[knez]]i od 1804 oz. 1822|branches=Sigmundova, Ruprehtova|members=[[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]]<br /> [[Alfred III. von Windisch-Graetz]]|}} '''Rodbina Windischgrätz''', tudi zu/von '''Windischgraetz''', ''' zu/von Windisch-Graetz''' ali '''zu/von Windisch-Grätz''' je bila ena najuglednejših plemiških rodbin [[Avstrijsko cesarstvo|habsburške monarhije]]. Na današnjem [[Slovenija|slovenskem ozemlju]] so imeli v lasti številna posestva in [[grad]]ove. V 19. stoletju so bili poleg knezov [[Auerspergi|Auerspergov]] in grofov [[Attemsi|Attemsov]] najpomembnejša plemiška rodbina na Slovenskem. ==Legenda== [[Slika:Windischgraetz-Wappen MK1901.jpg|150px|sličica|levo]] Po legendi je v lokalnem gradu živel vitez Veriand von Graetz. Medtem ko je bil na vojnem pohodu, mu je žena rodila trojčke. V srednjem veku so celo dvojčki veljali za dokaz nezvestobe v zakonu. Ker se je žena bala, da bo kaznovana, je dva od svojih treh sinov izročila služkinji in ji ukazala, naj ju utopi v bližnjem jezeru. Vendar je Veriand med vrnitvijo iz vojne srečal ravno to služkinjo, ki je na poti k jezeru nosila košaro. Ko jo je Veriand vprašal, kam gre, je rekla, da gre k jezeru, da v njem utopi dva volčja mladiča. Veriand ji ni verjel. Odpreti je dal košaro in v njej zagledal oba fanta, v solzah pa mu je služkinja povedala resnico. Vzel je oba sinova in ju dal v oskrbo bližnjemu duhovniku. Nato se je vrnil domov, se razveselil rojstva svojega »novorojenega sina«, vendar svoji ženi ni povedal ničesar o tem, kaj se je zgodilo. Deset let pozneje je priredil veliko pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje, sosede in lokalne družine. Na njej je ženi in drugim gostom predstavil svoja druga dva sinova, zdaj že močna fanta. Od takrat ima rodbina v svojem grbu dve glavi volčjih mladičev. == Zgodovina rodbine == [[Slika:Planina - Razvaline gradu Haasberg, 2.jpg|300px|thumb|desno|ruševine [[Dvorec Hošperk|dvorca Hošperk]] (Haasberg)]]Po družinski tradiciji naj bi segal njihov začetek v 11. stoletje, dejansko pa se je priimek uveljavil v [[13. stoletje|13. stoletju]] po kraju [[Slovenj Gradec]], ko se prvič omenjajo na [[Štajerska|Štajerskem]], kamor naj bi prišli iz Zgornje [[Bavarska|Bavarske]] kot ministeriali [[Andeški]]h.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}}<ref name="Biografija">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title=Slovenski biografski leksikon: Rodbina Windischgrätz |accessdate= |date=20.4.2016|format= |work=Slovenska biografija }}</ref> V 14. stoletju so se iz [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] izselili in imeli posesti v [[Nemčija|nemških]], [[Češka|čeških]] in [[Ogrska|ogrskih]] deželah. Nadaljnja zgodovina Windischgraetzev je tesno povezana s [[Habsburžani]], ki so jim zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. Ugled in posest družine sta naglo rastla, sorodstveno so bili povezani s številnimi najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, iz vrst najvišjega plemstva, kot so [[Auersperg]]i, Breunerji, [[Esterházy|Esterhaziji]], [[Herberstein]]i, Holland Brederooki, [[Lobkowitz]]i, Radziwilli, Salmi, [[Schwarzenberg]]i, v 19. stoletju in 20. stoletju pa so se s porokami zvezali celo z vladarskimi hišami Mecklenburg-Schwerina, [[Avstro-Ogrska|Avstrije]] in Hessna.<ref name="Biografija" /> === Sigmudova linija === V 15. stoletju se je rodbina razdelila v dve liniji: Sigmundovo in Ruprehtovo. Obe sta bili leta 1551 povzdignjeni v [[baron]]ski, 1557 (Sigmund) in 1558 (Rupreht) pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="Biografija"/> === Ruprehtova linija === Iz Ruprehtove linije sta izšli dve knežji veji. [[Slika:Alfred Windischgrätz.jpg|150px|thumb|desno| [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred Kandid von Windisch-Graetz]]]] [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|'''Alfred Kandid Ferdinand''']] (1787–1862) je bil povzdignjen med [[knez]]e leta 1804. Njegova kneževina je obsegala grofiji Egloffs in Siggen na [[Švabska|Švabskem]].<ref name="Biografija"/> Kot vojak se je naglo povzpel, leta 1833 bil že [[maršal]] v [[Praga|Pragi]], od koder je junija 1848 začel zmagoviti vojni pohod proti revolucionarjem. Pri dušenju revolucije na [[Dunaj]]u in na [[Madžarska|Madžarskem]] (skupaj s hrvaškim [[ban]]om [[Josip Jelačić|Jelačićem]]), so sodelovali tudi njegovi peteri sinovi (Alfred, Ludwig, Leopold Viktorin, August Josef, Josef Aloys). Zaradi tega in tudi zaradi siceršnje politične naravnanosti (lojalnosti do Habsburžanov) so feldmaršal Alfred in njegovi nasledniki (pripadal jim je dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega parlamenta) postali simbol konzervativnih sil v monarhiji.{{sfn|Žigon|1995|p=55}} Feldmaršalov vnuk, knez [[Alfred III. von Windisch-Graetz|'''Alfred August''']] (1851–1927) je bil med 1893–95 predsednik avstrijske cesarske vlade, t.i. koalicijskega ministrstva. Člani te veje so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kupili od [[Attemsi|Attemsov]] posesti okoli [[Rogatec|Rogatca]] in [[dvorec Strmol]].<ref name="Biografija"/> === Drugi pomembnejši člani rodbine === '''Weriand Alois''' (1790–1867), mlajši brat Alfreda Kandida Ferdinanda, je bil povišan v kneza leta 1822.<ref name="Biografija"/> Po očetu Josephu Niklasu je podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu [[Praga|Prage]] in gospostvo Senftenberg na [[Moravska|Moravskem]], ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (Štajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr.: [[grad Bizeljsko]], [[grad Šteberk]], [[Dvorec Hošperk]] (Haasberg), [[grad Konjice]], [[Trebniški dvorec]], [[Žička kartuzija|Žičko kartuzijo]],<ref>{{navedi knjigo |author= [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]]|year= 1909 |title= Konjiška dekanija|publisher= Stegenšek Avguštin |isbn= |cobiss= 17588993|pages= }}</ref> [[Predjamski grad]], grad Logatec, [[grad Bogenšperk]], [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[dvorec Slatna|dvorec Slatno]], graščino v [[Oplotnica|Oplotnici]] idr.<ref name="Biografija"/>{{sfn|Žigon|1995|p=97}} <gallery mode="packed"> Slika:Postcard of Haasberg Mansion.jpg|[[dvorec Hošperk]] nekoč Slika:Trebnik dvorec1.jpg|[[Trebniški dvorec]] Slika:Podsreda01.JPG|[[grad Podsreda]] Slika:Bizeljsko Castle 02.jpg|[[grad Bizeljsko]] Slika:Logatec Castle.jpg|[[grad Logatec]] Slika:Bogenšperk vhodna stran.JPG|[[grad Bogenšperk]] Slika:Oplotnica Mansion.jpg|graščina Oplotnica<ref>{{navedi splet |url=https://www.mojaobcina.si/oplotnica/novice/protokolarni-obisk-grascine-v-oplotnici.html |title=Protokolarni obisk graščine v Oplotnici |accessdate= |date=26. maj 2016 |format= |work= }}</ref> Slika: Dvorec Strmol (2008).jpg|[[dvorec Strmol]] Slika:El Castillo de Predjama.JPG|[[Predjamski grad]] Slika:Dvorec slatna.jpg|[[dvorec Slatna nekoč]] </gallery> Kmalu po povišanju v [[knez]]a se je Weriand Alois poročil s princeso Marie Eleonore Lobkowitz, v zakonu sta imela štiri sinove in hčerko.{{sfn|Žigon|1995|p=57}} V ozadju nakupov so bili nedvomno gospodarski interesi, povezani zlasti z gradnjo [[Južna železnica|železnice do Trsta]] in možnostmi prodaje lesa. V njegovem času je [[dvorec Hošperk]] (Haasberg) dobil podobo lovskega dvorca,{{sfn|Žigon|1995|p=59}} ki pa se je dokončno izoblikovala, ko je družinska posestva na Kranjskem in Štajerskem nasledil njegov drugorojeni sin, knez '''Hugo Alfred Adolf'''.{{sfn|Žigon|1995|p=59}} Obširne posesti in priimek, ki spominja na Slovenj Gradec (pri tem pa naj bi bila ključna volja dvora), so pripravile Slovence na [[Kranjska|Kranjskem]], da so izvolili tretjega sina Werianda Aloisa '''Ernesta Ferdinanda Werianda''' (1827–1918) v letih 1880–85 za državnega poslanca v kmečki kuriji.<ref name="Biografija"/> [[Slika:Windischgraetz's Mansion Bled.jpg|200px|thumb|levo|nekdanji dvorec Ernesta Ferdinanda Werianda na Bledu]] Ernest je bil velik zbiralec [[arheologija|arheološkega]] [[orožje|orožja]] in [[numizmatika|numizmatičnega]] gradiva, ki ga pridobival z nakupi.{{sfn|Žigon|1995|p=62}} V času svojega prvega mandata je dal zgraditi veliki dvorec na [[Bled]]u,<ref>{{navedi splet |url= http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/|title= Blejski dvorec knežje rodbine Windischgratz|accessdate=15.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> (kasnejšo rezidenco kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] z imenom Suvobor).{{sfn|Žigon|1995|p=62}} [[Karadžordževiči|Karađorđevići]] so dvorec leta 1938 podrli in na tem mestu začeli graditi nov dvorec, ki ga je nemški okupator predelal. Leta 1945 so objekt po naročilu [[Josip Broz Tito|Tita]] spremenili v rezidenco, ki se je imenovala Maršalov dvor. Sedanje ime Vila Bled je dobil kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}</ref> Sprva je bil to [[Protokol (diplomacija)|protokolarni]] objekt, danes pa je namenjen [[turizem|turizmu]]. [[Slika:Archduchess Elisabeth and Prince Otto zu Windisch-Graetz.jpg|200px|thumb|desno|knez Otto Weriand Hugo Windisch-Graetz z ženo nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko]] Ernestov sin '''Otto Weriand Hugo''' (1873–1952) se je poročil z nadvojvodinjo Elizabeto Marijo Avstrijsko, vnukinjo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] Hči zgoraj omenjenega kneza Huga Alfreda Adolfa, princesa Marie, ki se je poročila v vladarsko hišo Mecklenburg-Schwerina (1856–1929){{sfn|Žigon|1995|p=59}} in je bila po poroki znana kot '''vojvodinja Mecklenburška''', je zaslovela po svojih arheoloških izkopavanjih, <ref name="Biografija"/>, veliko je tudi potovala, z možem tudi v [[Egipt]].<ref>{{navedi knjigo |author=Vanderberg, Philipp |year=1984 |title=Dolina kraljev |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss=431646 |pages=14}}</ref> Bila je strokovno izobražena ljubiteljica, veliko denarja je vložila v izkopavanja med leti 1904–15 (prekopala je mdr. [[Magdalenska gora|Magdalensko goro]]), najdbe (tudi z drugih najdišč) pa je hranila na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].<ref name="Biografija"/> Njena zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je prišla leta 1934 na dražbo v [[Združene države Amerike|ZDA]] in je danes na ogled predvsem v Peabodyjevem muzeju v [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgeu]] ([[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[Ashmolov muzej|Ashmolovem muzeju]] v [[Oxford]]u, le skromen del je prejel [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]] v dar.<ref name="Biografija"/> Njena hči, vojvodinja '''Marie Antoinette Mecklenburško-Schwerinska''' se je v medvojnem obdobju pred nacisti umaknila v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], kot sorodnica jugoslovanske kraljeve družine je bivala na [[Bled]]u in med drugo svetovno vojno tam tudi umrla. == Mlajša veja rodbine Windisch-Graetz == === Rodovnik mlajše veje rodbine === {{Tree list}} * {{Tree list/final branch}} '''Veriand Alois''' (* 1790 † 1867), 1. knez (1822–1867) ** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Alfred Adolf''' (* 1823 † 1904), 2. knez (1867–1904) *** '''[[Hugo Veriand Windisch-Grätz|Hugo Veriand]]''' (* 1854 † 1920), 3. knez (1904–1920) **** '''Hugo Vinzenz''' (* 1887 † 1959), 4. knez (1920–1959) ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Maximilian''' (* 1914 † 1942) ***** {{Tree list/final branch}} '''Maximilian Anton''' (* 1914 † 1976), 5. knez (1959–1976) ****** '''[[Mariano Hugo von Windisch-Grätz|Mariano Hugo]]''' (* 1955), 6. knez (1976–danes), por. 1990 z nadvojvodinjo Sofijo Avstrijsko ******* '''Maximilian Hugo''', naslednik rodbinskega naslova (* 1990) ******* '''Alexis Ferdinand''' († 2010) ******* {{Tree list/final branch}} '''Larissa Maria''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Manfred''' (* 1963) ******* '''Nicolò''' (* 1997) ******* {{Tree list/final branch}} '''Brando''' (* 2008) **** {{Tree list/final branch}} '''Alfred Veriand''' (* 1890 † 1972), por. z Marie Isabello zu Hohenlohe-Langenburg ***** '''Christiane Anna''' ***** '''Gottfried Maximilian''' ***** {{Tree list/final branch}} '''Hugo Veriand Antonius''', por. s Caroline Knott ****** '''Constantin Weriand''' (* 1962) ******* '''Leopold Veriand''' ******* {{Tree list/final branch}} '''Otto Atticus''' ****** {{Tree list/final branch}} '''Franz Karl''' (* 1964) ******* '''Maximiliana Anastasia''' (* 2004) ******* {{Tree list/final branch}} '''Augustin Georg''' (* 2006) *** {{Tree list/final branch}} '''Marie''' roj. Windisch-Grätz, kneginja Meklenburška (* 1856 † 1929) {{Tree list/end}} === Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1854–1920)=== [[Slika:Hugo Weriand.jpg|sličica|desno|180px|thumb|Knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz (1866-1920)]] [[Slika:Christiane Windischgrätz (1910).jpg|180px|thumb|levo|Kneginja Christiane Windisch-Graetz (1910)]] [[Knez|Knez (princ), oz. firšt]] [[Hugo Veriand Windischgrätz|Hugo Veriand]], s polnim plemiškim naslovom Hugo Veriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v [[Firence|Firencah]], ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853–1934). Najstarejša sestra Alexandrine (1850–1933) se je rodila v [[Strasbourg]]u, najmlajša, prej omenjana Marie (1856–1929), pa na Dunaju. {{Glavni|Hugo Veriand Windischgrätz}} [[Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|thumb|desno|palača Auersperg na Dunaju]] [[Slika:Pardowitz.jpg|300px|thumb|desno|Windischgraetzov ribnik Partovec pri [[Oplotnica|Oplotnici]], z oboro za [[Navadni jelen|jelene]]]] === Christiane Marie Windisch-Graetz roj. von Auersperg (1866-1962) === Pred poroko leta 1885 (v starosti 19 let), je princesa Christiana živela na družinskem gradu Slatna na [[Češka|Češkem]], zime pa preživljala v palači Auersperg na [[Dunaj]]u. Bila je izjemno premožna dedinja, ena od treh najbogatejših v Avstro-Ogrski.{{sfn|Henley L.|2002|p=10}} Vsakemu od svojih enajstih sinov in hčera je podarila dragoceno tiaro, vendar je tako kot mnogo [[Avstrijci|avstrijcev]], večino svojega premoženja izgubila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kneginja je po pripovedovanju bila zelo izobražena, odlično je slikala, pisala pesmi in čudovito igrala [[klavir]]. Med rojstvi otrok je tudi veliko potovala, med drugim je obiskala tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja Maribor|accessdate= 13.5.2016|date= |format= |work= fond Windischgraetz|archive-date= 2016-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703|url-status= dead}}</ref> [[Slika:Trebnik Schloss.jpg|300px|thumb|levo|razglednica [[Dvorec Trebnik|Trebniškega dvorca]]]] Kmalu po poroki je pričela z obdaritvami revnih šolarjev, o čimer je leta 1894 poročal Slovenski gospodar: »Dasi knez Windischgraetz s svojo soprogo čez zimo na Dunaju stanuje, vendar je na račun blage kneginje v konjiškem gradu vsak dan 50 šolarjev dobilo opoldne juhe in kruha. Nebeški prijatelj otrok naj veliki dobrotnici tukaj in v večnosti povrne«.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Blaga kneginja |journal= Slovenski gospodar |volume=11 |issue= 15.03.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Kneginja je bila obče znana po svoji dobroti: »Svetla kneginja Kristjana je priredila pred tednom revnim šolarjem božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z oblekami, katere je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilo slaščic.«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Božičnica v Konjicah |journal= Slovenski gospodar |volume=52|issue= 27.12.1894|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> V zahvalo so ji učenci tedanje ljudske šole (sedanje Osnovne šole pod goro) za njen rojstni dan priredili proslavo, ki so se je udeležili tudi pevci, nekaj tržanov ter graščinski uslužbenci in delavci. Slavnostni govor je tedaj imel tajnik okrajne hranilnice g. Kostanjšek, ki je v nemščini kneginji zaželel vse najboljše. Kneginja se je zahvalila za lepe želje in petje, ter obljubila, da bo otrokom kljub težkim časom še naprej pomagala. Spregovorila je tudi nekaj slovenskih besed: »Ko sem prišla kot mlada deklica v Konjice ...«<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Znani Konjičani in okoličani: Christiane Marie Auersperg |journal= Novice|volume= |issue=27.5.1999|pages= 18|publisher= Novice d.o.o.|doi= |url= |accessdate= }}</ref> Zakonca sta živela predvsem na dvorcu [[Grad Hošperk|Hošperk]] pri [[Planina, Postojna|Planini]], občasno tudi v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Konjicah]]. Od smrti moža Huga Werianda leta 1920 na Hošperku je živela v dvorcu Trebnik. Malo pred drugo svetovno vojno se je, iz doslej neznanega vzroka, preselila v [[Dvorec Slatna|dvorec Slatno]], verjetno zato, da bi bila bliže sinu Alfredu, ki je živel na gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]].{{sfn|Henley L.|2002|p=40}} {| class="wikitable" |- ! HUGO VERIAND von WINDISCH-GRAETZ (1866-1920) |- ! '''∞''' |- ! CHRISTIANE MARIE roj. von AUERSPERG (1864-1962) |- | <center>'''njuni sinovi in hčerke:'''<center> |} {| class="wikitable" |- | '''LUISA MARIE''' || '''HUGO VINZENZ''' || '''ELISABETH MATHILDE''' || '''ALFRED''' || '''EDUARD VINZENZ''' || '''OLGA''' || '''WILHELMINE''' || '''FRANZ JOZEF''' || '''GABRIELLE''' || '''GOTTLIEB''' || '''MARIA ANTOINETTA''' |- | (1886-1976) || (1887-1959) || (1889-1983) || (1890-1972) || (1891-1976) || (1893-1987) || (1895-1989) || (1896-1968) || (1898-1992) || (1899-1945) || (1911-2002) |- |<center>'''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center> '''∞'''<center> ||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞''' <center>||<center>'''∞'''<center> || <center>'''∞'''<center> || ||<center> '''∞'''<center> |- | '''Giovanni Ceschi di Santa Croce''' || '''Leontine von Fürstenberg''' || '''Leone Rosa''' || '''Isabelle von Hohenlore-Langenburg''' || '''Alexandra von Isenburg''' || '''Andreas Morsley Picard''' || '''Leonidas Economo di San Serff''' || '''Desiree von Wagner Latour''' || '''Johann von Hohenlore Schillingfürst''' || || '''Girolamo di Bosdari''' |- | || || || || || <center>'''∞'''<center> || || || || || |- | || || || || || '''Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln''' || || || || || |} === Njuni sinovi in hčerke === '''1.''' Najstarejša hči '''Louisette''' (Lof) se je rodila na [[Dunaj]]u. Poročila se je na gradu [[Grad Hošperk|Hošperk]] (Haasberg) 30. novembra 1911, z [[grof]]om Giovannijem Ceschi di Santa Croce iz [[Trst]]a. Imela sta sedem otrok. Družina je do leta 1945 v poletnih mesecih živela na [[Grad Bizeljsko|gradu]] na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], preostali del leta pa v palači v [[Trento|Trentu]].{{sfn|Henley L.|2002|p=87}} '''2.''' Najstarejši sin '''Hugo Vinzenz''' se je rodil na Hošperku. Obiskoval je srednjo šolo v [[Feldkirchen|Feldkirchnu]]. Ekonomijo je študiral na univerzi v [[München|Münchnu]] in uspešno doktoriral. 20. novembra 1912 se je v [[Donaueschingen]]u v Nemčiji poročil s princeso Leontino Isabelle von Fürstenberg.{{sfn|Žigon|1995|p=63}} Ob izbruhu prve svetovne vojne se je udeležil bojev na avstrijski strani in bil tudi odlikovan. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pri Windischgraetzih na Hošperku večkrat bival zadnji avstrijski cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]]{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1917 je Hugu Vinzenzu oče Hugo Weriand prepustil družinska posestva,{{sfn|Žigon|1995|p=64}} na katerih je po prvi vojni gospodarske dejavnosti vodil skupaj z brati, zato se je z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil na dvorec [[Grad Hošperk|Hošperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=43}} Njegovi ženi Leontini pa življenje na Hošperku (Haasbergu), ob samotnih gozdovih in neposredni bližini meje, ni bilo preveč všeč, zato sta kupila dvorec Sekirn na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], kjer se je Leontina za stalno naselila.{{sfn|Žigon|1995|p=64}} Hugo Vinzenz je kljub temu dal dvorec Hošperk temeljito prenoviti, urediti je dal električno napeljavo, vodno oskrbo s črpalko, skrito radiatorsko centralno ogrevanje ter telefon.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=236}}{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Sam je večinoma bival v dvorcu Sekirn ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]], del leta pa tudi na [[grad Hošperk|dvorcu Hošperk]], vse do nemške okupacije in partizanskega požiga 27. marca 1944.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} [[Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg |250px|thumb|desno]] Resnično je, da so med drugo svetovno vojno grad Hošperk občasno zasedale različne enote [[Wehrmacht|nemške vojske]], vendar ne več v marcu 1944, ko so v njem partizani tudi prespali.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/ko-resnica-ni-za-objavo-rtv-in-molk-o-partizanskem-pozigu-gradu-haasberg/ |title=Ko resnica ni za objavo: RTV in molk o partizanskem požigu dvorca Haasberg |accessdate=14. junij 2025 |date=13. junij 2025 |format= |work= }}</ref> '''2.1.''' V zakonu so se knezu Hugu Vincenzu in princesi Leontini von Fürstenberg rodili štirje otroki. Hči Irma se je rodila leta 1913 in se je 25. aprila 1936 na [[Dunaj]]u poročila s princem/knezom Franzem von Weikersheimom. Dvojčka Hugo Maximilian in Maximilian Anton sta se rodila 1. septembra 1914 v Donaueschingenu. Že jeseni 1933 sta se pridružila italijanskemu kraljevemu vojnemu letalstvu. Hugo Maximilian je umrl 22. avgusta 1942, v letalski nesreči nad [[Rim]]om. Maximilian Anton je kot italijanski pilot med vojno sodeloval v bojih nad [[Grčija|Grčijo]], nato pa po kapitulaciji Italije zapustil vojaško službo. Najmlajši od sinov Friedrich Karl je med drugo svetovno vojno služil v [[Wehrmacht|nemški armadi]]. Med boji je bil dvakrat pogrešan in celo razglašen za mrtvega. Po vojni je dlje časa prebival v [[Milano|Milanu]], nato pa se naselil v [[Švica|Švici]]. [[Slika:Haasberg Mansion (Dvorec Hohšperk).jpg|250px|thumb|desno|razvaline dvorca Hošperk sedaj]] '''2.1.1.''' Leta 1946 se je Maximilian Anton v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] poročil s princeso Mario Luiso Serra di Gerace-Carafa d'Andria, v zakonu so se jima rodila sinova [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]] (*1955) in Manfred Windischgraetz (*1963) ter hčerki Irma (*1951) in Maximiliane (*1952). '''3.''' '''Elizabeth Mathilde''' (Isen) se je rodila na [[Dunaj]]u in se leta 1961 poročila z italijanskim plemičem Leone Rosa, rojenem v [[Salerno|Salernu]]. Umrla je v kraju [[Loppio]] v [[Italija|Italiji]], leta 1983. '''4.''' '''Alfred Weriand''' se je rodil v dvorcu Trebnik v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Študiral je na univerzi v Gradcu.{{sfn|Henley L.|2002|p=35}} Pridružil se je avstrijski vojni mornarici,{{sfn|Henley L.|2002|p=36}} kjer je bil pred [[Prva svetovna vojna|vojno]] [[kadet]], od leta 1917 pa [[poročnik bojne ladje]].{{sfn|Žigon|1995|p=98}} Leta 1929 se je na [[Dunaj]]u poročil s princeso Isabelle von Hohenlore-Langenburg. Do leta 1943 je z družino živel na [[grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]].{{sfn|Žigon|1995|p=65}} '''5.''' '''Eduard Vinzenz''' se je rodil v dvorcu [[Dvorec Trebnik|Trebnik]] v Slovenskih Konjicah (tedaj Gonobitz). Obiskoval je srednjo šolo v Feldkirchu, bival pa v internatu, ki so ga vodili [[jezuiti]].{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Študiral je v [[Berlin]]u, na visoki tehnični šoli,{{sfn|Žigon|1995|p=66}} vendar je njegov študij prekinila prva svetovna vojna. Dodelili so ga 11. polku [[Ulanci|ulancev]], lahkih konjenikov,{{sfn|Henley L.|2002|p=47}} vendar so ga na vzhodni fronti kmalu zajeli [[Rusi]], tako da je tri leta preživel v ujetništvu {{sfn|Žigon|1995|p=00}} v [[Kazan]]u in [[Taškent]]u.{{sfn|Henley L.|2002|p=46}} Po vojni je končal študij v [[Gradec|Gradcu]], ter postal diplomirani elektroinženir. Leta 1923 se je poročil s slepo princeso Alexandro von Isenburg,{{sfn|Henley L.|2002|p=65}} s katero sta imela štiri hčerke. Z družino se je oktobra 1935 iz Konjic preselil v [[Pivka|Pivko]] (tedaj sv. Peter na Krasu), kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]]{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA){{sfn|Henley L.|2002|p=85}} so leta 1937 pričeli proizvodnjo [[les]]enih [[kompozit|vezanih plošč]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. S svojo družino je bil proti koncu vojne zaradi brezvladja primoran živeti v tovarniškem skladišču{{sfn|Henley L.|2002|p=74}} vse do oktobra 1945, nato so se umaknili v [[Trst]].{{sfn|Henley L.|2002|p=114}} Umrl je v Eybachu v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Nemčiji]], leta 1976. '''6.''' '''Olga Maria''' (Oleg), se je leta 1916 na [[Grad Hošperk|Hošperku]] poročila z Andreasom Morsley Picardom, se od njega ločila{{sfn|Žigon|1995|p=00}} in se v drugo poročila z [[grof]]om Hubertusom Maria von Ledebur-Wicheln, ki je bil diplomirani inženir gozdarstva. Živela sta v graščini v [[Oplotnica|Oplotnici]].{{sfn|Žigon|1995|p=}} Hubertus je februarja 1945 skupaj s svojim sodelavcem izginil v enem od gozdnih revirjev gospodarstva Oplotnica.<ref>{{navedi knjigo |author= Zgodovinsko društvo Konjice |year= 2000|title= Zbornik Konjice z okolico, II. knjiga |publisher= Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss= 105088768|pages=131}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|title= Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov|accessdate= |date= 2019|format= |work= |archive-date= 2021-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210109074239/http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0|url-status= dead}}</ref> Njune posmrtne ostanke so pokopali na pokopališču v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=240}} Vdova Olga Marija se je po moževem izginutju zbežala v [[Trst]], k svoji mlajši sestri Wilhelmini, kasneje pa se je preselila v Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero]], kjer je umrla leta 1987. '''7.''' '''Wilhelmine''' (Wille), se je leta 1916 na Hošperku poročila z [[baron]]om Leonidasom Economo di San Serrf, iz rodbine podjetnih ter premožnih tržaških [[Grki|grških]] [[trgovina|trgovcev]], ki pa je bil od nje precej starejši. Živela sta v palači Economo v centru [[Trst]]a ter imela tri hčerke in sina. Wilhelmine je umrla leta 1989 v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], v mestu Schönbühel na Donavi. '''8.''' '''Franz Joseph''' se je rodil v Konjicah in ni študiral na univerzi, temveč se je pridružil avstrijski armadi, kjer je služil v regimentu, poimenovanem po svojem znanem predniku, [[feldmaršal]]u Alfredu Windisch-Graetzu.{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po vojni se je ukvarjal s slikarstvom. Ker ni imel pravega smisla za gospodarjenje, so vse njegove finančne naložbe neslavno propadle.{{sfn|Henley L.|2002|p=73}} Po poroki z Desiree von Wagner Latour je sprva živel v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, nato pa se je preselil v [[New York]],{{sfn|Žigon|1995|p=00}} prevzel ameriško državljanstvo in tam leta 1968 tudi umrl. '''9.''' '''Maria Gabrielle''' (Pielle) se je rodila 1898 v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah ter se leta 1918 na [[Dunaj]]u poročila s knezom Johannom zu Hohenlore-Schillingfürst (tudi Hans von Ratibor und Corvay).{{sfn|Žigon|1995|p=00}} Po smrti moža je tudi ona živela v mestecu Casteletto di Brenzone ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], kjer je leta 1992 v visoki starosti umrla. '''10.''' '''Gottlieb''' se je rodil leta 1899, v [[Dvorec Trebnik|dvorcu Trebnik]] v Slovenskih Konjicah.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Niso ohranjeni verodostojni viri o njegovi maturi, v [[Gradec|Gradcu]] ali [[Feldkirchen in Kärnten|Feldkirchnu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} Študiral je gozdarstvo v [[München|Münchnu]]. Študij je moral prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne, vpoklican je bil v 14. regiment [[dragonci|dragoncev]] »Fürst Windisch-Graetz«{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=232}} in se na soški fronti boril proti Italijanom.{{sfn|Henley L.|2002|p=45}} Nikoli se ni poročil. Skupaj z materjo kneginjo Kristijano sta prebivala v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]]. Kot gozdarski inženir ter ekonomist je skrbel za strokovno plat gospodarjenja z rodbinskimi gozdovi in za prodajo lesa. Ko je bil 27. marca 1944 [[dvorec Hošperk]] požgan,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} se je umaknil k sorodnikom v [[Trst]]. Tam so ga njemu znani partizani 13. maja 1945 zvabili v avtomobil, pod pretvezo, da se morajo v Postojni pogovoriti o rodbinskem imetju,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=238}} vendar ga odpeljali v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za njim izgubila vsaka sled. O njegovi nadaljnji usodi je znano, da je bil kot »politično sumljiv Slovenec« zaprt v [[Škofovi zavodi|Škofovih zavodih v Šentvidu]] (danes Zavod sv. Stanislava),{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=243, 244}} zatem v sodnih zaporih, v prisilnih delavnicah na Poljanskem nasipu 52,{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=242}} in nazadnje v Psihiatriji na Studencu. S Studenca je izginil, tako kot trije [[Attemsi]], aprila 1946.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2019|p=655}} '''11.''' '''Maria Antoinetta''' (Manetti), rojena leta 1911 v dvorcu Trebnik, se je leta 1941 v [[Rim]]u poročila z [[grof]]om Girolamom di Bosdari iz [[Bologna|Bologne]]. Umrla je leta 2002 v Trstu. == Gospodarske dejavnosti rodbine == Knežji [[Pohorje|pohorski]] [[gozd]]ovi na območju [[Oplotnica|Oplotnice]] so imeli upravo v Slovenskih Konjicah,<ref>{{navedi knjigo |author= Baš Angelos |year= 1965 |title= Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju |publisher= Slovenski etnografski muzej |isbn= |cobiss= 1444660 |pages=}}</ref> v lasti rodbine je bil tudi kamnolom [[granodiorit]]a v [[Cezlak]]u (1905-1919),<ref>{{navedi knjigo |author= Hazler Vito |year= 2011 |title= Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini |publisher= Občina Zreče |isbn= 978-961-91854-3-8 |cobiss= 257944576 |pages= 137}}</ref> ki so ga kasneje z [[Železnica|industrijsko železnico]] povezali z Oplotnico.<ref>{{navedi knjigo |author= Škrinjar Vida |year= 1999 |title= seminarska naloga: Cezlak - moja vas |publisher= |isbn= |cobiss= 44133633 |pages=}}</ref> V okolici [[Oplotnica|Oplotnice]] je sprva delovala najmlajša pohorska [[glažuta]], v lasti kneza Windischgraetza, izpričana je tudi povezava z družbo Hauser-Prašnikar & Co, ki je po pogodbi s knezom dala zgraditi od [[Lukanja|Lukanje]] do Oplotnice cesto in kar 13 žag ob potoku [[Oplotniščica|Oplotniščici]], največ pa v [[Lukanja|Lukanji]].<ref name="ReferenceE">{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=345}}</ref> Leta 1860 je knez od pogodbe odstopil in odtlej sam upravljal sečnjo lesa, spravilo na žage in prodajo. Za spravilo lesa so na Jurgovem pod Roglo zajezili potok tako, da so lahko kontrolirano izpuščali vodo za plavljenje. To vodno pot je na podlagi avstroogrskega zakona o gozdovih iz leta 1852 večkrat odobril poseben organ v Celju. Knez Hugo Alfred Adolf Windischgraetz (*1823 †1904) je imel v bližini Oplotnice opekarno (Partovec), zato so novo steklarno (delovala je med leti 1871 in 1894),<ref>{{navedi splet |url=https://lovrencan.si/datoteke/jespa/steklarstvo-na-pohorju/steklarstvonapohorju.pdf |title=Bečan, Rok: Steklarstvo na Pohorju str. 14 |accessdate=17.3.2017 |date= |format= |work= }}</ref> sezidali iz lastne opeke. Imela je dve peči s 16 talilniki, železno vodno kolo je služilo za pogon mlina kremenčevega peska ter stop za glino, tudi lastno brusilnico z dvajsetimi delovnimi mesti. Za prevoz lesa so iz [[Kot na Pohorju|Kota]], kjer je knez imel okoli 5.000 oralov gozdov, zgradili vodno rižo. V obdobju med 1873 in 1880 je opekarna stalno zaposlovala med 80 do 100 delavcev, ki so izdelovali zahtevne in drage, tudi brušene izdelke, katere so prodajali po celi Avstriji, daleč največje količine pa preko [[Trst]]a izvažali v Orient. V [[Oplotnica|Oplotnici]] je knez imel tudi tovarno lesne volne,<ref>{{navedi knjigo |author= Cimperšek, Mitja |year= 2016 |title= Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi |publisher= Studio Dataprint d.o.o. |isbn=978-961-91779-5-2 |cobiss= 286885120 |pages=346}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |title= Digitalna zbirka Pokrajinskega muzeja v Mariboru - fond Windischgraetz |accessdate= 13.5.2016 |date= |format= |work= |archive-date= 2016-06-11 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160611155244/http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=43703 |url-status= dead }}</ref> saj je bila tovrstna embalaža nujno potrebna za prevoz krhkih steklenih izdelkov. Po letu 1880 (ko je pričelo primanjkovati slabše bukovine) je steklarna delala samo z eno pečjo, leta 1893 pa so prenehali s proizvodnjo. Na njenem mestu je družba Hofrichter & Co še istega leta odprla obrat za proizvodnjo upognjenega pohištva. Rodbina je imela tudi obsežne vinograde v [[Ritoznoj]]u pri Slovenski Bistrici in na [[Škalce|Škalcah]] v Slovenskih Konjicah, kjer je bila v sedanji vili Maria knežja gozdna uprava in tudi vinska klet. Gozdna uprava windischgraetzovih posestev na [[Notranjska|Notranjskem]] je bil prvotno na gradu Hošperk, vse do 1. aprila 1907, nato so jo preselili v Kačjo vas pri Planini. Od leta 1919 (pod vodstvom ing. Hoffmanna) je planinska gozdna uprava spadala pod družbo SCLABSA, vse do leta 1924, ko je bil tudi sedež gozdne uprave preseljen v Postojno. [[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|levo|oznaka Windischgraetzove glažute v Oplotnici]] Do leta 1907 je na posestvu Hošperk delovala samo ena [[Žaga (industrijski obrat)|žaga]], in sicer v Planini, na lokaciji »Pod gradom«. Med prvo svetovno vojno (l. 1916) je bila zgrajena nova žaga na [[Železniško postajališče Planina|železniški postaji Planina]], namenjena predvsem obdelavi lesa iz revirja Ravnik. Leta 1922 je bila zgrajena žaga v [[Belsko|Belskem]], leta 1924 pa je bila odkupljena še nekdanja velika žaga posestnika Jurce v Postojni.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Leta 1934 je rodbina kupila propadlo žago v [[Pivka|Pivki]] (tedaj sv. Peter na Krasu), ki je bila nato razširjena v tovarno [[kompozit|vezanih plošč]].{{sfn|Žigon|1995|p=88}} === SCLABSA in SICLA === [[Slika:Postumia grand hotel.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji hotel Adelsbergerhof v Postojni, kjer je bila uprava družbe SCLABSA]] Delniška družba '''SCLABSA''' (Societa' Coltivazione Legnami Abbattimento Boschi S.A.), v prevodu družba za vzgojo in posek gozdov, je bila ustanovljena decembra 1919, s sedežem v Trstu.{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Nekaj ustanovnega kapitala je prispevala Banca Commerciale Italiana, največji delničar je bil dr. Hugo Vinzenz Windisch-Graetz, med ostalimi delničarji je bil tudi baron Leo Economo, v upravnem odboru pa tudi grof Giovanni Battista Ceschi.<ref name="#1">{{navedi splet |url= https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=3908|title= Proces industrializacije in oblikovanje industrijske regije v prostoru severovzhodnega Jadrana (Furlanija, Primorska in Istra) (1900-1940)|accessdate=13.5.2016 |date= |format= |work= }}</ref> Podjetje je upravljalo gozdove na področju [[Planina, Postojna|Planine]], pridobilo pa si je tudi pravico za prodajo lesa z Windischgraetzovega posestva pri [[Oplotnica|Oplotnici]] in posestva Ravnik pri Planini. Na družbo so bila zemljiškoknjižno prepisana vsa na [[italija]]nski strani meje ležeča zemljišča rodbine. Po podatkih iz leta 1928 je podjetje tedaj upravljalo šest žag, s povprečno 126 zaposlenimi.<ref name="#1"/> Ustanovitev delniške družbe je pomenila zgolj novo organizacijsko in pravno obliko za opravljanje iste dejavnosti, to je pridobivanja in trgovine z lesom, s katero so se knezi Windischgraetzi ukvarjali že pred prvo svetovno vojno, oz. že od 18. stoletja dalje.<ref>{{navedi knjigo |author= Pahor Miroslav, Hajnal Ilonke|year= 1981 |title= Po jamborni cesti... v mesto na peklu|publisher= Prešernova družba|isbn= |cobiss=19370240 |pages= 39}}</ref> Generalna uprava družbe SCLABSA je bila sprva, do aprila 1933, v [[Trst]]u,<ref name="Žigon89">{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=89}}</ref> nato je bila uprava premeščena v [[Postojna|Postojno]], v nekdanji hotel Adelsbergerhof (na tem kraju danes stoji Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna), v katerem je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] svoj štab imel avstro-ogrski [[feldmaršal]] [[Svetozar Borojević von Bojna]].{{sfn|Žigon|1995|p=30}} Leta 1942 se je SCLABSA zopet razdružila in so bile posamezne posestne enote zemljiškoknjižno prenesene na posamezne rodbinske člane.{{sfn|Žigon|1995|p=89}} Decembra 1928 je bila ustanovljena hčerinska delniška družba '''SICLA''' (Societa' per l'Industria ed il Commercio di Legnami Anonima), v prevodu delniška družba za industrijo ter trgovino z lesom, s sedežem v Trstu, na istem naslovu kot SCLABSA, s skoraj nespremenjenimi delničarji in člani upravnega odbora.<ref name="#1"/> Namen hčerinske družbe je bil nadaljevati z industrijsko in trgovinsko dejavnostjo, z usmeritvijo izključno v predelavo lesa, zato so bili na SICLO preneseni industrijski obrati, orodja, stroji ter z njimi povezana prevozna sredstva matičnega podjetja, predvsem žage v Postojni, Kačji vasi pri Planini in pri Belskem.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Družba je skrbela za obdelavo in prodajo lesa iz rodbinskih gozdov, za stike s strankami in naročniki.{{sfn|Žigon|1995|p=88}} Po dokapitalizaciji leta 1932 je v obeh podjetjih največji delničar ostal dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz, medtem ko so bili imetniki večine ostalih delnic drugi rodbinski člani. Med delničarji SICLE sta bila tudi grof Giovanni Battista Ceschi in baron Leo Economo. === FALLERSA === Leta 1938 je bila v [[Trst]]u ustanovljena delniška družba '''FALLERSA''' (Fabbrica Lestre, Legno, Reintegrato Societa' Autonoma), s sedežem v [[Como|Comu]].{{sfn|Miladinović Zalaznik|2021|p=235}} Družbo so ustanovili večinski, preko 70-odstotni delničar knez dr. Hugo Winzenz Windisch-Graetz in še štirje drugi. Knez Windisch-Graetz je imel že v lasti tovarno vezanih plošč v [[Pivka|Pivki]], furnirnico v [[Prestranek|Prestranku]], lesni obrat v Postojni in druge lesnopredelovalne obrate. Prvotno so tovarno nameravali postaviti v [[Postojna|Postojni]], vendar so se kasneje, zaradi proizvodnega postopka, ki je zahteval velike količine vode, odločili, da jo zgradijo pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] (tedaj Villa del Nevoso). Lokacija v Trnovem je bila poleg bližine [[Reka Reka|reke Reke]] ugodnejša tudi zaradi bližine [[Železnica|železnice]] in reškega pristanišča. Z gradbenimi deli so začeli v letu 1940, že leta 1943 pa so bila v veliki meri končana montažna dela strojev in opreme. Tovarna je bila med vojno leta 1945 bombardirana in poškodovana. Po vojni so proizvodnjo obnovili, tovarno pa podržavili. Prve lesonitne plošče so bile izdelane 16. aprila 1946 in so bile prve [[kompozit|vlaknene plošče]], proizvedene v Sloveniji, Jugoslaviji in na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |title=Kamra.siːgradnja tovarne Fallersa - Lesonit |accessdate=28.12.2016 |date= |format= |work= |archive-date=2017-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170102081052/http://www.kamra.si/sl/album-slovenije/item/gradnja-tovarne-fallersa-lesonit.html |url-status=dead }}</ref> Vse rodbinske družbe so prenehale poslovati leta 1945, arhivske dokumente o njihovem poslovanju hrani banka Intesa Sanpaolo v [[Trst]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://intesasanpaolo.xdams.org/intesa-web/detail/imi/IT-ISP-AS00004-0002261/495-34-societa-l-industria-e-commercio-legnami-sicla-34-trieste.html |title= Banka Intesa Sanpaolo|accessdate=15. maj 2016 |date= |format= |work= }}</ref> == Predstavniki rodbine == * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Alfred I. von Windisch-Graetz]] (1787-1862) avstrijski [[feldmaršal]] * Alfred II. von Windisch-Graetz (1819-1876) avstrijski [[general]] * [[Alfred III. von Windisch-Graetz]] (1851-1927) avstrijski ministrski [[predsednik]] (1893-1895) * [[Hugo Weriand Windischgrätz|Hugo Weriand Windisch-Graetz]] (1854-1920) veleposestnik in politik * [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] [[veleposlanik]] [[Suvereni malteški viteški red|SMVR]] == Rodbina danes == [[Slika:Spominsko obeležje Haasberg 01.jpg|280px|sličica|desno|Napisna plošča na mestu nekdanje rodbinske kapele z grobnico Windischgrätzov, pri Planini]] Zanimanje za rodbino Windischgrätzov med zgodovinarji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Plemiška rodbina je na Slovenskem izgubila svoje mesto med in po 2. svetovni vojni, ko so bili njeni člani in sorodniki izgnani, Gotliba Engelberta Windischgraetza pa je [[OZNA]] umorila. Položaj nacionaliziranega premoženja Windischgrätzov v Sloveniji še vedno ni določen in rešen. Popolnoma drugačen položaj imajo Windischgrätzi v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in premožna družina ima številne mednarodne, gospodarske, humanitarne<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?ref=embed_page# |title=Malteška pomoč Slovenija |accessdate=24. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> in diplomatske povezave, tudi preko [[Suvereni malteški viteški red|suverenega malteškega viteškega reda]], ki ga knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/mariano-hugo-von-windisch-graetz-windischgratz-grad-haasberg-planina-pri-rakeku-grobnica |title=Mariano Hugo von Windisch-Graetz, grad Haasberg, Planina pri Rakeku, grobnica |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}</ref> kot [[Ambasador|veleposlanik]] zastopa v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/raquodo-slovenije-brez-sovrastva-samo-ljubezen-a-tezko-jo-je-razumetilaquo |title=Do Slovenije brez sovraštva, samo ljubezen. A težko jo je razumeti. |accessdate= |date=28. september 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/knez-windischgraetz-grascak-ki-pri-papezu-lobira-za-bratuskovo-446144 |title=Knez Windischgraetz, graščak ki pri papežu lobira |accessdate= |date=31. avgust 2013 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Žigon |first=Tanja |year=1992 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher=|isbn=|cobiss=31207168 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Smole |first=Majda |year=1982 |title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |year=1986 |title=Gradovi na Slovenskem|publisher=Cankarjeva založba|isbn=|cobiss=6716928 |pages=157, 170, 320, 332}} * {{navedi knjigo |last=Cafnik |first=Franc |year=1990 |title=Zbornik Občine Slovenska Bistrica II: Gozdovi naše bogastvo in ponos|publisher=DZS|isbn=|cobiss=13303041 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Miladinović Zalaznik, Mira |year=2021 |title=Europa östlich des Westens : 30 Jahre Transition. Quo vadis?: Auf der Suche nach Gottlieb Fürst Windisch-Graetz |publisher= Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko |isbn=978-961-7014-31-0 |cobiss=88473091|language=DE}}<br> * {{navedi knjigo |last=Windisch-Graetz |first=Hugo-Vinzenz |year=1959 |title=Unsere Familiengeschichte. Bisherige Resultate, Erforschungen der Uranfänge, lose Zusammenhänge und Vermutungen, Denkwürdiges|publisher=samozaložba, Trst|isbn=|cobiss= |language=DE}} * {{navedi knjigo |author= Henley Windisch-Graetz, Lotti |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Samozaložba, London|isbn= |cobiss= |pages=|language=EN }} * {{navedi revijo |last1=Miladinović Zalaznik |first1=Mira |last2= |first2= |date=|year= |title=Nepartizanski odpor proti okupatorju na Slovenskem |journal=Annales. Series historia et sociologia |volume=številka 4 (2019) |issue=letnik 29 |pages= 645-660|publisher= |doi= |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y0 |magazine=|accessdate=15. junija 2024}} * {{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi841332/ |title= Slovenska biografija: Rodbina Windischgraetz |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work= }}<br> * {{navedi splet |url=https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewlist.php |title=Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas |accessdate=12. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE }}<br> == [[Arhivski fond]]i == ==== Zgodovinski arhiv Celje: ==== * Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza) ==== [[Arhiv Republike Slovenije]]: ==== * Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836 * Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152 == Glej tudi == * [[Maasburgi]] * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Trebniški dvorec]] * [[grad Predjama]] * [[Dvorec Hošperk|Dvorec Hošperk (Haasberg)]] * [[dvorec Slatna]] {{Zbirka|Category:House of Windisch-Graetz}} == Zunanje povezave == * [http://genealogy.euweb.cz/windisch/windisch4.html rodovnik rodbine Windischgrätz] pridobljeno 15. novembra 2024 * [http://www.mdbled.si/e-razgledi/e-razgledi-2012/blejski-dvorec-knezje-rodbine-windischgratz/ Blejski dvorec Windischgraetz] pridobljeno 21. februarja 2016 {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] cakgvq3hen8jjiyzktc1l2gu3fcn6d2 0 184735 6753553 6718563 2026-09-21T19:27:04Z Marjan Tomki SI 190558 /* Vzpon na Čo Oju */ Povzeto po ruskem viru iz nominacije za zlati cepin (Piolet d'or) 2006 6753553 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=december 2025}} {{Infopolje Oseba|image= |caption=Pavle Kozjek | spouse = [[Nada Rotovnik Kozjek]] }} '''Pavle Kozjek''' (vzdevek Pablo), [[Slovenci|slovenski]] [[alpinist]], * [[15. januar]] [[1959]], [[Setnica, Dobrova-Polhov Gradec|Setnica]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], † [[25. avgust]] [[2008]], [[Muztagh Tower]], [[Pakistan]]. <!-- Setnica je administrativni naziv za razpotegnjeno naselje. Domačija je v Mačkovem grabnu za Polhograjsko grmado, skoraj naravnost pod cerkvijo sv. Uršule; GPS odčitan iz karte 46.082963152611335, 14.32099851568064. Pokopan - spominsko, ne telesno; telo ni bilo najdeno - je v Libeličah pri Dravogradu, v ženinem rojstnem kraju, približno 46.6209784671157, 14.946094972645843 iz karte. Kraj smrti je po padcu pod steno Mustagh Tower-a (Ledenega stolpa, nekaj nad 7200 m, približno 35.828388476403354, 76.36077353899715, nisem še ponovno pogledal, s katere strani je bil vzpon). Ko bom utegnil, grem v Libeliče slikat grob (in fotlc zna shraniti GPS koordinate). --> Bil je član [[alpinistični odsek|Alpinističnega odseka]] [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica|Ljubljana Matica]]. <!-- Iz angleškega članka, vem da drži a še nimam sklica. --> Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej pa je slovel po vzponih v [[Andi]]h. Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in še vedno presenečal z drznimi vzponi kot je na primer jugozahodna stena [[Čo Oju]] 2006 (solo vzpon), prvi vzpon na osemtisočak v eni potezi (v alpskem stilu).<ref name="Čo Oju">{{navedi novice |url=http://www.russianclimb.com/kozjek.html |title=Pavle Kozjek: Cho Oyu single-push new route |publisher=RussianClimb.com |accessdate=2008-09-05 |quote=Piolet D'Or 2006 nominees }}</ref> <!-- Vir iz Angleškega članka --> Zdaj je morda mednarodno še bolj znan po tem, da je tedaj slikal - in po vrnitvi objavil slike - streljanja na prelazu {{ill|Nangpa La |en}} 30.9.2006. <ref name="Nanpa La">{{navedi novice |url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |title=Breaking news: Slovenian climber Pavle Kozjek's pictures from Nangpa La |publisher=MountEverest.net |date=2006-10-11 |accessdate=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502102830/http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |archive-date=2008-05-02 |url-status=dead }}</ref> Tisto leto sta [[Zlati cepin]] za [[2006]] po odločitvi sodnikov prejela Slovenca [[Marko Prezelj]] in [[Boris Lorenčič]] za {{ill|Chomo Lhari|en}}, Kozjek pa za ta vzpon po izboru gledalcev. <!-- [[Piolet d'Or]] 2006 Spectators Choice. --><ref name="Piolet d'or">{{navedi novice |url=http://www.planetmountain.com/english/News/shownews.lasso?l=2&keyid=35439 |first=Vinicio |last=Stefanello |title=PIOLET D'OR 2006 awarded to Prezelj and Lorencic for Chomo Lhari |accessdate=2008-09-05}}</ref> == Otroška leta, začetki in šolanje == Doma je bil v [[Mačkov graben|Mačkovem grabnu]] za [[Grmada, Polhograjsko hribovje|polhograjsko Grmado]], pod cerkvijo svete Uršule.<ref name="">{{navedi splet |url=https://www.hribi.net/gora/sveta_ursula_setnica/5/299 |title=Sveta Uršula (Setnica |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Pobočje iz Mačkovega grabna na Polhograjsko Grmado je strmo in mestoma skalnato, Mačkov graben sam pa potrebuje [[Kaskada (razločitev)|umetne kaskade]], da potok ob visoki vodi ne odnese še tiste malo obdelovalne zemlje, ki se je obdržala na dolinskem dnu. V teh strminah in skalovju je Kozjek shodil, stekel in splezal, podobno kot nekoč otroci v [[Trenta|Trenti]]. V osnovno šolo (tedaj osemletko) je hodil v okrog pol ure hoda oddaljeni [[Polhov Gradec|Polhov Gradec]]<ref name="OŠ PG" group=O>{{navedi splet |url=https://ospg.si/casovni-okvir-pouka/ |title=Časovni okvir pouka, Matična osnovna šola Polhov Gradec |accessdate=8 december 2025 |date= |format= |work= |quote=Matična šola ima l. 2025 še vedno izmenski pouk in podoben urnik kot v njegovem času šolanja, le da zdaj učence vsaj del poti, ki jo je on vsakič v obe smeri - v eno smer odvisno od turnusa v jutranjem mraku ali v temi pozno zvečer - prehodil, peljejo }}</ref>. == Poklicna pot == V gimnazijskih letih je najprej opravljal obvezno prakso na tedaj [[Statistični urad Republike Slovenije|Zavoda za statistiko SR Slovenije]] (po osamosvojitvi Slovenije SURS). Kozjekov za čas prakse predpostavljeni v Organizacijsko planskem oddelku Drago Razboršek je bil sicer izkušen planinec, ki je že plezal zavarovane plezalne smeri (ferate) in so mu bile všeč, želel pa je spoznati tudi razliko med alpinistično smerjo in zavarovano plezalno smerjo. Službeni kolega mu je pojasnil, da je razlika predvsem v tem, da je treba - sicer lahko s pomočjo skice smeri, fotografije z vrisano smerjo in opisa, če smer ni prvenstvena, na terenu sam najti prehode in tudi sproti preverjati, kaj bo zdržalo prehod in kaj lahko (lahko tudi s tabo vred) odpade. Resnično pravo pojasnilo pa je, če ti o tem ne pripovedujejo, ampak to sam doživiš, in je ponudil, da to demonstrira na primeru. Primeren vzpon je bila Slovenska smer v [[Severna triglavska stena|Severni Triglavski steni]], ki je razmeroma visoka, ima več različic pri izhodu, pri čemer je najlažji ne pade takoj v oči. Ima tudi različno težavnost glede na snežne razmere v Slovenski grapi. <!-- Tu bom morda kdaj dodal še kaj podrobnosti --> Pavle, ki je bil tedaj na tistem oddelku na obvezni praksi, je želel zraven in bil pri tem prvič (za kakih 10 m na začetku in en raztežaj v navpičnem kaminu v Slovenski grapi, kjer je bil možen padec in ne le zdrs) prvič "navezan na štrik"<ref name="FotlcHEnd">{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/06/fotlc-happy-end.html |title=Fotlc happy end |accessdate=2025-12-25 |date=12. junij 2008 |format= |work= }}</ref>. Kmalu po tem je Kozjek postal štipendist tedaj Zavoda za Statistiko (zdaj SURS), po diplomi in kasneje magisteriju pa snovalec in razvijalec programske opreme za vnos in preverjanje podatkov. <!-- Tu še manjka... Njegov sistem za vnos podatkov je deloval vsaj še desetletje po njegovi smrti - po njegovih navodilih in z poznavanjem področja ga je vzdrževala gospa, ki je bila prej ena od vnašalk podatkov - in ker (ko je bil stestiran) ni nikoli zahteval kakih izrednih nujnih posegov, tudi Statističnemu uradu ni bil problem ga pustiti na dopust, ko je to želel, tudi če to ni bilo vnaprej načrtovano ali najavljeno. Omeniti bi bilo tudi mednarodno sodelovanje na tem področju in programsko opremo Blaise, pri katere sodeloval in jo uvajal v rabo (tudi v drugih državah)... --> == Gornik in alpinist == Po vzponih v domačih gorah, [[Dalmacija|v Dalmaciji]], [[Alpe|Alpah]] in [[Dolomiti]]h se je 1983 udeležil prve [[himalajska odprava|himalajske odprave]], v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega [[El Capitan]]a in patagonskega [[Cerro Torre]]ja do [[Himalaja|Himalaje]] in [[Karakorum]]a. Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam. Eden zadnjih takih je bil vzpon na [[Čo Oju]], solo, v alpskem slogu, kolikor je znano na tak način prvi na osemtisočak.<ref name="Čo Oju"/> V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal leta [[1997]], ko je kot prvi Slovenec (in po Messnerjevih besedah, ko je bil na obisku v Sloveniji, drugi na svetu za [[Reinhold Messner|Reinholdom Messnerjem]]) dosegel vrh [[Mount Everest]]a brez dodatnega kisika. Za razliko od mnogih alpinistično podobno uspešnih drugod po svetu ni bil poklicni alpinist ali gorski vodnik, ampak zaposlen na [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnem uradu Republike Slovenije]], ki mu je tudi omogočal, da je vzel dopust za vzpone takrat, ko je to želel in so bile (vremenske, snežne...) razmere ugodne. == Vzpon na Čo Oju == {{wikislovar|solo}} 2. Oktobra 2006 je Kozjek solo splezal prvenstveno smer v jugozahodni steni [[Cho Oyu]] v neprekinjenem vzponu iz sprednjega baznega taborišča (ABC, Advanced Base Camp) na višini 6200 m na ledeniku Gyabrag naravnost na 8201 m visoki vrh in nazaj v v ABC v 14,5 urah. Nova smer poteka levo od Yamanoijeve smeri. Začne se s 1100 m vzponom v levem delu jubozahodne stene (V-, 50-60°), nadaljuje pa še 900 m po Poljskem grebenu. Ključni prehod je bil ledeni slap na višini 7200 m (malo pod Poljskim grebenom), ki ga je Kozjek obšel tako, da je desno od slapa našel in preplezal skalni prehod V- težavne stopnje. Iz baznega taborišča je odšel ob 3:30 zjutraj in pred 10:00 dosegel dosegel Poljski greben. Nosil je kar najmanj teže: 3 termovke pijače, 6 power gelov, rezervne rokavice, bivak vrečo in fotoaparat. Na grebenu je napredoval bistveno počasneje, ker je bil globoko zasnežen, in je vrh dosegel ob 18:00, nato pa sestopil po normalnem dostopu do vmesnega taborišča na višini (7000m) in tam prebil nekaj ur v bivak vreči v enem od praznih šotorov. Nazaj v bazno taborišče se je prispel do poldneva naslednji dan. Po dostopnih podatkih je bil to sploh prvi vzpon v enem zamahu (berz prenočevanja...) na katerikoli himalajski osemtisočak. Njegovi tovariši iz ekspedicije so začeli vzpon istega dne po tej novi smeri in tudi vsi dosegli vrh, a šele naslednji dan. S Poljskega grebena so prečili na normalni pristop (v zahodno steno). Naveza Uroš Samec-Aljaž Tratnik je prebila noč v lastnem šotoru v C3, naveza Marjan Kovač-Emil Tratnik pa v C2. V zadnjih 18 letih je bil Kozjek v Himalaji le trikrat. 1989 sta z Andrejem Štremfljem splezala prvenstveno smer v južni steni [[Šišapangma|Šiša Pangme]], 1997 pa bil prvi slovenski plezalec (in drugi sploh, za [http://Reinhold%20Messner Reinholdom Messnerjem]), ki se je povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika, in tretjič na Cho Oju. nogo dejavnejši je bil v Andih, kjer je splezal precej težkih novih smeri (Chararaju, Huascaran, Siula Grande, Chopicalqui...), vse na podoben hiter način z le majhnim bremenom.<ref name="Čo Oju"/> Po evidenci vzponov ge. Hawley je bil ta vzpon skupno petih Slovencev sploh edini tisto sezono, ki ni potekal samo po normalni smeri. <!-- == Streljanje na prelazu Nanpa La == --> <!-- [[Image:Nangpa La killings 2.jpg|thumbnail|right|200px|[[Nangpa La shootings]]: Kelsang Namtso lying in the snow after being shot and killed, photo by Pavle Kozjek]] [[File:Nangpa La killings 1.jpg|thumb|262x262px|17 December 2006 photo by Pavle Kozjek of captured Tibetan refugee children after the murder of a Tibetan teenage nun shot in the back at hundreds of yards distance]] --><!-- [[Nangpa La shootings]] --> <!-- Ko je Kozjek 11 oktobra prispel iz Tibeta, je na mounteverest.net poslal e-pošto, da se je pravkar vrnil s Cho Oju in da ima nekaj slik s 30.9., ko je bilo {{ill|streljanje na prelazu Nangpa La|en|Nangpa La shootings}}. Kitajski oboroženi mejni stražniki so namreč presenetili neoborožene tibetanske romarje, ki so se po globokem snegu vzpenjali proti prelazu, ko so skušali zapustiti Tibet čez prelaz Nangpa La, dalj časa streljali nanje z razdalje nekaj sto m, s strelom v hrbet ubili mlado tibetansko nuno, ki je spremljala večjo skupino otrok - in te so potem stražniki zajeli. Po različnih poročilih je bilo mrtvih in ranjenih še več. 14 otrok 8-10 let 16 najstnikov so stražniki zajeli. Tisti, ki so ušli strelom, so se še dve uri po globokem snegu prebijali čez prelaz, nato pa potrebovali še 9 dni skozi Nepal preden so dosegli avtobus proti [[Katmandu|Kathmandu]]ju. Priča je povedala Nepalskim novinarjem, da je skupina prosila planince za hrano potem do tedaj že 20 dnevni hoji čez Tibet proti meji, in jedli, ko je prispelo 5 stražnikov, in ti so četrt ure kleče streljali na begunce, ki so se prebijali skozi v strmino proti prelazu skozi sneg do kolen. --> <!-- <ref name="Nanpa La"/><ref>{{navedi novice |url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |title=Breaking news: Slovenian climber Pavle Kozjek pictures from Nangpa La |publisher=MountEverest.net |date=2006-10-11 |accessdate=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502102830/http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |archive-date=2008-05-02 |url-status=dead }}</ref> - an ambush of unarmed Tibetan [[pilgrim]]s by [[People's Armed Police|Chinese border guards]] attempting to leave [[Tibet]] via the [[Nangpa La]] pass. For his accomplishments he received the [[Piolet d'Or]] 2006 Spectators Choice.<ref>{{navedi novice |url=http://www.planetmountain.com/english/News/shownews.lasso?l=2&keyid=35439 |first=Vinicio |last=Stefanello |title=PIOLET D'OR 2006 awarded to Prezelj and Lorencic for Chomo Lhari |accessdate=2008-09-05}}</ref> --> <!-- Oktobra 2006 je splezal prvenstveno smer v jugovzhodni steni... In October 2006, he led a new route up the southeastern face of [[Cho Oyu]] in less than 15 hours and took photographs of [[Nangpa La shootings]] - an ambush of unarmed Tibetan [[pilgrim]]s by [[People's Armed Police|Chinese border guards]] attempting to leave [[Tibet]] via the [[Nangpa La]] pass. --> <!-- == Družina == Nada, zdravnica, triatlonka, Ana Karin plavalka... počitnice z Ironmanom ipd. --> Kozjek se je smrtno ponesrečil med vzponom plezanjem na gori [[Muztagh Tower]] (7273 m). <!-- V resnici sta z Dejanom Miškovičem že uspešno preplezala načrtovano smer in steno in se zvečer za čez noč srečno vkopala v snežno luknjo nad steno. Ko sta se zjutraj zbudila in je Dejan drugi pogledal iz luknje, Pavleta ni bilo. Domneva je, da je - ko je stopil iz snežne luknje, stopil na mesto, kjer je sneg držal, ko sta jo zvečer skopala, zjutraj pa zaradi spremembe temperature, vlažnosti ali vetrne erozije ni držala in je se je rob odlomil, Pavle pa padel pod steno. Dejan je potem uspel sestopiti sam. V glavnem, zgornja trditev ni niti resnična niti slovnično pravilna, samo še ne vem točno, kako popraviti. --> == Sklici in opombe== === Opombe === {{sklici |group=O}} === Sklici === {{sklici}} === Viri === * {{navedi splet|last1=Osojnik |first1=Iztok |author1link=Iztok Osojnik |last2=Lampret |first2=Miha|title=Legenda |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} * {{navedi splet|last1=Križman |first1=Irena |author1link=Irena Križman |title=V spomin Pavle Kozjek (1959 - 2008) |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} * {{navedi splet|last1=Pečjak |first1=Andrej |author1link=Andrej Pečjak |title=Dragi naš Pavle |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} <!-- Glede na podatke, česa ga je Pavle naučil in na to, da je žena Jasna, je zagotovo on tisti Andrej --> * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/eng/conor/74647395|title=Osebna bibliografija: Pavle Kozjek |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS]] }} == Zunanje povezave == * [http://pkozjek.blogspot.com/ Osebni blog - Vzponi in sestopi] <!-- tako se je v resnici imenoval njegov blog, in te tri besede še vedno lahko preberemo na treh slikah na vrhu bloga. Čeprav je bil zadnji padec usoden, ni sence dvoma da bi Pavle želel, da se njegov blog še vedno imenuje tako, kot ga je poimenoval on. --> (konča se zdaj s slovesom od njega, z govori ob slovesu in spominih nanj; njegovi prispevki pa z zgodbo o zadnjem vzponu in pripravah nanj, v arhivu pa je veliko dragocenih njegovih prejšnjih objav). * [http://www.extremekanal.com/kozjek/ang/index_pavlekozjek.htm Sportkanal.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821112656/http://www.extremekanal.com/kozjek/ang/index_pavlekozjek.htm |date=2008-08-21 }} {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozjek, Pavle}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] 0ebeub5qhk267o9arrcwtcy6l3kflfi 6753560 6753553 2026-09-21T19:38:22Z Marjan Tomki SI 190558 /* Vzpon na Čo Oju */ Messner je bil na Everestu brez dodatnega kisika dvakrat, prvič skupaj s Petrom Habeler, drugič dve leti kasneje solo. 6753560 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=december 2025}} {{Infopolje Oseba|image= |caption=Pavle Kozjek | spouse = [[Nada Rotovnik Kozjek]] }} '''Pavle Kozjek''' (vzdevek Pablo), [[Slovenci|slovenski]] [[alpinist]], * [[15. januar]] [[1959]], [[Setnica, Dobrova-Polhov Gradec|Setnica]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], † [[25. avgust]] [[2008]], [[Muztagh Tower]], [[Pakistan]]. <!-- Setnica je administrativni naziv za razpotegnjeno naselje. Domačija je v Mačkovem grabnu za Polhograjsko grmado, skoraj naravnost pod cerkvijo sv. Uršule; GPS odčitan iz karte 46.082963152611335, 14.32099851568064. Pokopan - spominsko, ne telesno; telo ni bilo najdeno - je v Libeličah pri Dravogradu, v ženinem rojstnem kraju, približno 46.6209784671157, 14.946094972645843 iz karte. Kraj smrti je po padcu pod steno Mustagh Tower-a (Ledenega stolpa, nekaj nad 7200 m, približno 35.828388476403354, 76.36077353899715, nisem še ponovno pogledal, s katere strani je bil vzpon). Ko bom utegnil, grem v Libeliče slikat grob (in fotlc zna shraniti GPS koordinate). --> Bil je član [[alpinistični odsek|Alpinističnega odseka]] [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica|Ljubljana Matica]]. <!-- Iz angleškega članka, vem da drži a še nimam sklica. --> Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej pa je slovel po vzponih v [[Andi]]h. Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in še vedno presenečal z drznimi vzponi kot je na primer jugozahodna stena [[Čo Oju]] 2006 (solo vzpon), prvi vzpon na osemtisočak v eni potezi (v alpskem stilu).<ref name="Čo Oju">{{navedi novice |url=http://www.russianclimb.com/kozjek.html |title=Pavle Kozjek: Cho Oyu single-push new route |publisher=RussianClimb.com |accessdate=2008-09-05 |quote=Piolet D'Or 2006 nominees }}</ref> <!-- Vir iz Angleškega članka --> Zdaj je morda mednarodno še bolj znan po tem, da je tedaj slikal - in po vrnitvi objavil slike - streljanja na prelazu {{ill|Nangpa La |en}} 30.9.2006. <ref name="Nanpa La">{{navedi novice |url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |title=Breaking news: Slovenian climber Pavle Kozjek's pictures from Nangpa La |publisher=MountEverest.net |date=2006-10-11 |accessdate=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502102830/http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |archive-date=2008-05-02 |url-status=dead }}</ref> Tisto leto sta [[Zlati cepin]] za [[2006]] po odločitvi sodnikov prejela Slovenca [[Marko Prezelj]] in [[Boris Lorenčič]] za {{ill|Chomo Lhari|en}}, Kozjek pa za ta vzpon po izboru gledalcev. <!-- [[Piolet d'Or]] 2006 Spectators Choice. --><ref name="Piolet d'or">{{navedi novice |url=http://www.planetmountain.com/english/News/shownews.lasso?l=2&keyid=35439 |first=Vinicio |last=Stefanello |title=PIOLET D'OR 2006 awarded to Prezelj and Lorencic for Chomo Lhari |accessdate=2008-09-05}}</ref> == Otroška leta, začetki in šolanje == Doma je bil v [[Mačkov graben|Mačkovem grabnu]] za [[Grmada, Polhograjsko hribovje|polhograjsko Grmado]], pod cerkvijo svete Uršule.<ref name="">{{navedi splet |url=https://www.hribi.net/gora/sveta_ursula_setnica/5/299 |title=Sveta Uršula (Setnica |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Pobočje iz Mačkovega grabna na Polhograjsko Grmado je strmo in mestoma skalnato, Mačkov graben sam pa potrebuje [[Kaskada (razločitev)|umetne kaskade]], da potok ob visoki vodi ne odnese še tiste malo obdelovalne zemlje, ki se je obdržala na dolinskem dnu. V teh strminah in skalovju je Kozjek shodil, stekel in splezal, podobno kot nekoč otroci v [[Trenta|Trenti]]. V osnovno šolo (tedaj osemletko) je hodil v okrog pol ure hoda oddaljeni [[Polhov Gradec|Polhov Gradec]]<ref name="OŠ PG" group=O>{{navedi splet |url=https://ospg.si/casovni-okvir-pouka/ |title=Časovni okvir pouka, Matična osnovna šola Polhov Gradec |accessdate=8 december 2025 |date= |format= |work= |quote=Matična šola ima l. 2025 še vedno izmenski pouk in podoben urnik kot v njegovem času šolanja, le da zdaj učence vsaj del poti, ki jo je on vsakič v obe smeri - v eno smer odvisno od turnusa v jutranjem mraku ali v temi pozno zvečer - prehodil, peljejo }}</ref>. == Poklicna pot == V gimnazijskih letih je najprej opravljal obvezno prakso na tedaj [[Statistični urad Republike Slovenije|Zavoda za statistiko SR Slovenije]] (po osamosvojitvi Slovenije SURS). Kozjekov za čas prakse predpostavljeni v Organizacijsko planskem oddelku Drago Razboršek je bil sicer izkušen planinec, ki je že plezal zavarovane plezalne smeri (ferate) in so mu bile všeč, želel pa je spoznati tudi razliko med alpinistično smerjo in zavarovano plezalno smerjo. Službeni kolega mu je pojasnil, da je razlika predvsem v tem, da je treba - sicer lahko s pomočjo skice smeri, fotografije z vrisano smerjo in opisa, če smer ni prvenstvena, na terenu sam najti prehode in tudi sproti preverjati, kaj bo zdržalo prehod in kaj lahko (lahko tudi s tabo vred) odpade. Resnično pravo pojasnilo pa je, če ti o tem ne pripovedujejo, ampak to sam doživiš, in je ponudil, da to demonstrira na primeru. Primeren vzpon je bila Slovenska smer v [[Severna triglavska stena|Severni Triglavski steni]], ki je razmeroma visoka, ima več različic pri izhodu, pri čemer je najlažji ne pade takoj v oči. Ima tudi različno težavnost glede na snežne razmere v Slovenski grapi. <!-- Tu bom morda kdaj dodal še kaj podrobnosti --> Pavle, ki je bil tedaj na tistem oddelku na obvezni praksi, je želel zraven in bil pri tem prvič (za kakih 10 m na začetku in en raztežaj v navpičnem kaminu v Slovenski grapi, kjer je bil možen padec in ne le zdrs) prvič "navezan na štrik"<ref name="FotlcHEnd">{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/06/fotlc-happy-end.html |title=Fotlc happy end |accessdate=2025-12-25 |date=12. junij 2008 |format= |work= }}</ref>. Kmalu po tem je Kozjek postal štipendist tedaj Zavoda za Statistiko (zdaj SURS), po diplomi in kasneje magisteriju pa snovalec in razvijalec programske opreme za vnos in preverjanje podatkov. <!-- Tu še manjka... Njegov sistem za vnos podatkov je deloval vsaj še desetletje po njegovi smrti - po njegovih navodilih in z poznavanjem področja ga je vzdrževala gospa, ki je bila prej ena od vnašalk podatkov - in ker (ko je bil stestiran) ni nikoli zahteval kakih izrednih nujnih posegov, tudi Statističnemu uradu ni bil problem ga pustiti na dopust, ko je to želel, tudi če to ni bilo vnaprej načrtovano ali najavljeno. Omeniti bi bilo tudi mednarodno sodelovanje na tem področju in programsko opremo Blaise, pri katere sodeloval in jo uvajal v rabo (tudi v drugih državah)... --> == Gornik in alpinist == Po vzponih v domačih gorah, [[Dalmacija|v Dalmaciji]], [[Alpe|Alpah]] in [[Dolomiti]]h se je 1983 udeležil prve [[himalajska odprava|himalajske odprave]], v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega [[El Capitan]]a in patagonskega [[Cerro Torre]]ja do [[Himalaja|Himalaje]] in [[Karakorum]]a. Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam. Eden zadnjih takih je bil vzpon na [[Čo Oju]], solo, v alpskem slogu, kolikor je znano na tak način prvi na osemtisočak.<ref name="Čo Oju"/> V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal leta [[1997]], ko je kot prvi Slovenec (in po Messnerjevih besedah, ko je bil na obisku v Sloveniji, drugi na svetu za [[Reinhold Messner|Reinholdom Messnerjem]]) dosegel vrh [[Mount Everest]]a brez dodatnega kisika. Za razliko od mnogih alpinistično podobno uspešnih drugod po svetu ni bil poklicni alpinist ali gorski vodnik, ampak zaposlen na [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnem uradu Republike Slovenije]], ki mu je tudi omogočal, da je vzel dopust za vzpone takrat, ko je to želel in so bile (vremenske, snežne...) razmere ugodne. == Vzpon na Čo Oju == {{wikislovar|solo}} 2. Oktobra 2006 je Kozjek solo splezal prvenstveno smer v jugozahodni steni [[Cho Oyu]] v neprekinjenem vzponu iz sprednjega baznega taborišča (ABC, Advanced Base Camp) na višini 6200 m na ledeniku Gyabrag naravnost na 8201 m visoki vrh in nazaj v v ABC v 14,5 urah. Nova smer poteka levo od Yamanoijeve smeri. Začne se s 1100 m vzponom v levem delu jubozahodne stene (V-, 50-60°), nadaljuje pa še 900 m po Poljskem grebenu. Ključni prehod je bil ledeni slap na višini 7200 m (malo pod Poljskim grebenom), ki ga je Kozjek obšel tako, da je desno od slapa našel in preplezal skalni prehod V- težavne stopnje. Iz baznega taborišča je odšel ob 3:30 zjutraj in pred 10:00 dosegel dosegel Poljski greben. Nosil je kar najmanj teže: 3 termovke pijače, 6 power gelov, rezervne rokavice, bivak vrečo in fotoaparat. Na grebenu je napredoval bistveno počasneje, ker je bil globoko zasnežen, in je vrh dosegel ob 18:00, nato pa sestopil po normalnem dostopu do vmesnega taborišča na višini (7000m) in tam prebil nekaj ur v bivak vreči v enem od praznih šotorov. Nazaj v bazno taborišče se je prispel do poldneva naslednji dan. Po dostopnih podatkih je bil to sploh prvi vzpon v enem zamahu (berz prenočevanja...) na katerikoli himalajski osemtisočak. Njegovi tovariši iz ekspedicije so začeli vzpon istega dne po tej novi smeri in tudi vsi dosegli vrh, a šele naslednji dan. S Poljskega grebena so prečili na normalni pristop (v zahodno steno). Naveza Uroš Samec-Aljaž Tratnik je prebila noč v lastnem šotoru v C3, naveza Marjan Kovač-Emil Tratnik pa v C2. V zadnjih 18 letih je bil Kozjek v Himalaji le trikrat. 1989 sta z Andrejem Štremfljem splezala prvenstveno smer v južni steni [[Šišapangma|Šiša Pangme]], 1997 pa bil prvi slovenski plezalec (in tretji sploh, za [http://Reinhold%20Messner Reinholdom Messnerjem] in Petrom Habelerjem), ki se je povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika, in tretjič na Cho Oju. nogo dejavnejši je bil v Andih, kjer je splezal precej težkih novih smeri (Chararaju, Huascaran, Siula Grande, Chopicalqui...), vse na podoben hiter način z le majhnim bremenom.<ref name="Čo Oju"/> Po evidenci vzponov ge. Hawley je bil ta vzpon skupno petih Slovencev sploh edini tisto sezono, ki ni potekal samo po normalni smeri. <!-- == Streljanje na prelazu Nanpa La == --> <!-- [[Image:Nangpa La killings 2.jpg|thumbnail|right|200px|[[Nangpa La shootings]]: Kelsang Namtso lying in the snow after being shot and killed, photo by Pavle Kozjek]] [[File:Nangpa La killings 1.jpg|thumb|262x262px|17 December 2006 photo by Pavle Kozjek of captured Tibetan refugee children after the murder of a Tibetan teenage nun shot in the back at hundreds of yards distance]] --><!-- [[Nangpa La shootings]] --> <!-- Ko je Kozjek 11 oktobra prispel iz Tibeta, je na mounteverest.net poslal e-pošto, da se je pravkar vrnil s Cho Oju in da ima nekaj slik s 30.9., ko je bilo {{ill|streljanje na prelazu Nangpa La|en|Nangpa La shootings}}. Kitajski oboroženi mejni stražniki so namreč presenetili neoborožene tibetanske romarje, ki so se po globokem snegu vzpenjali proti prelazu, ko so skušali zapustiti Tibet čez prelaz Nangpa La, dalj časa streljali nanje z razdalje nekaj sto m, s strelom v hrbet ubili mlado tibetansko nuno, ki je spremljala večjo skupino otrok - in te so potem stražniki zajeli. Po različnih poročilih je bilo mrtvih in ranjenih še več. 14 otrok 8-10 let 16 najstnikov so stražniki zajeli. Tisti, ki so ušli strelom, so se še dve uri po globokem snegu prebijali čez prelaz, nato pa potrebovali še 9 dni skozi Nepal preden so dosegli avtobus proti [[Katmandu|Kathmandu]]ju. Priča je povedala Nepalskim novinarjem, da je skupina prosila planince za hrano potem do tedaj že 20 dnevni hoji čez Tibet proti meji, in jedli, ko je prispelo 5 stražnikov, in ti so četrt ure kleče streljali na begunce, ki so se prebijali skozi v strmino proti prelazu skozi sneg do kolen. --> <!-- <ref name="Nanpa La"/><ref>{{navedi novice |url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |title=Breaking news: Slovenian climber Pavle Kozjek pictures from Nangpa La |publisher=MountEverest.net |date=2006-10-11 |accessdate=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502102830/http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |archive-date=2008-05-02 |url-status=dead }}</ref> - an ambush of unarmed Tibetan [[pilgrim]]s by [[People's Armed Police|Chinese border guards]] attempting to leave [[Tibet]] via the [[Nangpa La]] pass. For his accomplishments he received the [[Piolet d'Or]] 2006 Spectators Choice.<ref>{{navedi novice |url=http://www.planetmountain.com/english/News/shownews.lasso?l=2&keyid=35439 |first=Vinicio |last=Stefanello |title=PIOLET D'OR 2006 awarded to Prezelj and Lorencic for Chomo Lhari |accessdate=2008-09-05}}</ref> --> <!-- Oktobra 2006 je splezal prvenstveno smer v jugovzhodni steni... In October 2006, he led a new route up the southeastern face of [[Cho Oyu]] in less than 15 hours and took photographs of [[Nangpa La shootings]] - an ambush of unarmed Tibetan [[pilgrim]]s by [[People's Armed Police|Chinese border guards]] attempting to leave [[Tibet]] via the [[Nangpa La]] pass. --> <!-- == Družina == Nada, zdravnica, triatlonka, Ana Karin plavalka... počitnice z Ironmanom ipd. --> Kozjek se je smrtno ponesrečil med vzponom plezanjem na gori [[Muztagh Tower]] (7273 m). <!-- V resnici sta z Dejanom Miškovičem že uspešno preplezala načrtovano smer in steno in se zvečer za čez noč srečno vkopala v snežno luknjo nad steno. Ko sta se zjutraj zbudila in je Dejan drugi pogledal iz luknje, Pavleta ni bilo. Domneva je, da je - ko je stopil iz snežne luknje, stopil na mesto, kjer je sneg držal, ko sta jo zvečer skopala, zjutraj pa zaradi spremembe temperature, vlažnosti ali vetrne erozije ni držala in je se je rob odlomil, Pavle pa padel pod steno. Dejan je potem uspel sestopiti sam. V glavnem, zgornja trditev ni niti resnična niti slovnično pravilna, samo še ne vem točno, kako popraviti. --> == Sklici in opombe== === Opombe === {{sklici |group=O}} === Sklici === {{sklici}} === Viri === * {{navedi splet|last1=Osojnik |first1=Iztok |author1link=Iztok Osojnik |last2=Lampret |first2=Miha|title=Legenda |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} * {{navedi splet|last1=Križman |first1=Irena |author1link=Irena Križman |title=V spomin Pavle Kozjek (1959 - 2008) |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} * {{navedi splet|last1=Pečjak |first1=Andrej |author1link=Andrej Pečjak |title=Dragi naš Pavle |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} <!-- Glede na podatke, česa ga je Pavle naučil in na to, da je žena Jasna, je zagotovo on tisti Andrej --> * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/eng/conor/74647395|title=Osebna bibliografija: Pavle Kozjek |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS]] }} == Zunanje povezave == * [http://pkozjek.blogspot.com/ Osebni blog - Vzponi in sestopi] <!-- tako se je v resnici imenoval njegov blog, in te tri besede še vedno lahko preberemo na treh slikah na vrhu bloga. Čeprav je bil zadnji padec usoden, ni sence dvoma da bi Pavle želel, da se njegov blog še vedno imenuje tako, kot ga je poimenoval on. --> (konča se zdaj s slovesom od njega, z govori ob slovesu in spominih nanj; njegovi prispevki pa z zgodbo o zadnjem vzponu in pripravah nanj, v arhivu pa je veliko dragocenih njegovih prejšnjih objav). * [http://www.extremekanal.com/kozjek/ang/index_pavlekozjek.htm Sportkanal.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821112656/http://www.extremekanal.com/kozjek/ang/index_pavlekozjek.htm |date=2008-08-21 }} {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozjek, Pavle}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] i4mpjuch4yg4bfl35wb460vpcxbldtt 6753594 6753560 2026-09-22T05:47:06Z Marjan Tomki SI 190558 Dopolnitve in popravki 6753594 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=december 2025}} {{Infopolje Oseba|image= |caption=Pavle Kozjek | spouse = [[Nada Rotovnik Kozjek]] }} '''Pavle Kozjek''' (zlasti v Andih znan kot Pablo), [[Slovenci|slovenski]] [[alpinist]], * [[15. januar]] [[1959]], [[Setnica, Dobrova-Polhov Gradec|Setnica]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], † [[25. avgust]] [[2008]], [[Muztagh Tower]], [[Pakistan]]. <!-- Setnica je administrativni naziv za razpotegnjeno naselje. Domačija je v Mačkovem grabnu za Polhograjsko grmado, skoraj naravnost pod cerkvijo sv. Uršule; GPS odčitan iz karte 46.082963152611335, 14.32099851568064. Pokopan - spominsko, ne telesno; telo ni bilo najdeno - je v Libeličah pri Dravogradu, v ženinem rojstnem kraju, približno 46.6209784671157, 14.946094972645843 iz karte. Kraj smrti je po padcu pod steno Mustagh Tower-a (Ledenega stolpa, nekaj nad 7200 m, približno 35.828388476403354, 76.36077353899715, nisem še ponovno pogledal, s katere strani je bil vzpon). Ko bom utegnil, grem v Libeliče slikat grob (in fotlc zna shraniti GPS koordinate). --> Bil je član [[alpinistični odsek|Alpinističnega odseka]] [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica|Ljubljana Matica]]. <!-- Iz angleškega članka, vem da drži a še nimam sklica. --> Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej pa je slovel po vzponih v [[Andi]]h. Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in še vedno presenečal z drznimi vzponi kot je na primer jugozahodna stena [[Čo Oju]] 2006 (solo vzpon), prvi vzpon na osemtisočak v eni potezi (v alpskem stilu).<ref name="Čo Oju">{{navedi novice |url=http://www.russianclimb.com/kozjek.html |title=Pavle Kozjek: Cho Oyu single-push new route |publisher=RussianClimb.com |accessdate=2008-09-05 |quote=Piolet D'Or 2006 nominees }}</ref> <!-- Vir iz Angleškega članka --> Zdaj je morda mednarodno še bolj znan po tem, da je tedaj slikal - in po vrnitvi objavil slike - streljanja na prelazu {{ill|Nangpa La |en}} 30.9.2006. <ref name="Nanpa La">{{navedi novice |url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |title=Breaking news: Slovenian climber Pavle Kozjek's pictures from Nangpa La |publisher=MountEverest.net |date=2006-10-11 |accessdate=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502102830/http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |archive-date=2008-05-02 |url-status=dead }}</ref> Tisto leto sta [[Zlati cepin]] za [[2006]] po odločitvi sodnikov prejela Slovenca [[Marko Prezelj]] in [[Boris Lorenčič]] za {{ill|Chomo Lhari|en}}, Kozjek pa za ta vzpon po izboru gledalcev. <!-- [[Piolet d'Or]] 2006 Spectators Choice. --><ref name="Piolet d'or">{{navedi novice |url=http://www.planetmountain.com/english/News/shownews.lasso?l=2&keyid=35439 |first=Vinicio |last=Stefanello |title=PIOLET D'OR 2006 awarded to Prezelj and Lorencic for Chomo Lhari |accessdate=2008-09-05}}</ref> == Otroška leta, začetki in šolanje == Doma je bil v [[Mačkov graben|Mačkovem grabnu]] za [[Grmada, Polhograjsko hribovje|polhograjsko Grmado]], pod cerkvijo svete Uršule.<ref name="">{{navedi splet |url=https://www.hribi.net/gora/sveta_ursula_setnica/5/299 |title=Sveta Uršula (Setnica |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Pobočje iz Mačkovega grabna na Polhograjsko Grmado je strmo in mestoma skalnato, Mačkov graben sam pa potrebuje [[Kaskada (razločitev)|umetne kaskade]], da potok ob visoki vodi ne odnese še tiste malo obdelovalne zemlje, ki se je obdržala na dolinskem dnu. V teh strminah in skalovju je Kozjek shodil, stekel in splezal, podobno kot nekoč otroci v [[Trenta|Trenti]]. V osnovno šolo (tedaj osemletko) je hodil peš v okrog pol ure hoda oddaljeni [[Polhov Gradec|Polhov Gradec]]<ref name="OŠ PG" group=O>{{navedi splet |url=https://ospg.si/casovni-okvir-pouka/ |title=Časovni okvir pouka, Matična osnovna šola Polhov Gradec |accessdate=8 december 2025 |date= |format= |work= |quote=Matična šola ima l. 2025 še vedno izmenski pouk in podoben urnik kot v njegovem času šolanja, le da zdaj učence vsaj del poti, ki jo je on vsakič v obe smeri - v eno smer odvisno od turnusa v jutranjem mraku ali v temi pozno zvečer - prehodil, peljejo }}</ref>. == Poklicna pot == V gimnazijskih letih je najprej opravljal obvezno prakso na tedaj [[Statistični urad Republike Slovenije|Zavoda za statistiko SR Slovenije]] (po osamosvojitvi Slovenije SURS). Kozjekov za čas prakse predpostavljeni v Organizacijsko planskem oddelku Drago Razboršek je bil sicer izkušen planinec, ki je že plezal zavarovane plezalne smeri (ferate) in so mu bile všeč, želel pa je spoznati tudi razliko med alpinistično smerjo in zavarovano plezalno smerjo. Službeni kolega mu je pojasnil, da je razlika predvsem v tem, da je treba - sicer lahko s pomočjo skice smeri, fotografije z vrisano smerjo in opisa, če smer ni prvenstvena, na terenu sam najti prehode in tudi sproti preverjati, kaj bo zdržalo prehod in kaj lahko (lahko tudi s tabo vred) odpade. Resnično pravo pojasnilo pa je, če ti o tem ne pripovedujejo, ampak to sam doživiš, in je ponudil, da to demonstrira na primeru. Primeren vzpon je bila Slovenska smer v [[Severna triglavska stena|Severni Triglavski steni]], ki je razmeroma visoka, ima več različic pri izhodu, pri čemer je najlažji ne pade takoj v oči. Ima tudi različno težavnost glede na snežne razmere v Slovenski grapi. <!-- Tu bom morda kdaj dodal še kaj podrobnosti --> Pavle, ki je bil tedaj na tistem oddelku na obvezni praksi, je želel zraven in bil pri tem prvič (za kakih 10 m na začetku in en raztežaj v navpičnem kaminu v Slovenski grapi, kjer je bil možen padec in ne le zdrs) prvič "navezan na štrik"<ref name="FotlcHEnd">{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/06/fotlc-happy-end.html |title=Fotlc happy end |accessdate=2025-12-25 |date=12. junij 2008 |format= |work= }}</ref>. Kmalu po tem je Kozjek postal štipendist tedaj Zavoda za Statistiko (zdaj SURS), po diplomi in kasneje magisteriju pa snovalec in razvijalec programske opreme, zlasti za zajem in preverjanje podatkov. <!-- Tu še manjka... Njegov sistem za vnos podatkov je deloval vsaj še desetletje po njegovi smrti - po njegovih navodilih in z poznavanjem področja ga je vzdrževala gospa, ki je bila prej ena od vnašalk podatkov - in ker (ko je bil stestiran) ta sistem ni nikoli zahteval kakih izrednih nujnih posegov, tudi Statističnemu uradu ni bil problem ga pustiti na dopust, ko je to želel, tudi če to ni bilo vnaprej načrtovano ali najavljeno. Omeniti bi bilo tudi mednarodno sodelovanje na tem področju in programsko opremo Blaise, pri katere sodeloval in jo uvajal v rabo (tudi v drugih državah, zlasti vseh ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije)... --> == Gornik in alpinist == Po vzponih v domačih gorah, [[Dalmacija|v Dalmaciji]], [[Alpe|Alpah]] in [[Dolomiti]]h se je 1983 udeležil prve [[himalajska odprava|himalajske odprave]], v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega [[El Capitan]]a in patagonskega [[Cerro Torre]]ja do [[Himalaja|Himalaje]] in [[Karakorum]]a. Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam. Eden zadnjih takih je bil vzpon na [[Čo Oju]], solo, v alpskem slogu, kolikor je znano na tak način prvi na osemtisočak.<ref name="Čo Oju"/> V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal leta [[1997]], ko je kot prvi Slovenec (in po Messnerjevih besedah, ko je bil na obisku v Sloveniji, drugi na svetu za [[Reinhold Messner|Reinholdom Messnerjem]]) dosegel vrh [[Mount Everest]]a brez dodatnega kisika. <!-- Kaže, da je bil tretji - Messner je bil prvi, prvič v navezi s Petrom Habelerjem (znanost je bila tedaj prepričana, da to sploh ni mogoče) in dve leti kasneje še enkrat sam, naslednji pa Kozjek; Kozjek je bil v času pogovora z Messnerjem drugi od tedaj še živih. --> Za razliko od mnogih alpinistično podobno uspešnih drugod po svetu ni bil poklicni alpinist ali gorski vodnik, ampak zaposlen na [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnem uradu Republike Slovenije]], ki mu je tudi omogočal, da je vzel dopust za vzpone takrat, ko je to želel in so bile (vremenske, snežne...) razmere ugodne. == Vzpon na Čo Oju == {{wikislovar|solo}} 2. Oktobra 2006 je Kozjek solo splezal prvenstveno smer v jugozahodni steni [[Cho Oyu]] v neprekinjenem vzponu iz sprednjega baznega taborišča (ABC, Advanced Base Camp) na višini 6200 m na ledeniku Gyabrag naravnost na 8201 m visoki vrh in nazaj v v ABC v 14,5 urah. Nova smer poteka levo od Yamanoijeve smeri. Začne se s 1100 m vzponom v levem delu jubozahodne stene (V-, 50-60°), nadaljuje pa še 900 m po Poljskem grebenu. Ključni prehod je bil ledeni slap na višini 7200 m (malo pod Poljskim grebenom), ki ga je Kozjek obšel tako, da je desno od slapa našel in preplezal skalni prehod V- težavne stopnje. Iz baznega taborišča je odšel ob 3:30 zjutraj in pred 10:00 dosegel dosegel Poljski greben. Nosil je kar najmanj teže: 3 termovke pijače, 6 power gelov, rezervne rokavice, bivak vrečo in fotoaparat. Na grebenu je napredoval bistveno počasneje, ker je bil globoko zasnežen, in je vrh dosegel ob 18:00, nato pa sestopil po normalnem dostopu do vmesnega taborišča na višini (7000m) in tam prebil nekaj ur v bivak vreči v enem od praznih šotorov. Nazaj v bazno taborišče se je prispel do poldneva naslednji dan. Po dostopnih podatkih je bil to sploh prvi vzpon v enem zamahu (brez prenočevanja...) na katerikoli himalajski osemtisočak. Njegovi tovariši iz ekspedicije so začeli vzpon za njim istega dne po njegovi novi smeri in tudi vsi dosegli vrh, a vsi šele naslednji dan. S Poljskega grebena so prečili na normalni pristop (v zahodno steno). Naveza Uroš Samec-Aljaž Tratnik je prebila noč v lastnem šotoru v C3, naveza Marjan Kovač-Emil Tratnik pa v C2. V zadnjih 18 letih je bil Kozjek v Himalaji le trikrat. 1989 sta z Andrejem Štremfljem splezala prvenstveno smer v južni steni [[Šišapangma|Šiša Pangme]], 1997 pa bil prvi slovenski plezalec (in tretji sploh, za [http://Reinhold%20Messner Reinholdom Messnerjem] in Petrom Habelerjem), ki se je povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika, in tretjič na Cho Oju. Mnogo dejavnejši je bil v Andih, kjer je splezal precej težkih novih smeri (Chararaju, Huascaran, Siula Grande, Chopicalqui...), vse na podoben hiter način z le majhnim bremenom.<ref name="Čo Oju"/> Po evidenci vzponov ge. Hawley je bil ta vzpon skupno petih Slovencev sploh edini tisto sezono, ki ni potekal samo po normalni smeri. <!-- == Streljanje na prelazu Nanpa La == --> <!-- [[Image:Nangpa La killings 2.jpg|thumbnail|right|200px|[[Nangpa La shootings]]: Kelsang Namtso lying in the snow after being shot and killed, photo by Pavle Kozjek]] [[File:Nangpa La killings 1.jpg|thumb|262x262px|17 December 2006 photo by Pavle Kozjek of captured Tibetan refugee children after the murder of a Tibetan teenage nun shot in the back at hundreds of yards distance]] --><!-- [[Nangpa La shootings]] --> <!-- Ko je Kozjek 11 oktobra prispel iz Tibeta, je na mounteverest.net poslal e-pošto, da se je pravkar vrnil s Cho Oju in da ima nekaj slik s 30.9., ko je bilo {{ill|streljanje na prelazu Nangpa La|en|Nangpa La shootings}}. Kitajski oboroženi mejni stražniki so namreč presenetili neoborožene tibetanske romarje, ki so se po globokem snegu vzpenjali proti prelazu, ko so skušali zapustiti Tibet čez prelaz Nangpa La, dalj časa streljali nanje z razdalje nekaj sto m, s strelom v hrbet ubili mlado tibetansko nuno, ki je spremljala večjo skupino otrok - in te so potem stražniki zajeli. Po različnih poročilih je bilo mrtvih in ranjenih še več. 14 otrok 8-10 let 16 najstnikov so stražniki zajeli. Tisti, ki so ušli strelom, so se še dve uri po globokem snegu prebijali čez prelaz, nato pa potrebovali še 9 dni skozi Nepal preden so dosegli avtobus proti [[Katmandu|Kathmandu]]ju. Priča je povedala Nepalskim novinarjem, da je skupina prosila planince za hrano potem do tedaj že 20 dnevni hoji čez Tibet proti meji, in jedli, ko je prispelo 5 stražnikov, in ti so četrt ure kleče streljali na begunce, ki so se prebijali skozi v strmino proti prelazu skozi sneg do kolen. --> <!-- <ref name="Nanpa La"/><ref>{{navedi novice |url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |title=Breaking news: Slovenian climber Pavle Kozjek pictures from Nangpa La |publisher=MountEverest.net |date=2006-10-11 |accessdate=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502102830/http://www.mounteverest.net/news.php?id=15172 |archive-date=2008-05-02 |url-status=dead }}</ref> - an ambush of unarmed Tibetan [[pilgrim]]s by [[People's Armed Police|Chinese border guards]] attempting to leave [[Tibet]] via the [[Nangpa La]] pass. For his accomplishments he received the [[Piolet d'Or]] 2006 Spectators Choice.<ref>{{navedi novice |url=http://www.planetmountain.com/english/News/shownews.lasso?l=2&keyid=35439 |first=Vinicio |last=Stefanello |title=PIOLET D'OR 2006 awarded to Prezelj and Lorencic for Chomo Lhari |accessdate=2008-09-05}}</ref> --> <!-- Oktobra 2006 je splezal prvenstveno smer v jugovzhodni steni... In October 2006, he led a new route up the southeastern face of [[Cho Oyu]] in less than 15 hours and took photographs of [[Nangpa La shootings]] - an ambush of unarmed Tibetan [[pilgrim]]s by [[People's Armed Police|Chinese border guards]] attempting to leave [[Tibet]] via the [[Nangpa La]] pass. --> <!-- == Družina == Nada, zdravnica, triatlonka, Ana Karin plavalka... počitnice z Ironmanom ipd. --> Kozjek se je smrtno ponesrečil med vzponom plezanjem na gori [[Muztagh Tower]] (7273 m). <!-- V resnici sta z Dejanom Miškovičem že uspešno preplezala načrtovano smer in steno in se zvečer za čez noč srečno vkopala v snežno luknjo nad steno. Ko sta se zjutraj zbudila in je Dejan drugi pogledal iz luknje, Pavleta ni bilo. Domneva je, da je - ko je stopil iz snežne luknje, stopil na mesto, kjer je sneg držal, ko sta jo zvečer skopala, zjutraj pa zaradi spremembe temperature, vlažnosti ali vetrne erozije ni držala in je se je rob odlomil, Pavle pa padel pod steno. Dejan je potem uspel sestopiti sam. V glavnem, zgornja trditev ni niti resnična niti slovnično pravilna, samo še ne vem točno, kako popraviti. --> == Sklici in opombe== === Opombe === {{sklici |group=O}} === Sklici === {{sklici}} === Viri === * {{navedi splet|last1=Osojnik |first1=Iztok |author1link=Iztok Osojnik |last2=Lampret |first2=Miha|title=Legenda |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} * {{navedi splet|last1=Križman |first1=Irena |author1link=Irena Križman |title=V spomin Pavle Kozjek (1959 - 2008) |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} * {{navedi splet|last1=Pečjak |first1=Andrej |author1link=Andrej Pečjak |title=Dragi naš Pavle |url=http://pkozjek.blogspot.com/ |date=20. september 2008 |location=Libeliče}} <!-- Glede na podatke, česa ga je Pavle naučil in na to, da je žena Jasna, je zagotovo on tisti Andrej --> * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/eng/conor/74647395|title=Osebna bibliografija: Pavle Kozjek |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS]] }} == Zunanje povezave == * [http://pkozjek.blogspot.com/ Osebni blog - Vzponi in sestopi] <!-- tako se je v resnici imenoval njegov blog, in te tri besede še vedno lahko preberemo na treh slikah na vrhu bloga. Čeprav je bil zadnji padec usoden, ni sence dvoma da bi Pavle želel, da se njegov blog še vedno imenuje tako, kot ga je poimenoval on. --> (konča se zdaj s slovesom od njega, z govori ob slovesu in spominih nanj; njegovi prispevki pa z zgodbo o zadnjem vzponu in pripravah nanj, v arhivu pa je veliko dragocenih njegovih prejšnjih objav). * [http://www.extremekanal.com/kozjek/ang/index_pavlekozjek.htm Sportkanal.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821112656/http://www.extremekanal.com/kozjek/ang/index_pavlekozjek.htm |date=2008-08-21 }} {{škrbina o alpinistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozjek, Pavle}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] fs4djd612zpvwv5lexia4iwqdbso2yr 0 189718 6753435 3900351 2026-09-21T13:29:43Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753435 wikitext text/x-wiki [[File:Flores, Petén, aerial view from above Santa Elena.jpg|thumb|Na otoku, kjer je nekoč stalo mesto Nojpetén, danes leži sodobno mesto Flores]] [[File:Mayapan Castillo.jpg|thumb|Glavna piramida v Nojpeténu je bila verjetno zelo podobna piramidi Castillo v Mayapánu]] '''Tayasal''', '''Tah Itzá''' ali '''Nojpetén''' v [[Gvatemala|Gvatemali]], je bilo mesto [[Maji|Majevske civilizacije]] post-klasičnega obdobja, ustanovljeno v 13. stoletju našega štetja. Ležalo je na otoku sredi jezera Petén Itzá, v okrožju El Petén, Gvatemala.{{sfn|Rice|Rice|2009|p=11}} Danes na tem otoku stoji sodobno mesto Flores, glavno mesto departmaja Petén,{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=616}} otok pa je neprekinjeno naseljen že od predkolumbovskih časov.{{sfn|Gámez|2007|p=259}} Tayasal je imel obrambno obzidje, zgrajeno na nižje ležečem delu otoka; morda so ga Itze zgradile na hitro v času, ko so se počutile ogrožene bodisi zaradi napredujočih Špancev bodisi zaradi drugih skupin Majev.{{sfn|Rice|Rice|Pugh|Polo|2009|p=129}} == Etimologija == Konkvistador Bernal Díaz del Castillo je mesto – v zapisih, nastalih mnogo let po njegovem potovanju prek Peténa – imenoval Tayasal; to ime je bilo verjetno poslovenjena oziroma španizirana oblika izraza ''ta itza'' v jeziku ljudstva Itza, kar pomeni »pri kraju ljudstva Itza«. Kralj ljudstva Itza, Kan Ek', je mesto leta 1698 v pogovoru s Španci imenoval Nojpetén.{{sfn|Rice|2009a|p=43}} Ime Nojpetén, ki izhaja iz besedne zveze ''noj peten'' v jeziku Itza, pomeni »veliki otok«.{{sfn|Reina|1966|p=20}} == Ustanovitev == Najzgodnejše arheološke sledi na otoku segajo v obdobje med letoma 900 in 600 pr. n. št., do znatne širitve naselbine pa je prišlo med letoma 250 in 400 n. št.{{sfn|Gámez|2007|p=261}} Etnohistorični viri navajajo, da je bil Nojpetén ustanovljen sredi 15. stoletja n. št. Ti viri pravijo, da je bil Nojpetén ustanovljen, ko so se pripadniki ljudstva Itza med letoma 1441 in 1446 umaknili proti jugu, potem ko so jih z oblasti v mestu Mayapán izrinili Maji iz skupine Xiu. Po naselitvi na otoku so svojo novo prestolnico razdelili na štiri četrti glede na rodovne skupine.{{sfn|Fox|2008|p=33–34}} == Zgodovina == Tayasal, prestolnica Itzá Majev, je bil skupaj z bližnjim Zacpeténom in Queixilom, situiranem na dveh otokih jezera Petenxil, eno od zadnjih mest ameriškega kontinenta, ki so ga osvojili Španci. To se je zgodilo šele leta 1697. Španci so Tayasal razrušili in uporabili kamenje iz njegovih templjev za gradnjo katoliške cerkve in drugih hiš, zaradi česar se je ohranilo le malo od nekdanje veličine mesta. Španci so večkrat poskusili osvojiti Tayasal, vendar je bil zaradi odlične obrambne lege sredi jezera zelo težak plen. Prvi ga je poskusil osvojiti že [[Hernán Cortés]] v letu 1541, a je odnehal zaradi gorečega odpora prebivalcev in težavne lege samega mesta. Leta 1618 sta Tayasal obiskala 2 jezuitska duhovnika, ki ju je spremljalo nekaj domačinov iz današnjega Belizeja. Bila sta dobro sprejeta. Čez čas sta ugotovila, da Itze častijo mumificiranega in posušenega konja, ki je v mestu ostal še iz časov Cortesove ekspedicije in ki so ga imenovali Tzimin Chac (Gromovni Konj). Duhovnika sta praksi nasprotovala, kar je užalilo domačine, tako da ju je vladar Tayasala, Kan Ek (Črna Kača) dal izgnati iz mesta. Od tistega dne je pripravljal svoje ljudstvo na obrambo pred morebitnim povratkom belih osvajalcev. Res je potem prišlo do več španskih ekspedicij nad mesto: najprej iz Belizeja, leta 1685, nato iz Alta Verapaza, leta 1687, nato še iz Jukatána leta 1691 in 1695, vse do 13. marca 1697, ko je bil Tayasal končno osvojen v kombiniranem napadu pod vodstvom Martína de Ursúa, ki je pri preboju uporabil tudi z artilerijo oborožene čolne. === Tayasal danes === Tayasal se je tekom stoletij spremenil v današnji [[Ciudad de Flores]], prestolnico gvatemalskega okrožja Petén, na severu države. Danes je predvsem turistično mesto in pomembna izhodiščna točka za obiskovalce arheoloških najdišč na tem območju. V bližnji prihodnosti naj bi se v njegovi okolici, na celini, zgradilo mednarodno letališče Aeropuerto Internacional Mundo Maya. == Opis == Tayasal ali Nojpetén je bil tesno natrpan s stavbami, ki so vključevale templje, palače in slamnate hiše.{{sfn|Jones|1998|p=xix}} Ocenjuje se, da je v mestu živelo približno 2000 ljudi v približno 200 hišah. Sodobni ulični načrt Floresa je bil verjetno podedovan od predkolumbijskega Nojpeténa, s štiristransko razdelitvijo glavnih ulic, ki tečejo v smeri sever-jug in vzhod-zahod, ki se sekajo na vrhu, ki ga zasedajo sodobni trg in katoliška cerkev.{{sfn|McArdle|2014|p=99-100}} Leta 1698 španski zapisi opisujejo mesto, kot da je imelo enaindvajset templjev, največji od teh (ki so ga Španci imenovali ''castillo'') je imel kvadratno osnovo, ki je na vsaki strani merila 16,5 metra. Imel je devet stopnic in je bila obrnjen proti severu; po zasnovi je bila videti zelo podobna glavnim piramidam v [[Chichen Itza|Chichen Itzi]] in Mayapanu na [[Jukatan]]u. To je bilo približno polovica velikosti Mayapan Castillo; njegovih devet stopenj je lahko bilo visoko manj kot 1 meter; piramida bi bila še vedno impozantna. Verjetno je imel samo eno dostopno stopnišče namesto štirih radialnih stopnic, ki jih najdemo v primerih v Jukatanu. Na vrhu piramide je bilo svetišče z ravno streho, ki je vsebovalo idole, ki so predstavljali bogove Itza. Razstavljanje te piramide bi zahtevalo veliko truda, vendar tega v španskih zapisih ni omenjeno.{{sfn|Jones|1998|p=74}} Ko je španski misijonar Andrés de Avendaño y Loyola obiskal mesto v začetku leta 1696, je bilo devet templjev nedavno požganih med napadom Kowoj Maya in nato obnovljenih; med napadom je bilo uničenih tudi veliko hiš. Obredna keramika, ki so jo Španci označili za idole, je bila v parih razporejena na majhnih klopeh po mestu. Španci so se po osvojitvi mesta lotili uničenja poganskih idolov.{{sfn|Rice|2009b|p=277}} == Zasedba == Tayasal je padel pod španskim napadom leta 1697; bil je prestolnica zadnjega majevskega kraljestva, ki so ga osvojili Španci.{{sfn|Jones|2009|p=56}} Martín de Ursúa y Arismendi je februarja 1697 prispel na zahodno obalo jezera Petén Itzá z 235 španskimi vojaki in 120 domačimi delavci. 10. marca je sprožil silovit napad z velikim napadalnim čolnom na vesla; špansko obstreljevanje otoka je povzročilo velike izgube med branilci iz ljudstva Itzá, ki so bili prisiljeni zapustiti mesto.{{sfn|Jones|2009|p=59}} Španci so Tayasal preimenovali v ''Nuestra Señora de los Remedios y San Pablo, Laguna del Itza'' (»Naša Gospa zdravljenja in sveti Pavel, jezero Itzá«); v kolonialnih dokumentih so ime pogosto skrajšali v ''Remedios'' ali pa so kraj imenovali preprosto ''Petén'' oziroma ''El Presidio'' (»garnizija«). Leta 1831 ga je vlada preimenovala v ''Flores'' po gvatemalskem voditelju države Cirilu Floresu Estradi.{{sfn|Schwartz|1990|p=37}} == Arheologija == V letih 2003–2004 so potekala arheološka izkopavanja, povezana z obsežnim infrastrukturnim projektom za ureditev oskrbe z vodo in kanalizacijskega sistema na otoku.{{sfn|Gámez|2007|p=258}} Obseg infrastrukturnih izkopavanj je omogočil vzorčenje vseh ulic in avenij v mestu ter glavnih prehodov. Arheološka analiza je razkrila izjemno gosto poseljenost otoka skozi dolgo časovno obdobje. Najzgodnejšo poselitev so odkrili na najvišjem delu otoka, pred današnjimi uradi guvernerja departmaja; ta sega v srednje predklasčno obdobje, približno v čas med letoma 900 in 600 pr. n. št. V osrednjem delu otoka so odkrili ''chultún'' (majevsko shranjevalno jamo), ki je vsebovala keramične ostanke iz obdobij srednjega do poznega predklasičnega obdobja (približno 600 pr. n. št. – 250 n. št.).{{sfn|Gámez|2007|p=260}} Čeprav so bili ostanki iz predklasičnega obdobja razmeroma redki, se je naselbina v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–400 n. št.) znatno razširila.{{sfn|Gámez|2007|p=261}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|indent=yes}}<!--BEGIN biblio format. --> * {{cite book|last=Díaz del Castillo |first=Bernal |author-link= |title=Historia verdadera de la conquista de la Nueva España |publisher=Editores Mexicanos Unidos, S.A |orig-year=1632 |year=2005 |location=Mexico City, Mexico |isbn=968-15-0863-7 |oclc=34997012|language=es }} * {{cite book|last=Fox |first=John W. |orig-year=1987|year=2008 |title=Maya Postclassic state formation |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK and New York, USA |isbn=978-0-521-10195-0 |oclc=297146853 }} * {{cite journal |last1=Gámez |first1=Laura |year=2007 |title=Salvamento arqueológico en el área central de Petén: Nuevos resultados sobre la conformación y evolución del asentamiento prehispánico en la isla de Flores |volume=XX, 2006 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=J.P. Laporte |editor2=B. Arroyo |editor3=H. Mejía |pages=258–273 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/18_-_Gamez.06_-_www.pdf |access-date=2016-11-29 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170205074136/http://www.asociaciontikal.com/pdf/18_-_Gamez.06_-_www.pdf |archive-date=2017-02-05 }} * {{cite book |last=Jones |first=Grant D. |year=1998 |title=The Conquest of the Last Maya Kingdom |url=https://books.google.com/books?id=PeOWl54Mt7UC&pg=206 |publisher=Stanford University Press |isbn=9780804735223 |oclc=38747674 }} * {{cite book |last=Jones |first=Grant D. |year=2009 |chapter=The Kowoj in Ethnohistorical Perspective |editor=Prudence M. Rice |editor2=Don S. Rice|title=The Kowoj: identity, migration, and geopolitics in late postclassic Petén, Guatemala |url=https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice |url-access=limited |location=Boulder, Colorado, US |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice/page/n77 55]–69|isbn=978-0-87081-930-8 |oclc=225875268 }} * {{cite web |last=McArdle |first=Angela Brie Bleggi |title=When Trash Becomes Treasure: A Postclassic Maya Obsidian Core Cache from Nojpeten |url=https://ecommons.cornell.edu/bitstream/handle/1813/38967/abm228.pdf?sequence=1 |publisher=Cornell University Library |location=New York, US |date=August 2014 |access-date=2016-05-24 |pages=99–102 }} * {{cite journal |last=Reina |first=Ruben E. |date=Fall 1966 |title=A Peninsula That May Have Been an Island: Tayasal, Peten, Guatemala |url=http://www.penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/9-1/Reina.pdf |journal=Expedition |volume=9 |issue=1 |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |location=Philadelphia, Pennsylvania, USA |issn=0014-4738 |archive-date=2023-05-17 |access-date=2012-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230517200651/https://www.penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/9-1/Reina.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |last=Rice |first=Prudence M. |year=2009a |chapter=The Kowoj in Geopolitical-Ritual Perspective |editor=Prudence M. Rice |editor2=Don S. Rice|title=The Kowoj: identity, migration, and geopolitics in late postclassic Petén, Guatemala |url=https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice |url-access=limited |location=Boulder, Colorado, US |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice/page/n43 21]–54|isbn=978-0-87081-930-8 |oclc=225875268 }} * {{cite book |last=Rice |first=Prudence M. |year=2009b |chapter=Incense Burners and Other Ritual Ceramics |editor=Prudence M. Rice |editor2=Don S. Rice|title=The Kowoj: identity, migration, and geopolitics in late postclassic Petén, Guatemala |url=https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice |url-access=limited |location=Boulder, Colorado, US |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice/page/n298 276]–315 |isbn=978-0-87081-930-8 |oclc=225875268 }} * {{cite book |last1=Rice |first1=Prudence M. |last2=Rice |first2=Don S. |year=2009 |chapter=Introduction to the Kowoj and their Petén Neighbors |editor=Prudence M. Rice |editor2=Don S. Rice|title=The Kowoj: identity, migration, and geopolitics in late postclassic Petén, Guatemala |url=https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice |url-access=limited |location=Boulder, Colorado, US |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice/page/n25 3]–15|isbn=978-0-87081-930-8 |oclc=225875268 }} * {{cite book |last1=Rice |first1=Prudence M. |last2=Rice |first2=Don S. |last3=Pugh |first3=Timothy W. |last4= Polo |first4=Rómulo Sánchez |year=2009 |chapter=Defensive architecture and the context of warfare at Zacpetén |editor=Prudence M. Rice |editor2=Don S. Rice|title=The Kowoj: identity, migration, and geopolitics in late postclassic Petén, Guatemala |url=https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice |url-access=limited |location=Boulder, Colorado, US |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/kowojidentitymig00rice/page/n145 123]–140 |isbn=978-0-87081-930-8 |oclc=225875268 }} * {{cite book |last=Schwartz |first=Norman B. |year=1990 |title=Forest Society: A Social History of Peten, Guatemala |publisher=University of Pennsylvania Press |location=Philadelphia, Pennsylvania, USA |isbn=0-8122-1316-5 |oclc=21974298 }} * {{cite book |author1-last=Sharer |author1-first=Robert J. |author-link= |author2-last=Traxler|author2-first=Loa P. |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th (fully revised) |location=Stanford, CA |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tayazal}} [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1440. letih]] [[Kategorija:Zgodovina Gvatemale]] dghm1pyp8am0ubxqa3w1paer4k8460w 0 198151 6753571 6581433 2026-09-21T20:17:40Z ~2026-51051-49 266131 /* */ 6753571 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Big Ben | image = big0004.png | caption = Skupina Big-Ben leta 1985 | background = group_or_band | alias = Big-Ben, Big Ben (HIT) kvartet | origin = [[Nova Gorica]], {{SVN}} | genre = {{hlist|[[pop glasba|pop]]|[[duhovna glasba]]}} | years_active = {{start date|1983}}–1995, 2006, 2019 | label = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]] | associated_acts = | current_members = | past_members = Karlo Batistič<br /> Sandi Blažič<br /> [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]]<br /> Iztok Čufer<br /> Radovan Kokošar<br /> Sandi Kokošar<br /> Armando Mariutti<br /> Matej Pavletič<br /> Igor Peternelj<br /> [[Gianni Rijavec]]<br /> [[Goran Šarac]]<br /> Etbin Tutta<br /> Carlos Valderrama<br /> Franko Zelinšek<br /> [[Borivoj Zuljan|Bor Zuljan]] }} '''Big-Ben''' je [[Slovenija|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[skupina|glasbena skupina]], delujoča v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja. == Nastanek == [[Janez (Gianni) Rijavec]] je leta 1982 (ali 1983?)<ref>{{navedi revijo |title=RIJAVEC Janez - Gianni |journal=Primorski slovenski biografski leksikon |pages=798–799}}</ref> po prihodu od vojakov ustanovil vokalno zasedbo '''Big Ben kvartet''' v sestavi: [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]] (prvi tenor), Gianni Rijavec (drugi tenor), [[Radovan Kokošar]] (bariton) in [[Armando Mariutti]] (bas). Ta je kasneje prerasla v zabavnoglasbeno (pop) skupino '''Big Ben''', a so še vedno nastopali v dveh različnih »žanrskih« zasedbah.<ref name="Radio KP" /> Od samega začetka je bil vodja skupine njen glavni vokalist Gianni Rijavec. {{popravi|datum=december 2020}} == Zasedba == Prvi člani skupine Big Ben so bili [[Gianni Rijavec|Janez (Gianni) Rijavec]] ([[kitara]]/[[vokal]]), [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]] (klaviature/vokal), [[Sandi Kokošar]] ([[bas kitara]]/vokal), [[Radovan Kokošar]] (klaviature/vokal) in [[Franko Zelinšček]] ([[Tolkalska baterija|bobni]]/vokal). Prvi menedžer skupine je bil današnji predsednik države [[Borut Pahor]].<ref name="Radio KP" /><ref>{{navedi revijo |author=Sandra Krkoč Lasič |date=7.2.2019 |title=Vladimir Čadež – nekdaj prvi tenor Slovenskega okteta |journal=Navdih |url=https://www.revijanavdih.si/vladimir-cadez-nekdaj-prvi-tenor-slovenskega-okteta/ |access-date=10.3.2021 |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702023555/https://www.revijanavdih.si/vladimir-cadez-nekdaj-prvi-tenor-slovenskega-okteta/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Big-ben-Pahor">{{navedi revijo |author=D. V. |date=27.12.2019 |title=Big Ben se vrača na sceno |journal=Slovenske novice, Bulvar |url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/big-ben-se-vraca-na-sceno/ |access-date=7.3.2021}}</ref> Za tehniko in opremo sta skrbela [[Franko Žbogar]] in [[Egon Vodopivec]]. Z zmago na festivalu neuveljavljenih glasbenikov »Prvi glas Goriške« leta [[1984]] so s pesmijo »Hči ravnatelja« opozorili nase in začeli svojo uspešno glasbeno pot. Prva velika uspešnica pa je bila pesem »Ljubim te, Mateja«, ki so jo predstavili leto kasneje na Pop delavnici v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na festivalu Melodije morja in sonca 1986 so dobili nagrado za najboljše debitante s pesmijo »Za mano še jokala boš«. Leta 1987 so nastopili na Jugoviziji s pesmijo »Moja Marie«, naslednje leto pa so s pesmijo »Mladi Joža« zmagali na Melodijah morja in sonca v [[Portorož]]u. Že prvi dve plošči skupine – ''Lep pozdrav, ciao Mateja'' (1986) in ''Mladost je ljubezen'' (1987) sta bili prodani vsaka v 40.000 izvodih. Članstvo zasedbe se je pogosto spreminjalo. Od prve zasedbe sta najdlje ostala [[Gianni Rijavec]] (vokal) in [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]] (klaviature). Med drugimi so bili v zasedbi še: [[Borivoj Zuljan|Bor Zuljan]] (kitara), [[Etbin Tutta]] (bas) in Carlos Valderrama iz Čila (na bobnih); Karlo Batistič (bobni), Sandi Blažič (kitara), Igor Peternelj (klaviature), Sandi Kokošar (bas kitara). Leta 2006 se je skupina Big Ben v nekoliko spremenjeni zasedbi ponovno združila. Na silvestrski večer leta 2019 se je skupina ponovno vrnila na oder, in sicer pred domačo publiko v [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name="Big-ben-Pahor" /> == Glasbeni festivali == === [[Prvi glas Goriške]] === * 1984: »Hči ravnatelja« – '''1. mesto'''<ref name="Radio KP">{{navedi revijo |title=Gianni Rijavec, Big Ben, Tatjana Mihelj |work=Radio Koper}}</ref> === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1985|1985]]: »Ljubim te, Mateja« <small>(avtor [[Gianni Rijavec|J. Rijavec]])</small> * [[Pop delavnica 1986|1986]] (predtekmovanje): »Hči ravnatelja« * [[Pop delavnica 1987|1987]] (predtekmovanje): »Lojtrca« * [[Pop delavnica 1988|1988]]: »Ne verjemi ljudem« * [[Pop delavnica 1991|1991]]: »Reci, reci« <small>(avtor J. Rijavec)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1986|1986]]: »Za mano še jokala boš« <small>(avtor J. Rijavec)</small> – '''nagrada za najboljšega debitanta''' * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: »Mladi Joža« <small>(avtor J. Rijavec)</small> – '''1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: »Lady Blue« <small>(avtor J. Rijavec)</small> * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: »Rdeče vrtnice« * [[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: »Ciao Portorož« <small>(avtor J. Rijavec)</small> * [[Melodije morja in sonca 1996|1996]]: »Ranjeno srce« <small>(avtor G. Rijavec)</small> === [[Jugovizija]] === * [[Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije 1987|1987]]: »Moja Marie« <small>([[Tadej Hrušovar|T. Hrušovar]] / [[Dušan Velkaverh|D. Velkaverh]] / [[Mojmir Sepe|M. Sepe]])</small> {{COBISS|ID=273852672}} === [[Vesela jesen]] === * [[Vesela jesen 1990|1990]]: »Brčinska lonca« <small>([[Tone Žagar|T. Žagar]] / [[Marjan Horn|M. Horn]] / [[Milan Ferlež|M. Ferlež]])</small> == Uspešnice == Ostale uspešnice so še: »Lojtrca«, »Adijo Špela«, »Slovenija moja si vsa«, »Nancy iz Ljubljane«, »Božični poljub«, »Soča«, »Poljub«, »Stara mama«, »Indijanka«, »Ne joči za menoj« ... == Diskografija == === Albumi === * 1986: ''Lep pozdrav, ciao Mateja'' (kaseta in LP, ZKP) {{COBISS|ID=35678721}}<!-- 100.000 izvodov --> * 1987: ''Mladost je ljubezen'' (kaseta in LP, ZKP) {{COBISS|ID=35940865}} * 1988: ''Adijo Špela!'' (kaseta in LP, ZKP) {{COBISS|ID=35676417}}<!-- 70.000 izvodov --> * 1989: ''Pomladno cvetje'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=35297025}} * 1990: ''Nobody knows'' (kaseta in CD, ZKP) {{COBISS|ID=35541761}} {{COBISS|ID=3512377}} * 1991: ''Stara mama'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=35940353}} * 1992: ''Največji uspehi'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=35299841}} * 1993: ''Krasna si hči planin'' (kaseta in CD, ZKP) {{COBISS|ID=35914241}} {{COBISS|ID=37255936}} * 1993: ''Kanadska Indijanka'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=34777345}} * 1994: ''Kanadska Indijanka'' (CD, ZKP) {{COBISS|ID=39835904}} === Kompilacije === * 1985: ''Pop delavnica '85'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=300560128}} * 1986: ''Melodije morja in sonca – Portorož '86'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=300571392}} * 1987: ''Pop godba 1'' (videokaseta, ZKP) {{COBISS|ID=39374593}} * 1987: ''JRT Evrovizija '87 – Jugoslavenski dani zabavne muzike'' (plošča in kaseta, Jugoton) <small>([https://www.discogs.com/Various-JRT-Evrovizija-87-Izbor-Pjesama/master/1413016 DISCOGS])</small> * 1987: ''Mortadela – in druge pesmi s Primorske'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=35295745}} * 1988: ''Pop delavnica 88'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=302025216}} * 1988: ''Melodije morja in sonca – Portorož '88'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=96896001}} * 1989: ''Pop top'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=35396097}} * 1989: ''Naj naj naj 5'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=35450881}} * 1989: ''Melodije morja in sonca – Portorož '89'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=96895233}} * 1990: ''Melodije morja in sonca – Portorož '90'' (2 kaseti, Helidon) {{COBISS|ID=301330176}} * 1990: ''Festival narečnih popevk – Maribor '90'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=301463296}} * 1990: ''Najboljše ta hip'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=34534657}} * 1991: ''Pop delavnica 91 – zvečer'' (kaseta, Corona) {{COBISS|ID=39219968}} * 1991: ''Melodije morja in sonca – Portorož '91'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=96896257}} * 1991: ''Zate Slovenija'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=73783041}} * 1992: ''Melodije morja in sonca – največji uspehi'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=2378289}} * 1992: ''Na frekvencah mavričnih valov – Dvajset let vala 202'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=34533633}} * 1992: ''Zlata kaseta'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=34451969}} * 1992: ''Vesel božič'' (kaseta in CD, ZKP) {{COBISS|ID=300474880}} {{COBISS|ID=5012537}} * 1993: ''Super mega mix'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=38264064}} * 1995: ''Klic dobrote – Celje 1995'' (videokaseta, ZKP) {{COBISS|ID=5508355}} * 1996: ''Dom si moj, Slovenija'' (kaseta in CD, ZKP) {{COBISS|ID=62393088}} {{COBISS|ID=62051328}} * 1996: ''Popevke – Festival melodije morja in sonca'' (kaseta in CD, ZKP) {{COBISS|ID=62481408}} {{COBISS|ID=62114816}} * 1997: ''Vesel božič!'' (CD, ZKP) {{COBISS|ID=77669888}} * 1998: ''Vesel božič'' (kaseta, ZKP) {{COBISS|ID=100258816}} * 1998: ''Božični čas'' (kaseta in CD, ZKP) {{COBISS|ID=223962368}} {{COBISS|ID=12871058}} * 2000: ''Stari novi hiti 1'' (kaseta in CD, Corona) {{COBISS|ID=126861824}} {{COBISS|ID=126718976}} * 2001: ''Božične pesmi'' (CD, Big Bang) {{COBISS|ID=8640919}} * 2002: ''Revival – zmagovalci Melodij morja in sonca'' (kaseta in 2 CD, ZKP) {{COBISS|ID=124733184}} {{COBISS|ID=11074871}} * 2005: ''Božični čas – praznične melodije'' (CD, ZKP) {{COBISS|ID=7562402}} * 2005: ''Vesel božič – praznične melodije'' (CD, ZKP) {{COBISS|ID=7562914}} * 2006: ''DJ Svizec turbo mix – Vol. 4'' (CD, Menart) {{COBISS|ID=11751582}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Tatjana Gregorič: [https://4d.rtvslo.si/arhiv/skozi-leta-popularne-glasbe-na-goriskem/174508376 '''''Gianni Rijavec, Big Ben, Tatjana Mihelj'''''], ''Skozi leta popularne glasbe na Goriškem'', Radio Koper, 15. december 2017, Arhiv RTV 4D, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 8.3.2021. * Andrej Malnič: '''''RIJAVEC Janez - Gianni''''', v [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/276/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf ''Primorski slovenski biografski leksikon''], 20. snopič, dodatek M–Ž, uredil Martin Jevnikar {{COBISS|ID=10585146}} Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1994. == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|1845485|Big Ben}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1983]] klnxe68s1sb0tvtn5wucvz4mv4vptjs 0 202799 6753629 6583652 2026-09-22T08:54:10Z ~2026-51079-16 266152 /* */ jst sm jst 6753629 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Nikica |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Nikolaj |name day = 21.marec, 10.september, 6.december |related name = |fotonotes = }} '''Nikica''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Nikica je pesem, Nikica je ptica,sredi temne noči svetla kot iskrica.Ko se nasmehne, zacveti cvetlica,njena ljubezen je čista spletkarica.V očeh se ji iskri drobna resnica,ki celi srce in ne pozna mejica.Tiha in plaha kot mlada grlica,v mojem srčku je prava kraljica.Vsak njen korak je plesna skica,sled, ki jo pušča, je sladka borovnica.Pravljično lepa, kot iz slikica,moja edina in draga Nikica. == [[Kategorija:Moška osebna imena]] s596snh96t3ltl7o035fmbyhdbthd0h 6753631 6753629 2026-09-22T08:58:06Z ~2026-51079-16 266152 /* */ jst 6753631 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Nikica |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Nikolaj |name day = 21.marec, 10.september, 6.december |related name = |fotonotes = }} '''Nikica''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Nikica je pesem, Nikica je ptica,sredi temne noči svetla kot iskrica.Ko se nasmehne, zacveti cvetlica,njena ljubezen je čista spletkarica.V očeh se ji iskri drobna resnica,ki celi srce in ne pozna mejica.Tiha in plaha kot mlada grlica,v mojem srčku je prava kraljica.Vsak njen korak je plesna skica,sled, ki jo pušča, je sladka borovnica.Pravljično lepa, kot iz slikica,moja edina in draga Nikica. Hahahaha lov ju nikica == [[Kategorija:Moška osebna imena]] ann5x1qgqrwntdqu9m6d5j6lqe9c8qs 6753649 6753631 2026-09-22T10:23:06Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-51079-16|~2026-51079-16]] ([[User talk:~2026-51079-16|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6583652 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Nikica |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Nikolaj |name day = 21.marec, 10.september, 6.december |related name = |fotonotes = }} '''Nikica''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Nikica je različica moškeg imena [[Nikolaj]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Niki: 47.<ref>{{baza imen SURS|ime=Nikica|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Nikica lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Nikolaj.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na N]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] sqnzm8qqq95yi1naywrgzcudw72io71 6753657 6753649 2026-09-22T10:34:35Z ~2026-51079-16 266152 /* */ djdjfhhfhd 6753657 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Nikica |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Nikolaj |name day = 21.marec, 10.september, 6.december |related name = |fotonotes = }} '''Nikica''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Nikica je pesem, Nikica je ptica,sredi temne noči svetla kot iskrica.Ko se nasmehne, zacveti cvetlica,njena ljubezen je čista spletkarica.V očeh se ji iskri drobna resnica,ki celi srce in ne pozna mejica.Tiha in plaha kot mlada grlica,v mojem srčku je prava kraljica.Vsak njen korak je plesna skica,sled, ki jo pušča, je sladka borovnica.Pravljično lepa, kot iz slikica,moja edina in draga Nikica. == [[Kategorija:Moška osebna imena]] s596snh96t3ltl7o035fmbyhdbthd0h 6753661 6753657 2026-09-22T10:36:28Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-51079-16|~2026-51079-16]] ([[User talk:~2026-51079-16|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6583652 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Nikica |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Nikolaj |name day = 21.marec, 10.september, 6.december |related name = |fotonotes = }} '''Nikica''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Nikica je različica moškeg imena [[Nikolaj]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Niki: 47.<ref>{{baza imen SURS|ime=Nikica|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Nikica lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Nikolaj.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na N]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] sqnzm8qqq95yi1naywrgzcudw72io71 6753677 6753661 2026-09-22T11:25:28Z TadejM 738 /* Izvor imena */ 6753677 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Nikica |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Nikolaj |name day = 21.marec, 10.september, 6.december |related name = |fotonotes = }} '''Nikica''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Nikica je različica moškega imena [[Nikolaj]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Niki: 47.<ref>{{baza imen SURS|ime=Nikica|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Nikica lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Nikolaj.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na N]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] bct37cpz9897ay07xng2dbyfqg61r7t 0 204756 6753664 6584186 2026-09-22T10:37:12Z Jstsmjst 266145 /* */ jcfngjcjxjfj 6753664 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Mia |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Marija |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Mia''' je strastna mažoretka {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] a7m44a0w2vftf3rw8g1ixe26lkuyr6u 6753665 6753664 2026-09-22T10:38:00Z ~2026-50959-38 266158 Ni bila pravilna definjcija 6753665 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Mia |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Marija |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Mia''' je zensko ime {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 4nei6lyyjhobnya00werj6r4062igp8 6753666 6753665 2026-09-22T10:40:40Z Upwinxp 126544 rvv 6753666 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Mia |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Marija |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Mia''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Mia je različica ženskega osebnega imena [[Marija]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Mia: 450.<ref>{{baza imen SURS|ime=Mia|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Mia [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Marija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] kgub1tqxf7tx5xnc6r8dmaqn4h7m3lh 0 204896 6753495 6741620 2026-09-21T17:22:04Z Thhhommmasss 118291 /* Članstvo in izključitev iz Komunistične partije Slovenije */ Piše da so Stanovnika Italijani ustrelili v Gramozni jami 6753495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Angela Vode''', slovenska učiteljica, publicistka, defektologinja, borka za pravice žensk, predvojna [[komunist]]ka, soustanoviteljica [[Osvobodilna fronta|OF]], disidentka, * [[5. januar]] [[1892]], [[Ljubljana]], † 5. maj [[1985]], [[Ljubljana]]. == Mladost in učiteljski poklic == Angela Vode se je rodila leta 1892 v [[Ljubljana|Ljubljani]], v družini železničarja Antona Vodeta. Materi je bilo ime Frančiška. V družini so odraslost dosegla tri dekleta in en fant. Po osnovni šoli je obiskovala dekliški licej [[Mladika]] . Že tam se je odlikovala z razgledanostjo in nadpovprečno inteligenco. V tej dobi jo je brat na [[Rožnik|Rožniku]] seznanil z Ivanom Cankarjem. Učiteljišče je zaključila leta 1911 in nato službovala na različnih enorazrednih osnovnih šolah v okolici Ljubljane (Notranje Gorice, Brezovica, Pirniče, Ihan). Pogosto je bila premeščena v oddaljene vasi, ker je širila protiavstrijsko propagando. Zbirala je tudi podpise pod Majniško deklaracijo. Na dekliškem liceju v Ljubljani je opravila učiteljsko maturo in v letih 1912−20 poučevala na več osnovnih šolah v Ljubljani. Leta 1921 je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok z motnjami v razvoju. V učiteljskem poklicu je delala 25 let in vseskozi uživala ugled odlične učiteljice. Angela Vode je že v mladosti bila občutljiva na krivice, ki so se dogajale slovenski narodni skupnosti v okviru [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije. Že pri šestnajstih letih je doživela takratna nacionalna nasprotja med Nemci in Slovenci na Slovenskem, ko je avstrijska vojska v Ljubljani leta 1908 med demonstracijami usmrtila [[Ivan Adamič|Adamiča]] in [[Rudolf Lunder|Lundra]]. Pred 1. svetovno vojno se je včlanila v gibanje [[Preporod]] in bila simpatizerka socialdemokratov. == Borka za pravice žensk == Angela Vode je bila ena izmed prvih bork za pravice žensk na Slovenskem. Sodelovala je v številnih ženskih društvih. Spoznala je, da so ženska društva odigrala pomembno vlogo v slovenskem kulturnem in socialnem življenju, zato se jim je tudi sama pridružila. S [[Splošno slovensko žensko društvo|Splošnim ženskim društvom]] je začela sodelovati na pobudo [[Minka Govekar|Minke Govekar]] in [[Alojzija Štebi|Alojzije Štebi]] leta 1925, ko so različna ženska društva organizirala skupno zborovanje, ki se je zavzelo za izenačenje dednega prava moških in ženskih sorodnikov v vsej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1926 je bila Angela Vode med ustanoviteljicami slovenske enote [[Ženski pokret|Ženskega pokreta]] (feministične organizacije, ki si je postavila za cilj državljansko in družbeno enakopravnost žensk). Sprva je bila tajnica, po odhodu Alojzije Štebi v [[Beograd]], pa predsednica. Ženski pokret je gibanje, ki je delovalo v okviru [[Feministična aliansa Jugoslavije|Feministične alianse]]. Leta 1927 je postala predsednica [[Društvo slovenskih učiteljic|Društva učiteljic]]. Leta 1931 je bilo društvo ukinjeno in tedaj je nadaljevala z delom v Domu učiteljic. Bila je zelo dejavna pri pisanju strokovnih člankov in drugih prispevkov v tedanje revije in časopise. Pisala je o kulturnih, političnih in socialnih temah in se zavzemala proti diskriminaciji žensk. Na temo ženske emancipacije je izdala več knjig. == Članstvo in izključitev iz Komunistične partije Slovenije == Angela Vode se je leta 1922 včlanila v Komunistično partijo in celo opravljala naloge tajnice pokrajinskega vodstva za Slovenijo. Kot piše v svoji avtobiografiji, jo je k temu gnal njen idealizem, čut za socialno šibke in ogrožene, borba za žensko enakopravnost ter hkrati tudi nacionalno osvoboditev. Bila je razočarana nad položajem Slovencev v medvojni Jugoslaviji. Motil jo je prevelik srbski vpliv in raznarodovalni poskusi, da bi se Slovence in Hrvate v okviru Jugoslavije spremenilo v »Jugoslovane«. Leta 1939 sta [[Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]] skupaj zasedli [[Poljska|Poljsko]]. Angela Vode je javno grajala [[Pakt Hitler-Stalin|Pakt o nenapadanju Hitler-Stalin]], zaradi česar je bila leta 1939 izključena iz Komunistične partije Slovenije. Angela Vode je bila mnenja, da je na Slovenskem zavezništvo med Hitlerjem in Stalinom šlo predaleč, do te mere, da je pasivnost komunistov po nemški okupaciji Jugoslavije med aprilom 1941 in junijem 1941 resno ogrožala slovenski narodni obstoj. Angela Vode je bila tudi zelo kritična do več izvensodnih usmrtitev nasprotnikov komunističnega gibanja med drugo svetovno vojno, med drugim profesorja [[Anton Oven|Antona Ovna]] in drugih. Kot piše v svoji avtobiografiji, so bile te likvidacije često nepremišljene in izvedene kar na ulici. Angela piše tudi, da je ni prepričala komunistična dogmatika o nezmotljivi partiji, v katere odločitve se ne sme dvomiti. Imela je tudi pomisleke zaradi Stalinovih čistk in preveč avtoritarnega odločanja v komunistični partiji Sovjetske zveze. == Članstvo v OF == Kljub neodobravanju s strani KPS so jo leta 1941 na skrivnem posvetu preproste ženske iz ljudstva predlagale za predstavnico v Osvobodilni Fronti. Pobudo je sprejela, vendar v OF zaradi nesoglasij s KPS ni ostala dolgo. V OF je najbolje sodelovala z [[Edvard Kocbek|Edvardom Kocbekom]]. Njena želja, da bi v OF delovala, a ne kot članica KPS, je poglobila nasprotja s komunisti. == Preostanek druge svetovne vojne == Po odhodu iz OF se je Angela Vode umaknila v zasebno dobrodelnost. Leta 1941 je organizirala pomoč ljudem, ki so zaradi nacizma bežali s Štajerske. Leta 1942 so Italijani začeli množično zapirati in streljati talce, zaradi česar je Angela Vode napisala peticijo [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju in zanjo zbirala ženske podpise. Pri tem je naletela na nasprotovanje komunistov, ki so peticijo zaplenili. Spomladi leta 1943 so jo za nekaj tednov zaprli Italijani. Po kapitulaciji Italije so jo januarja 1944 aretirali Nemci in jo poslali v taborišče [[Ravensbrück]], od koder je bila izpuščena in se je v Ljubljano močno izčrpana vrnila jeseni leta 1944. == Nagodetov proces in obsodba na zaporno kazen == [[Slika:Nagodetov proces – obtoženci med branjem obtožnice.jpg|thumb|right|250px|Obtoženci [[Nagodetov proces|Nagodetovega procesa]] med branjem obtožnice]] Po vojni je na posebni šoli dobila zaposlitev, vendar zaradi spora s komunisti ta ni bila trajna. Leta 1947 jo je aretirala [[UDBA]]. Zatem so jo v ljubljanskih zaporih dva meseca zasliševali in mučili. Obtožena je bila, da je zahodna agentka, plačanka in razredna sovražnica. Kljub temu, da nikdar ni bila članica [[Stara Pravda|Stare Pravde]], je bila na [[Nagodetov proces|Nagodetovem procesu]] jeseni 1947 obsojena na dvajsetletno zaporno kazen s prisilnim delom in 5 let izgube državljanskih pravic. Utemeljitev obtožbe je bila, da je Angela Vode »sestavila obširno vohunsko poročilo o političnem in gospodarskem položaju in stanju v Sloveniji, v katerem je izrekla težke klevete na škodo ljudske oblasti, v zvezi z NOB, kar je bilo namenjeno predstavniku ameriškega Rdečega križa v Jugoslaviji«. == Šest let v zaporu (1947–1953) == V zaporu v Rajhenburgu/Brestanici je preživela 6 let, na kar so jo izpustili, najverjetneje zaradi otoplitve odnosov med Jugoslavijo in Zahodom. Razmere v tedanjih zaporih so bile slabe. V zaporu je živela v blatu, smradu in med podganami.{{navedi vir}} == Po izpustitvi iz zapora (1953-1985) == Po izpustitvi je tedanja oblast Angeli Vode odvzela državljanjske pravice (vrnjene so ji bile šele leta 1958). Izdana ji je bila trajna prepoved službe in lastnega dohodka. Ko so ji vrnili državljanske pravice, je dve leti delala kot tajnica na obrtni šoli. Ves čas ji je ob strani stala sestra Ivanka Špindler, po njeni smrti pa polsestra iz zapora Mojca Močnik Prinčič. Do smrti je bila pod budnim nadzorom jugoslovanskih obveščevalnih služb. Kot je kasneje sama napisala, je ves čas po izpustitvi živela le polovično življenje, življenje v omiljeni in razredčeni različici. Ko je dobila potni list, je potovala po Evropi, bila je naročena na tuje knjige in revije, saj je dobila pokojnino in zdravstveno zavarovanje, za kar se je zavzela [[Erna Muser]]. Umrla je maja 1985, aprila 1991 pa je bila zanjo tako usodna sodba Vrhovnega sodišča LRS iz leta 1947 razveljavljena. == Avtobiografija Skriti spomin == Leta 1971 je Angela skrivaj napisala svojo avtobiografijo. V njej je opisala razmere med drugo svetovno vojno, zakulisna dogajanja v komunistični partiji, bivanje v komunističnem zaporu in životarjenje po izpustitvi.Besedilo je skrila in se s svojim nečakom Janezom Špindlerjem, ki je živel v tujini, dogovorila, da naj se knjiga izda po njeni smrti. Knjigo je leta 2004 v uredništvu [[Alenka Puhar|Alenke Puhar]] izdala založba Nova Revija. Leta 2008 je Kulturno-umetniški program [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]] po knjigi posnel televizijski film [[Skriti spomin Angele Vode]] (režija [[Maja Weiss]]). == Najpomembnejša dela Angele Vode == * Žena v današnji družbi. Maribor: Žena in dom, 1934. {{COBISS|ID=38678016}} * Spol in usoda. Ljubljana: Žena in dom, 1938-1939. {{COBISS|ID=4919}} * Aktivnosti slovenskih učiteljic. V: Angela Vode: Zbrana dela, II. knjiga, str. 217-341. {{COBISS|ID=78999552}} * Spomini. Spomini na suženjske dni. V: Angela Vode: Zbrana dela, III. knjiga: Spomin in pozaba. Ljubljana: Krtina, 2000. {{COBISS|ID=106811136}} * Skriti spomin. Ljubljana: Nova revija, 2004. {{COBISS|ID=214030592}} * Prevoda: ** [[Stefan Zweig]]: Včerajšnji svet. Spomini Evropejca. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1958. {{COBISS|ID=1446913}} ** Albert Londres: Dante ni videl ničesar. (Biribi). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. {{COBISS|ID=26031105}} == Viri in literatura == * Mirjam Milharčič-Hladnik: Uredniška beseda. V: Angela Vode: Spol in upor. Zbrana dela Angele Vode. Ljubljana: Krtina, 1998, str. 9-87 in 342-351. * Mirjam Milharčič-Hladnik: Značaj in usoda. V: Angela Vode: Značaj in usoda. Zbrana dela Angele Vode. Ljubljana: Krtina, 1999, str. 7-52. * Peter Vodopivec, ur.: Usoda slovenskih demokratičnih izobražencev – Angela Vode in Boris Furlan, žrtvi Nagodetovega procesa. Ljubljana: Slovenska matica, 2001. * Mateja Jeraj: Angela Vode. Pomembna osebnost slovenskega ženskega gibanja. V: Nataša Budna Kodrič in Aleksandra Serše, ur.: Splošno žensko društvo 1901-1945, od dobrih deklet do feministk. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003, str. 166-187. {{COBISS|ID=122836224}} * Angela Vode: ''Skriti spomin''. (uredila Alenka Puhar), Ljubljana: Nova Revija, 2004 {{COBISS|ID=214030592}} * Alenka Puhar: Angela Vode. V: Alenka Šelih et. al, ur.: Pozabljena polovica. Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Založba Tuma, 2007, 275-279. {{COBISS|ID=234164736}} * Rezar Rezar: Sociološka in filozofska spoznanja v delih Angele Vode : magistrsko delo, Maribor, 2015. == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/angela_vode1.html Angela Vode, o knjigi Skriti spomin] * [http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah Mladina o Angeli Vode] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080924165515/http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ |date=2008-09-24 }} * [http://www.samorog.com/knjiga.php?ida=021100905 Angela Vode, povzetek knjige Skriti spomin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418145043/http://www.samorog.com/knjiga.php?ida=021100905 |date=2009-04-18 }} * [http://www.lokalno.si/si/rumeno/?id=12392 Snemanje filma o Angeli Vode] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vode, Angela}} [[Kategorija:Angela Vode| ]] [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1985]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski defektologi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Obsojenci Nagodetovega procesa]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Ravensbrück]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenske feministke]] 32fkfa7hy8ng04qg5sdmq4srt30t3s5 0 209192 6753534 4954432 2026-09-21T18:46:05Z Marbletan 205144 ([[c:GR|GR]]) [[File:Acetyl chloride-2D-Skeletal.png]] → [[File:Acetyl-chloride skeletal.svg]] 6753534 wikitext text/x-wiki {{chembox new | Name = | ImageFileL1 = Acetyl-chloride skeletal.svg | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | IUPACName = | SystematicName = | OtherNames = Acetic chloride Ethanoyl chloride Acetic acid chloride | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = | CASNo = 75-36-5 | EINECS = | EINECSCASNO = | PubChem = 6367 | SMILES = CC(=0)CI | InChI = 1/C2H3CIO/cI-2(3)4/h1H3 | RTECS = AO6390000 | MeSHName = | ChEBI = | KEGG = | ATCCode_prefix = | ATCCode_suffix = | ATC_Supplemental =}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = CH3COCl / C2ClH3O | MolarMass = 78.5 | Appearance = | Density = 1.104 g/cm³ | MeltingPt = -112^oC | Melting_notes = | BoilingPt = 51^oC | Boiling_notes = | Solubility = reakcija v vodi | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = 604.4 mmHg | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = | pKa = | pKb = }} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = | Coordination = | MolShape = }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = | DeltaHc = | Entropy = | HeatCapacity = }} | Section5 = {{Chembox Pharmacology | AdminRoutes = | Bioavail = | Metabolism = | HalfLife = | ProteinBound = | Excretion = | Legal_status = | Legal_US = | Legal_UK = | Legal_AU = | Legal_CA = | PregCat = | PregCat_AU = | PregCat_US = }} | Section6 = {{Chembox Explosive | ShockSens = | FrictionSens = | ExplosiveV = | REFactor = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = | EUClass = | EUIndex = | MainHazards = | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-O = 1 | RPhrases = 11-14-34 | SPhrases = 1/2-9-16-26-45 | RSPhrases = 1 | FlashPt = 4.444^oC | Autoignition = 390^oC | ExploLimits = 1 | LD50 =1 | PEL = 1}} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = }} }} '''Acetilklorid''' je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se slednji lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v klorovodikovo in ocetno kislino. V stiku z alkoholom reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost eksplozije. {{chem-stub}} [[Kategorija:Kemične snovi]] {{normativna kontrola}} 236n8ay7cy9ji3mihh6fdk2d96p292r 6753536 6753534 2026-09-21T18:58:52Z TadejM 738 posodobitev infopolja 6753536 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477239934 | Reference=<ref>''[[Merck Index]]'', 11th Edition, '''79'''.</ref> | Name = Acetilklorid | ImageFileL1 = Acetyl-chloride_skeletal.svg | ImageClassL1 = skin-invert-image | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageClassR1 = bg-transparent | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageClass2 = bg-transparent | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | PIN = acetilklorid<ref name=iupac2013>{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | pages = 796–797 | doi = 10.1039/9781849733069-FP001 | isbn = 978-0-85404-182-4}}</ref> | SystematicName = etanoilklorid | OtherNames = acilklorid |Section1={{Chembox Identifiers | CASNo = 75-36-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | Abbreviations = AcCl | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 37580 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6127 | DrugBank = DB14623 | EC_number = 200-865-6 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = QD15RNO45K | Beilstein = 605303 | Gmelin = 1611 | PubChem = 6367 | RTECS = AO6390000 | UNNumber = 1717 | InChI = 1/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | InChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYAQ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYSA-N | SMILES = ClC(=O)C }} |Section2={{Chembox Properties | C = 2 | H = 3 | O = 1 | Cl = 1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,104 g/ml, tekočina | Solubility = reagira z vodo | MeltingPtC = −112 | BoilingPtC = 52 | MagSus = −38,9·10⁻⁶ cm³/mol | Viscosity = }} |Section3={{Chembox Structure | Dipole = 2.45 [[Debye|D]] }} |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSSignalWord = Danger | GHSPictograms = {{GHS02}}{{GHS05}}{{GHS07}} | HPhrases = {{H-phrases|225|302|314|335|412}} | PPhrases = {{P-phrases|210|233|240|241|242|243|260|261|264|270|271|273|280|301+312|301+330+331|303+361+353|304+340|305+351+338|310|312|321|330|363|370+378|403+233|403+235|405|501}} | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-S= w | FlashPtC = 4 | AutoignitionPtC = 390 | ExploLimits = 7,3&ndash;19% }} |Section8={{Chembox Related | OtherFunction_label = [[acilklorid]]i | OtherFunction = [[propionilklorid]]<br />[[butirilklorid]] | OtherCompounds = [[ocetna kislina]]<br />[[ocetni anhidrid]]<br>[[acetilbromid]] }} }} '''Acetilklorid''' je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se slednji lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v klorovodikovo in ocetno kislino. V stiku z alkoholom reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost eksplozije. {{chem-stub}} [[Kategorija:Kemične snovi]] {{normativna kontrola}} hsjx03ku5jgvd931yoxzwrb2hsz0qoh 6753540 6753536 2026-09-21T19:05:44Z TadejM 738 decimalna vejica 6753540 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477239934 | Reference=<ref>''[[Merck Index]]'', 11th Edition, '''79'''.</ref> | Name = Acetilklorid | ImageFileL1 = Acetyl-chloride_skeletal.svg | ImageClassL1 = skin-invert-image | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageClassR1 = bg-transparent | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageClass2 = bg-transparent | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | PIN = acetilklorid<ref name=iupac2013>{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | pages = 796–797 | doi = 10.1039/9781849733069-FP001 | isbn = 978-0-85404-182-4}}</ref> | SystematicName = etanoilklorid | OtherNames = acilklorid |Section1={{Chembox Identifiers | CASNo = 75-36-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | Abbreviations = AcCl | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 37580 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6127 | DrugBank = DB14623 | EC_number = 200-865-6 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = QD15RNO45K | Beilstein = 605303 | Gmelin = 1611 | PubChem = 6367 | RTECS = AO6390000 | UNNumber = 1717 | InChI = 1/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | InChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYAQ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYSA-N | SMILES = ClC(=O)C }} |Section2={{Chembox Properties | C = 2 | H = 3 | O = 1 | Cl = 1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,104 g/ml, tekočina | Solubility = reagira z vodo | MeltingPtC = −112 | BoilingPtC = 52 | MagSus = −38,9·10⁻⁶ cm³/mol | Viscosity = }} |Section3={{Chembox Structure | Dipole = 2,45 [[Debye|D]] }} |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSSignalWord = Danger | GHSPictograms = {{GHS02}}{{GHS05}}{{GHS07}} | HPhrases = {{H-phrases|225|302|314|335|412}} | PPhrases = {{P-phrases|210|233|240|241|242|243|260|261|264|270|271|273|280|301+312|301+330+331|303+361+353|304+340|305+351+338|310|312|321|330|363|370+378|403+233|403+235|405|501}} | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-S= w | FlashPtC = 4 | AutoignitionPtC = 390 | ExploLimits = 7,3&ndash;19% }} |Section8={{Chembox Related | OtherFunction_label = [[acilklorid]]i | OtherFunction = [[propionilklorid]]<br />[[butirilklorid]] | OtherCompounds = [[ocetna kislina]]<br />[[ocetni anhidrid]]<br>[[acetilbromid]] }} }} '''Acetilklorid''' je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se slednji lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v klorovodikovo in ocetno kislino. V stiku z alkoholom reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost eksplozije. {{chem-stub}} [[Kategorija:Kemične snovi]] {{normativna kontrola}} ixpav1w819zlp3fgxsm35cmffb0ne3i 6753554 6753540 2026-09-21T19:27:28Z TadejM 738 formula, kisli halidi 6753554 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477239934 | Reference=<ref>''[[Merck Index]]'', 11th Edition, '''79'''.</ref> | Name = Acetilklorid | ImageFileL1 = Acetyl-chloride_skeletal.svg | ImageClassL1 = skin-invert-image | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageClassR1 = bg-transparent | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageClass2 = bg-transparent | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | PIN = acetilklorid<ref name=iupac2013>{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | pages = 796–797 | doi = 10.1039/9781849733069-FP001 | isbn = 978-0-85404-182-4}}</ref> | SystematicName = etanoilklorid | OtherNames = acilklorid |Section1={{Chembox Identifiers | CASNo = 75-36-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | Abbreviations = AcCl | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 37580 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6127 | DrugBank = DB14623 | EC_number = 200-865-6 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = QD15RNO45K | Beilstein = 605303 | Gmelin = 1611 | PubChem = 6367 | RTECS = AO6390000 | UNNumber = 1717 | InChI = 1/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | InChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYAQ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYSA-N | SMILES = ClC(=O)C }} |Section2={{Chembox Properties | C = 2 | H = 3 | O = 1 | Cl = 1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,104 g/ml, tekočina | Solubility = reagira z vodo | MeltingPtC = −112 | BoilingPtC = 52 | MagSus = −38,9·10⁻⁶ cm³/mol | Viscosity = }} |Section3={{Chembox Structure | Dipole = 2,45 [[Debye|D]] }} |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSSignalWord = Danger | GHSPictograms = {{GHS02}}{{GHS05}}{{GHS07}} | HPhrases = {{H-phrases|225|302|314|335|412}} | PPhrases = {{P-phrases|210|233|240|241|242|243|260|261|264|270|271|273|280|301+312|301+330+331|303+361+353|304+340|305+351+338|310|312|321|330|363|370+378|403+233|403+235|405|501}} | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-S= w | FlashPtC = 4 | AutoignitionPtC = 390 | ExploLimits = 7,3&ndash;19% }} |Section8={{Chembox Related | OtherFunction_label = [[acilklorid]]i | OtherFunction = [[propionilklorid]]<br />[[butirilklorid]] | OtherCompounds = [[ocetna kislina]]<br />[[ocetni anhidrid]]<br>[[acetilbromid]] }} }} '''Acetilklorid''' (CH3COCl) je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Spada med organske spojine, ki jih imenujemo [[kisli halid]]i. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se slednji lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v klorovodikovo in ocetno kislino. V stiku z alkoholom reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost eksplozije. {{chem-stub}} [[Kategorija:Kemične snovi]] {{normativna kontrola}} hcokf5zterriftzbac486gy6zzs024t 6753556 6753554 2026-09-21T19:29:05Z TadejM 738 koda za sklice 6753556 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477239934 | Reference=<ref>''[[Merck Index]]'', 11th Edition, '''79'''.</ref> | Name = Acetilklorid | ImageFileL1 = Acetyl-chloride_skeletal.svg | ImageClassL1 = skin-invert-image | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageClassR1 = bg-transparent | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageClass2 = bg-transparent | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | PIN = acetilklorid<ref name=iupac2013>{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | pages = 796–797 | doi = 10.1039/9781849733069-FP001 | isbn = 978-0-85404-182-4}}</ref> | SystematicName = etanoilklorid | OtherNames = acilklorid |Section1={{Chembox Identifiers | CASNo = 75-36-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | Abbreviations = AcCl | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 37580 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6127 | DrugBank = DB14623 | EC_number = 200-865-6 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = QD15RNO45K | Beilstein = 605303 | Gmelin = 1611 | PubChem = 6367 | RTECS = AO6390000 | UNNumber = 1717 | InChI = 1/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | InChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYAQ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYSA-N | SMILES = ClC(=O)C }} |Section2={{Chembox Properties | C = 2 | H = 3 | O = 1 | Cl = 1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,104 g/ml, tekočina | Solubility = reagira z vodo | MeltingPtC = −112 | BoilingPtC = 52 | MagSus = −38,9·10⁻⁶ cm³/mol | Viscosity = }} |Section3={{Chembox Structure | Dipole = 2,45 [[Debye|D]] }} |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSSignalWord = Danger | GHSPictograms = {{GHS02}}{{GHS05}}{{GHS07}} | HPhrases = {{H-phrases|225|302|314|335|412}} | PPhrases = {{P-phrases|210|233|240|241|242|243|260|261|264|270|271|273|280|301+312|301+330+331|303+361+353|304+340|305+351+338|310|312|321|330|363|370+378|403+233|403+235|405|501}} | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-S= w | FlashPtC = 4 | AutoignitionPtC = 390 | ExploLimits = 7,3&ndash;19% }} |Section8={{Chembox Related | OtherFunction_label = [[acilklorid]]i | OtherFunction = [[propionilklorid]]<br />[[butirilklorid]] | OtherCompounds = [[ocetna kislina]]<br />[[ocetni anhidrid]]<br>[[acetilbromid]] }} }} '''Acetilklorid''' (CH3COCl) je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Spada med organske spojine, ki jih imenujemo [[kisli halid]]i. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se slednji lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v klorovodikovo in ocetno kislino. V stiku z alkoholom reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost eksplozije. == Sklici == {{sklici}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Kemične snovi]] {{normativna kontrola}} huzdmt14q8q2pfsan2shnezruoviyot 6753562 6753556 2026-09-21T19:42:19Z TadejM 738 +[[Kategorija:Organohalidi]]; +[[Kategorija:Reagenti]]; ±[[Kategorija:Kemične snovi]]→[[Kategorija:Organokloridi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753562 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477239934 | Reference=<ref>''[[Merck Index]]'', 11th Edition, '''79'''.</ref> | Name = Acetilklorid | ImageFileL1 = Acetyl-chloride_skeletal.svg | ImageClassL1 = skin-invert-image | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageClassR1 = bg-transparent | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageClass2 = bg-transparent | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | PIN = acetilklorid<ref name=iupac2013>{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | pages = 796–797 | doi = 10.1039/9781849733069-FP001 | isbn = 978-0-85404-182-4}}</ref> | SystematicName = etanoilklorid | OtherNames = acilklorid |Section1={{Chembox Identifiers | CASNo = 75-36-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | Abbreviations = AcCl | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 37580 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6127 | DrugBank = DB14623 | EC_number = 200-865-6 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = QD15RNO45K | Beilstein = 605303 | Gmelin = 1611 | PubChem = 6367 | RTECS = AO6390000 | UNNumber = 1717 | InChI = 1/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | InChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYAQ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYSA-N | SMILES = ClC(=O)C }} |Section2={{Chembox Properties | C = 2 | H = 3 | O = 1 | Cl = 1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,104 g/ml, tekočina | Solubility = reagira z vodo | MeltingPtC = −112 | BoilingPtC = 52 | MagSus = −38,9·10⁻⁶ cm³/mol | Viscosity = }} |Section3={{Chembox Structure | Dipole = 2,45 [[Debye|D]] }} |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSSignalWord = Danger | GHSPictograms = {{GHS02}}{{GHS05}}{{GHS07}} | HPhrases = {{H-phrases|225|302|314|335|412}} | PPhrases = {{P-phrases|210|233|240|241|242|243|260|261|264|270|271|273|280|301+312|301+330+331|303+361+353|304+340|305+351+338|310|312|321|330|363|370+378|403+233|403+235|405|501}} | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-S= w | FlashPtC = 4 | AutoignitionPtC = 390 | ExploLimits = 7,3&ndash;19% }} |Section8={{Chembox Related | OtherFunction_label = [[acilklorid]]i | OtherFunction = [[propionilklorid]]<br />[[butirilklorid]] | OtherCompounds = [[ocetna kislina]]<br />[[ocetni anhidrid]]<br>[[acetilbromid]] }} }} '''Acetilklorid''' (CH3COCl) je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Spada med organske spojine, ki jih imenujemo [[kisli halid]]i. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se slednji lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v klorovodikovo in ocetno kislino. V stiku z alkoholom reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost eksplozije. == Sklici == {{sklici}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Organokloridi]] [[Kategorija:Organohalidi]] [[Kategorija:Reagenti]] {{normativna kontrola}} ipdpbe0jztybnappxudutet66lbc4ke 6753564 6753562 2026-09-21T19:43:49Z TadejM 738 /* vrh */ vikificirano 6753564 wikitext text/x-wiki {{Chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 477239934 | Reference=<ref>''[[Merck Index]]'', 11th Edition, '''79'''.</ref> | Name = Acetilklorid | ImageFileL1 = Acetyl-chloride_skeletal.svg | ImageClassL1 = skin-invert-image | ImageNameL1 = Skeletal formula of acetyl chloride | ImageFileR1 = Acetyl-chloride-3D-balls.png | ImageClassR1 = bg-transparent | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetyl chloride | ImageFile2 = Acetyl-chloride-3D-vdW.png | ImageClass2 = bg-transparent | ImageSize2 = 120px | ImageName2 = Space-filling model of acetyl chloride | ImageFile3 = Acetyl chloride 25ml.jpg | PIN = acetilklorid<ref name=iupac2013>{{cite book | title = Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book) | publisher = [[Royal Society of Chemistry|The Royal Society of Chemistry]] | date = 2014 | location = Cambridge | pages = 796–797 | doi = 10.1039/9781849733069-FP001 | isbn = 978-0-85404-182-4}}</ref> | SystematicName = etanoilklorid | OtherNames = acilklorid |Section1={{Chembox Identifiers | CASNo = 75-36-5 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | Abbreviations = AcCl | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 37580 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 6127 | DrugBank = DB14623 | EC_number = 200-865-6 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = QD15RNO45K | Beilstein = 605303 | Gmelin = 1611 | PubChem = 6367 | RTECS = AO6390000 | UNNumber = 1717 | InChI = 1/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | InChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYAQ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C2H3ClO/c1-2(3)4/h1H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WETWJCDKMRHUPV-UHFFFAOYSA-N | SMILES = ClC(=O)C }} |Section2={{Chembox Properties | C = 2 | H = 3 | O = 1 | Cl = 1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,104 g/ml, tekočina | Solubility = reagira z vodo | MeltingPtC = −112 | BoilingPtC = 52 | MagSus = −38,9·10⁻⁶ cm³/mol | Viscosity = }} |Section3={{Chembox Structure | Dipole = 2,45 [[Debye|D]] }} |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSSignalWord = Danger | GHSPictograms = {{GHS02}}{{GHS05}}{{GHS07}} | HPhrases = {{H-phrases|225|302|314|335|412}} | PPhrases = {{P-phrases|210|233|240|241|242|243|260|261|264|270|271|273|280|301+312|301+330+331|303+361+353|304+340|305+351+338|310|312|321|330|363|370+378|403+233|403+235|405|501}} | NFPA-H = 3 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 2 | NFPA-S= w | FlashPtC = 4 | AutoignitionPtC = 390 | ExploLimits = 7,3&ndash;19% }} |Section8={{Chembox Related | OtherFunction_label = [[acilklorid]]i | OtherFunction = [[propionilklorid]]<br />[[butirilklorid]] | OtherCompounds = [[ocetna kislina]]<br />[[ocetni anhidrid]]<br>[[acetilbromid]] }} }} '''Acetilklorid''' (CH3COCl) je brezbarvna [[tekočina]] [[jedkost|jedkega]] vonja, v vlažnem zraku se kadi. Spada med organske spojine, ki jih imenujemo [[kisli halid]]i. Tekočina je zelo hlapna, pri čemer se hlapi lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka. V stiku z vodo, vlago ali hlapi močno reagira in razpade v [[klorovodikova kislina|klorovodikovo]] in [[ocetna kislina|ocetno kislino]]. V stiku z [[alkohol]]om reagira tako močno kot z vodo. Pri segrevanju in pri požaru se tvorita zelo strupeni [[forgen]] in [[klorovodik]]. V primeru vstopa vode v posodo obstaja možnost [[eksplozija|eksplozije]]. == Sklici == {{sklici}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Organokloridi]] [[Kategorija:Organohalidi]] [[Kategorija:Reagenti]] {{normativna kontrola}} fmy3nuyxpsplpa6slcop0rlcxspgi0x 100 225722 6753434 6748116 2026-09-21T13:13:49Z TadejM 738 odstr. stare novice 6753434 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/styles.css"/> <div class="p-current-events">{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}} <div class="p-current-events-headlines" role="region" aria-labelledby="Trenutno_v_novicah"><!-- --><h2>Trenutno v novicah</h2><!-- -->{{Portal:V novicah/Glavna stran}} {{break}} {{break}} {{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}} {{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}} </div> == Splošno == <div style="display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;"> <div style="flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}<!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --><!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --><h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Gospodarstvo in kmetijstvo </h2> ;17. januar * Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)] <!-- <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura in umetnost </h2> --> <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Mednarodni odnosi </h2> ;17. januar * [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Oboroženi konflikti in napadi </h2> ;28. februar * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Politika in volitve </h2> ;22. marec * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/izidi-vzporednih-volitev-kazejo-na-zmago-svobode-pred-sds-om/777093 (MMC RTV Slovenija)] ;10. april * Konstituiral se je [[10. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. [https://portal24.si/novi-drzavni-zbor-in-telesa-ki-govorijo-glasneje-od-mikrofonov/ (Portal24.si)] ;13. april * Na madžarskih državnozborskih volitvah je zmagala stranka Tisza s predsednikom Petrom Magyarjem. [https://www.primorski.eu/se/na-madzarskem-po-16-letih-konec-vladavine-viktorja-orbana-CD2162675 (Primorski dnevnik)] ;4. junij * V Državnem zboru je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče]) <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Pravo in črna kronika </h2> ;13. marec * Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Šport </h2> ;29. marec * Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)] ;26. april * [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)] ;11. junij * Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)] ;26. julij * [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Zdravje in okolje </h2> ;23. november *Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)] ;17. maj * Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)] ;24. junij * [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Znanost in tehnika </h2> ;15. oktober * Slovenski arheologi so na Krasu odkrili več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. [https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/izjemna-najdba-slovenskih-arheologov-na-krasu-odkrili-prazgodovinske-lovske-megastrukture/760911 (MMC RTV SLO)] ;6. april * [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] ;30. avgust * Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)] <h2 style="background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;"> Kultura </h2> ; 21. marec * V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)] </div> <div style="flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;"> {{Portal:V novicah/Januar 2026/Koledar}} {{Portal:V novicah/Stranska letvica}} </div> </div> {{commons category|September 2025}} <!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--> </div><noinclude> [[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]] [[Kategorija:Zgodovinski portali]] [[Kategorija:Portal V novicah| ]] [[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]] </noinclude> snrqnymmx668lv51cgv8mzrmvr8eb79 0 227811 6753466 6739637 2026-09-21T15:09:36Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6753466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matjaž Koželj''', [[Slovenci|slovenski]] [[plavalec]], * [[12. marec]] [[1970]], [[Maribor]], † [[2. avgust]] [[2026]], Maribor. Matjaž Koželj je leta 1989 na evropskem prvenstvu v plavanju v [[Bonn]]u osvojil bronasto medaljo v disciplini 200 m delfin. Na [[Poletne olimpijske igre 1992|olimpijskih igrah 1992]] je v svoji disciplini (200 m delfin) zasedel 17. mesto. Študiral je v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1994 na [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA)]] končal študij [[fizika|fizike]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Veliki splošni leksikon'' (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih plavalcev]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o plavalcu}} {{DEFAULTSORT:Koželj, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski plavalci]] [[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 1992]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Los Angeles]] dk23pc5t4a4ednl8be1kkhzc58wjtxs 0 230492 6753681 6721343 2026-09-22T11:50:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Chris Norbury |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 2005–2007, 2009/10, 2013–2015 | High ranking = 62 <small>([[Snooker world rankings 2006/2007|2006/07]])</small><ref name="2006/2007 rankings">{{navedi splet|title=Official Rankings|url=http://www.worldsnooker.com/official_rankings.htm|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|work=worldsnooker.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070329134708/http://www.worldsnooker.com/official_rankings.htm|archivedate=29 March 2007}}</ref> | Prize money = 300.431 [[funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Chris Norbury – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Chris-Norbury/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | High break = 135 <small>([[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix 2006]])</small> | Century break = 24<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Last 32 <small>([[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prix 2005]])</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | World champ = }} '''Chris Norbury''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[14. avgust]] [[1986]], [[Accrington]], [[Anglija]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldsnooker.com/player_list-9391.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.global-snooker.com/Chris-Norbury.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131220062909/http://www.global-snooker.com/Chris-Norbury.asp |date=2013-12-20 }} {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/chris-norbury/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Norbury, Chris}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] qedp4suw4c0k39ou6ejidrsyz30jxtb 0 230494 6753610 6731964 2026-09-22T07:48:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Brendan O'Donoghue |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = | Sport country = {{IRL}} | Nickname = | Professional = 2009&ndash;2010 | High ranking = 87 <small>(maj 2010)</small> | Prize money = [[funt šterling|£]]2,020<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Brendan O'Donoghue - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Brendan-ODonoghue/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=13 February 2016|archive-date=2017-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170521043017/http://cuetracker.net/players/brendan-odonoghue/career-total-statistics|url-status=dead}}</ref> | High break = 134 <small>(2009 [[2009 UK Championship (snuker)#Qualifying|UK Championship]])</small><ref>{{navedi splet|title=Centuries by Brendan O'Donoghue|url=http://cuetracker.net/Players/Brendan-ODonoghue/Centuries/2009-2010|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=13 February 2016|archive-date=2017-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316113119/http://cuetracker.net/players/brendan-odonoghue/centuries/2009-2010|url-status=dead}}</ref> | Century break = 4 <ref name="cuetracker"/> | Best finish = Last 80 <small>[[Svetovno prvenstvo v snukerju 2010]])</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Brendan O'Donoghue''', [[irci|irski]] igralec [[snuker]]ja, * [[15. december]] [[1982]]. == Kariera == O'Donoghue prihaja iz [[Nenagh]]a. Profesionalno je začel nastopati v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]]. V tej sezoni je bil eden izmed sedmih Ircev v svetovni karavani. == Osvojeni turnirji == === Amaterski turnirji === * Amatersko prvenstvo Irske - 2003 * Ivy Rooms Easter Pro Am - 2005 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldsnooker.com/player_list-9205.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.global-snooker.com/Brendan-O-Donoghue.asp?tf=2 Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120306021804/http://www.global-snooker.com/Brendan-O-Donoghue.asp?tf=2 |date=2012-03-06 }} {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/brendan-odonoghue/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Odonoghue, Brendan}} [[Kategorija:Irski igralci snukerja]] h6dgk4idupkjeyprg4ab3jix4pom8tx 0 230496 6753591 6731994 2026-09-22T05:15:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Bob Chaperon |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{Flagcountry|Kanada}} | Nickname = Tokeron | Professional = 1984–1995, 1998/99, 2000/01, 2002/03 | High ranking = 26 ([[Svetovna snuker lestvica 1990/91|1990/91]]) | Prize money = £214.546<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Bob-Chaperon/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-22 |archive-date=2016-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160917125608/http://cuetracker.net/Players/bob-chaperon/Career-Total-Statistics |url-status=dead }}</ref> | High break = 132 (1991 World Championship)<ref name="#1"/> | Century break = 146<ref name="#1"/> | Ranking wins = 1 | Best finish = '''Zmagovalec''':<br />[[British Open 1990 (snuker)|British Open 1990]] }} '''Robert »Bob« Chaperon''', [[kanadčani|kanadski]] [[snukerist]] in [[biljardist]], * [[18. maj]] [[1958]]. == Kariera == Chaperonov največji dosežek kariere je bila zmaga na jakostnem turnirju [[British Open 1990 (snuker)|British Open 1990]], na katerem je v finalu porazil [[Alex Higgins|Alexa Higginsa]] z 10-8. <ref name="History of the British Open">{{navedi splet | url = http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/History/tourn_hist_bo.htm | title = Zgodovina British Opena | publisher = Global Snooker Centre | date = | accessdate = }} {{ikona en}}</ref> Leta 1990 je s kanadsko reprezentanco osvojil [[Svetovni pokal v snukerju|Svetovni pokal]], v finalu so premagali severnoirsko reprezentanco. Prav tako je dvakrat postal prvak Kanade, v letih 1981 in 2000.<ref name="Canadian Snooker Players at the Global Snooker Centre">{{navedi splet | url = http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Countries/country_canada.htm | title = Canadian Snooker Players at the Global Snooker Centre | publisher = Global Snooker Centre | date = | accessdate = }} {{ikona en}}</ref> V [[1990.|90. letih]] je počasi padal po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]], upokojil se je leta 2001. Še vedno pa sodeluje na turnirjih v Severni Ameriki. <ref name="snookerline">{{navedi splet | url = http://www.snookerline.com/news/0506/quopenwrap05.htm | title = snookerline.com | publisher = snookerline.com | date = | accessdate = }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> == Osvojeni turnirji == === Jakostni turnirji === * [[British Open (snuker)|British Open]] - [[British Open 1990 (snuker)|1990]] === Moštveni turnirji === * [[Svetovni pokal v snukerju|Svetovni pokal]] - [[Svetovni pokal v snukerju 1990|1990]] == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Chaperon, Bob}} [[Kategorija:Kanadski igralci snukerja]] 4fjfbyvd3norfiedm5pougfogyrckid 0 231586 6753582 6727385 2026-09-22T02:48:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Ben Woollaston |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{Flagcountry|Anglija}} | Nickname= | Professional= 2003–05, 2006–08, 2009–<ref name="WS profile" /> | High ranking= 25 <small>(april 2016)</small> | Prize money= [[funt šterling|£]]377.957<ref name="cuetracker">{{navedi splet |title=Career-total Statistics for Ben Woollaston – Professional |url=http://www.cuetracker.net/Players/Ben-Woollaston/Career-Total-Statistics |publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database |accessdate=2 December 2015 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | High break= [[Maximum break|147]] <small>([[European Tour 2014/15 – Event 5|Lisbon Open 2014]])</small> | Century break= 98<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=8 November 2015|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish= Zmagovalec <small>([[Welsh Open 2015 (snuker)|Welsh Open 2015]])</small> | Ranking wins= | Minor wins= 1 | Other wins= | World champ= }} '''Ben Woollaston''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[14. maj]] [[1987]]. Woollaston prihaja iz [[Leicester]]ja. Karavani poklicnih igralcev se je prvič pridružil v sezoni [[Snuker 2004/05|2004/05]], a so po koncu le-te ni uspel ubraniti mesta v njej in je iz nje izpadel. Za sezono [[Snuker 2007/08|2007/08]] je prejel povabilo v karavano. Dvakrat se je prebil v skupinski del turnirja [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]] (v letih [[Grand Prix 2006 (snuker)|2006]] in [[Grand Prix 2007 (snuker)|2007]]), pri čemer je leta 2006 v skupini tudi dobil dva dvoboja, medtem ko naslednje leto ni dobil nobenega. Prav tako se je uvrstil na sklepni del turnirja [[Welsh Open 2007 (snuker)|Welsh Open 2007]], na katerem si je z zmago nad [[David Gray (snuker)|Davidom Grayem]] priboril napredovanje v drugi krog. Tam je nato izpadel proti sedemkratnemu svetovnemu prvaku [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]], izid je bil 2-5. ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== * EBSA evropsko prvenstvo do 19 let - 2006 == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="WS profile">{{World Snooker|active|13165~2234525,00|15 April 2012|Ben Woollaston}}</ref> }} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/page/PlayersAlphabeticalArticle/0,,13165~2234525,00.html Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/ben-woollaston/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{Škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Woollaston, Ben}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] 6agt8ys6zlxhz5n3mfcq9czh60owxue 0 232320 6753623 6714290 2026-09-22T08:03:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja | name = Brian Morgan | Nickname = |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Professional = 1989-2006 | High ranking = 27 ([[Svetovna snuker lestvica 1995/96|1995/96]], [[Svetovna snuker lestvica 1998/99|1998/99]]) | Current rank = | Prize money = £476.433<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Brian-Morgan/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-02 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106164908/http://cuetracker.net/Players/Brian-Morgan/Career-Total-Statistics |url-status=dead }}</ref> | High break = 146 ([[Asian Classic 1996]]) | Best finish = Finale:<br>[[Asian Classic 1996]] | Other wins = 2 | World champ = }} {{drugipomeni|Brian Morgan}} '''Brian Morgan''', [[angleži|angleški]] igralec in trener [[snuker]]ja, * [[16. julij]] [[1968]]. Morgan je bivši svetovni prvak do 21 let, prav tako je več let držal mesto v najboljši dvaintrideseterici [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovne jakostne lestvice]]. Leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1994|1994]] se je uvrstil v osmino finala [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]], kjer je moral priznati premoč [[James Wattana|Jamesu Wattanaju]], izid je bil 9-13. Mesto na zaključnem turnirju Svetovnega prvenstva si je priigral tudi v letih [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1993|1993]], [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1995|1995]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|1997]]. Leta 1996 se je prebil v finale jakostnega turnirja [[Asian Classic]], ki je danes poznan pod imenom [[China Open (snuker)|China Open]]. V polfinalu je najprej izločil [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]], nato je v finalu tesno izgubil proti [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]], izid je bil 8-9. Na tem turnirju je napravil tudi svoj najvišji niz v karieri - niz 146 točk. Istega leta je nato osvojil turnir [[Benson & Hedges Championship]], katerega zmagovalec si je priboril vstopnico za prestižni nejakostni povabilni turnir [[Masters (snuker)|Masters]]. V finalu Benson & Hedges Championshipa je porazil [[Drew Henry|Drewa Henryja]] z rezultatom 9-8. Na [[Masters 1997 (snuker)|Mastersu]] je Morgan najprej premagal [[Tony Drago|Tonyja Draga]] s 5-2, zatem je izgubil proti Stephenu Hendryju s 4-6. Po prelomu tisočletja Morgan ni več igral na najvišji ravni in je zato postopoma padal po svetovni jakostni lestvici navzdol. Vseeno je leta 2000 na turnirju [[Grand Prix 2000 (snuker)|Grand Prix]] premagal Stephena Hendryja s 5-2<ref name="Snooker: Top scalp for Morgan">{{navedi splet | url = http://archive.clactonandfrintongazette.co.uk/2000/10/23/193894.html | title = Snooker: Velik skalp za Morgana | publisher = Frinton and Walton Clacton Gazzette | date = 2000 | accessdate = 2008-07-16 }} {{ikona en}}</ref> in se štiri leta kasneje uvrstil v osmino finala turnirja [[Irish Masters 2004 (snuker)|Irish Masters 2004]].<ref name=" O'Sullivan crushes Morgan">{{navedi splet | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/3562639.stm | title = O'Sullivan zlomil Morgana | publisher = BBC | date = 2004-03-24 | accessdate = 2008-07-16 }} {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== *[[Benson & Hedges Championship]] - 1996 ===Amaterski turnirji=== *IBSF svetovno prvenstvo do 21 let - 1988 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8612.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_brian_morgan.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Morgan, Brian}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] [[Kategorija:Trenerji, menedžerji in promotorji snukerja]] tshokg4gssghkg30k7ls5hnofuweqjq 3 232720 6753529 6738360 2026-09-21T18:37:20Z Janezdrilc 3152 /* Eugenio Pacelli v Sloveniji */ nov razdelek 6753529 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = <font color=white>Arhiv</font> | titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:center | style = width:250px; float:right; | state = collapsed | navbar = off | list1 = <poem> [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]] </poem> }} '''Uporabniški pogovor:Stebunik.''' == Kako spremeniti imena slik? == Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST) :Na opisno stran slike dodaj predlogo <tt><nowiki>{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}</nowiki></tt>. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 04:11, 17. april 2023 (CEST) :: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST) :Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:17, 17. april 2023 (CEST) == Kurešček == Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o "domnevnih", se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 22. april 2023 (CEST) :[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) ::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Dodaj jezike == Poskusil sem dodati članek "[[Nadvojvodina Avstrija]]" kot članek v slovenščini k angleški "Archducy Austria", pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:28, 7. oktober 2023 (CEST) :Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST) == Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] == Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek "[[Pax Austriaca]]" obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni "Avstrijski mir". Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST) Uspešno sem prestavil članek iz "Pax austriaca" na "Pax Austriaca" (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: "Wikipedija. Pax Austriaca". Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST) :Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) == Peskovniki == Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:20, 26. maj 2024 (CEST) :Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST) {{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:38, 27. maj 2024 (CEST) Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole: <pre> <!-- [[Kategorija:...]] [[Kategorija:...]] --> </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:04, 10. junij 2024 (CEST) ::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST) :::Jaz bi te še enkrat prosil za preureditev, ker imaš ogromno peskovnikov še vedno po kategorijah. Če želiš, ti jih lahko odstranim, samo hotel sem te prej vprašati, ker si napisal [[Uporabniški pogovor:Stebunik/peskovnik71 - Marko Kovač, škof|tole]]. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 17. avgust 2026 (CEST) Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave: <pre> [[:Kategorija:...]] [[:Kategorija:...]] </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 31. avgust 2024 (CEST) == [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] == Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST) :Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST) ::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST) :::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST) == Koncilski očetje == Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča: * 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov * 2. zasednje: 2488 * 3. zasednje: 2471 * 4. zasednje: 2629 Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej "talažjega" – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh: * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4] Morda se odločiš ... Upam. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:12, 14. september 2024 (CEST) :Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. Za zdaj bi želel "spraviti pod streho" še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST) Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:27, 26. oktober 2024 (CEST) :Naši Južni bratje pravijo: "Briga moja pređi na drugoga". Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse "pasalo" kot "Sitz in Leben", kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET) == Kategorija:Poligloti == V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:09, 15. september 2024 (CEST) :Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST) Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:00, 17. september 2024 (CEST) :Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri "asimil metodi", ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega "posvetnega", pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: "da, ampak Cerkvi nikoli." Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem "poliglotu" (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod "pošteno uporabo".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET) == Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference == Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:52, 17. september 2024 (CEST) :Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili "Jugoslovaansko škofovsko konferenco". Iz časov "Stare" in "Nove Jugoslavije" (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge "Jugoslavije" - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v "Pismu jugoslovanskih škofov 1945" podpisan kot predsednik JŠK "Alojzij Stepinac".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST) == Križevniška cerkev == Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:17, 21. september 2024 (CEST) :Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST) :: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST) Hvala za odgovor. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:25, 26. oktober 2024 (CEST) == Poštena uporaba == Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod "pošteno uporabo". Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET) :Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:53, 29. november 2024 (CET) ::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET) == Čestitke == Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 13. december 2024 (CET) :Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:12, 23. december 2024 (CET) |} :Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024 :Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. :Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. :Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik. {| class="wikitable" |- ! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev) |- |<poem> :Vekomaj prerokovani :Od Očeta je poslan. :Šla sta Jožef in Marija :Čez dolino, hrib in plan. :In ker zanju ni prostora, :Morata ven v svetlo noč: :O ljudje, ste res brezsrčni! :Vam Mesija ni v pomoč? :Nova pesem se razlega, :Od nebes se oglasi: :Višnji nam prinaša spravo, :Olajšuje nam skrbi. :Le nikar ne pozabimo, :Eno nam zapoved da: :To, da bližnjega ljubimo - :Obradujmo Jezusa.</poem> |} :Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET) ::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 23. december 2024 (CET) == [[:Kategorija:Visoke stavbe]] == Obstaja kakšna definicija za "visoko stavbo"? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko "visok" za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:20, 13. februar 2025 (CET) :Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene "visoke stavbe" (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo "nebotičnik", ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše "visoke stavbe". Kategorija "nebotičnik" - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot "visoke stavbe". Poleg tega pa lahko "nebotičnike" po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini "Najvišje stavbe na svetu", ki bi morda vse zaslužile kategorijo "nebotičnik".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET) ::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. "Visoke stavbe" bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:50, 13. februar 2025 (CET) :::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET) ::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih "visokih stavb" - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo "nebotičniki".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET) == Tabela ne prime == Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne "prime"): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET) {| class="wikitable" style="text-align:right;" ! rowspan=2 | Leto ! colspan=3 | Prebivalstvo ! colspan=4 | Duhovniki ! rowspan=2 | Diakoni ! colspan=2 | Redovniki ! rowspan=2 | Župnije |- ! Krščeni ! Skupno ! % ! Število ! Škofijski ! Redovni ! Vernikov na<br>duhovnika ! Moški ! Ženske |- | 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 || || 86 || 375 || 59 |- | 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 || || 1.787 || || || 53 || 113 |- | 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 || || 2.457 || || || 16 || 113 |- | 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 || || 2.977 || || || || 111 |- | 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112 |- | 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112 |- | 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112 |- | 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112 |- | 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130 |- | 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129 |- | 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112 |- | 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112 |- | 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112 |- | 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111 |- | 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 || || 61 || 23 || 111 |} :Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:35, 1. marec 2025 (CET) ::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET) ::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je "premaknjeno".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET) ::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:34, 3. marec 2025 (CET) Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:05, 4. marec 2025 (CET) :Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo "Krstov na duhovnika" v: "Vernikov na duhovnika". Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET) ::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:00, 4. marec 2025 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 25. marec 2025 (CET) :Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi "pasali" prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom "skopčal", ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET) ::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo <nowiki>{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki>. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 25. marec 2025 (CET) :::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET) ::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:44, 25. marec 2025 (CET) : Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti. : Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST) :: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST) == Slika == Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:44, 12. april 2025 (CEST) :Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: "Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric." No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res "upečatljivo" in "pretresljivo". Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST) :::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj "bogaboječi" in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej "po vampih šraufa". Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST) == [[Ciril Jerič]] == Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč! Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 20. april 2025 (CEST) :Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST) == "Okno" za Paskvina == Poskušal sem prenesti "okno" za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne "prime". Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju "[[Seznam papežev|Seznama papežev]]", pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST) : {{Opravljeno}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:04, 25. april 2025 (CEST) ::"Kdor zna, njemu dva" pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST) == Bodoči papež == Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse [[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 26. april 2025 (CEST) :Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST) ::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 26. april 2025 (CEST) :::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: "Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak"; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: "Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit." Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od "klasičnih". Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni "papabilis" - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z "našim" belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST) == "Hotniki" == Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:27, 20. maj 2025 (CEST) == Papež Janez XXIII. == Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:35, 20. junij 2025 (CEST) == Neprimeren način pisanja == spoštovani, kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST) :Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi "na terenu". Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti "skrtačil". Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST) == Slavko Večerin == Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:04, 8. september 2025 (CEST) == Poštena uporaba malo širše == Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti "pod pošteno uporabo" več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da "trpijo" omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko "pod pošteno uporabo", ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In "možeš da se žališ na vodovodnu upravu". Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST) == Predloga:Krščanstvo == Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:32, 11. september 2025 (CEST) :Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST) ::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga "krščanstvo" dokaj primerna, saj je bil "zahodni nadškof" ter "vzhodni škof". :::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:07, 11. september 2025 (CEST) ::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST) == Kategoriziranje == Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:47, 20. november 2025 (CET) :Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in "predsednik", nekaj časa pa tudi samo "član" npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET) == Ikona za črnogorščino == Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi "ikono" za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: ;{{ikona en}} ;{{ikona hr}} ;{{ikona cnr}} ;{{ikona me}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET) : {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 20. november 2025 (CET) ::Čudovit si: "Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET) == Pomišljaji == @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET) :Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET) ::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET) :::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) :Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET) ::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 19. december 2025 (CET) :::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: "Kam plovemo?" Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET) == Voda na mlin rasizma == Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) <ref>{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. :Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi "smetil" v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET) ::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala. == Magdalena Gornik == Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:07, 23. februar 2026 (CET) :Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET) ::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel "pametnjakovič", neki novopečeni "administrator", ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to "gubljenje vremena" opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET) == Prošnja za pogled == Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:10, 7. marec 2026 (CET) :Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET) ::Sedaj sem odprl "seznam" in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET) == Škofovsko rodoslovje == En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:52, 20. april 2026 (CEST) :Trenutno sem pri "vzhodni temi": ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za "Danila", ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST) Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:52, 21. april 2026 (CEST) :Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na "prevzgojo" v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno "njihovo" točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem "zdravo za gotovo", ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve "ugotovitvi" glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. "Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!"@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST) == Avtobiografije == Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST) == Slog člankov == Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat. S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:57, 9. junij 2026 (CEST) :V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil "izpiliti"; ti "politiki" in "pisatelji" me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da "zbrda-zdola" kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST) ::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, "prečistita" članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST) :::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je "Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...", nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:17, 11. junij 2026 (CEST) ::::Omenil sem, da gradivo znam zbrati; za "prečiščevanje" nepotrebnega ali za odpravo povezav pa nimam srečne roke. Kdor se na to razume, naj kar opravi, kar misli, da je potrebno. Opažam, da je večina člankov na Wikipediji le kopija, prevod ali krajšanje. Kadar namreč delam kak nov članek, primerjam večino že obstoječih wiki člankov na znanih jezikih, pa komaj najdem kaj drugega kot prepisovanje in celo z napakami vred. Če hočeš kaj bolj temeljitega, je s tem veliko nehvaležnega dela; med drugim se na spletu najde veliko tozadevnega gradiva ali pa tudi ne. Če bi bil mlajši ali pa na kakem Wiki tečaju, bi mi take zadeve morda bolj šle od roke; zato ne bi bilo narobe, da tisti, ki to opazi, zadevo tudi uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:01, 11. junij 2026 (CEST) :::::Precej bolj enostavno od "prečiščevanja" bi bilo, če bi se že pri pisanju vzdržal nepotrebnih subjektivnosti, ki so tvoje delo. Vsakdo drug bo naletel na dileme, kaj in koliko je utemeljeno oz. kaj odveč, saj nima toliko pregleda nad viri. Tudi povezav ne bi bilo treba čistiti, če bi se držal smernic - poveže se relevanten pojem le prvič, ko se pojavi, in povezav ne sme biti v naslovih poglavij. Govorim zdaj za v bodoče. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:46, 11. junij 2026 (CEST) == Hitro brisanje? == Za hitro brisanje je bil predložen moj članek v pripravi na peskovniku "Marko Kovač, škof". Ali se komu blede ali kaj, saj se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo kaj brisal na peskovniku, posebno pa ne na začetku dela. Pojasnil sem, da je stran v pripravi in seveda ima "multi". Čudno, čudno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:19, 17. avgust 2026 (CEST) : Kolikor vidim v zgodovini, si kot avtor zabeležen edini. Ni videt, da bi ti kdo kaj brisal ali predlagal za izbris. Še to: Prosim, da v svojih peskovnikih ne uporabljaš kategorij oziroma da jim odstraniš dvojne oklepaje. Osebni peskovniki se naj ne bi prikazovali med rednimi članki v kategorijah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:00, 17. avgust 2026 (CEST) :: Dragi Stebunik, peskovnik si za brisanje nehote predlagal kar sam z naslednjim drobcem, skopiranim iz nemške wiki: ::: <code><nowiki>{{B|Mt|27|54}}</nowiki></code> :: Z {{tl|B}} namreč na nemški wiki pokličeš šablono, namenjeno citiranju Svetega pisma, na slovenski pa šablono, namenjeno predlaganju hitrega brisanja. Takšnega očitno nenamernega predloga sicer ne bi nihče upošteval, tako da brez skrbi glede brisanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:02, 17. avgust 2026 (CEST) :::: Hvala za pojasnilo. Na strani sem zdaj pustil le slovensko besedilo. Tisti oglas me je res čisto iztiril.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:33, 17. avgust 2026 (CEST) == Eugenio Pacelli v Sloveniji == Včeraj sem videl v enem dokumentarcu, da je bil [[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] leta 1938 v Budimpešti na 34. svetovnem evharističnem kongresu, 9 mesecev preden je postal papež. Z njim v delegaciji je bil tudi Giovanni Montini. Nekaj sem premetaval po internetu in kaže, da so iz Rima potovali z vlakom čez Slovenijo. Ti je znano kaj to? To bi bilo dobro dodati v njuna članka in pa v članek [[Papeški obiski v Sloveniji]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:37, 21. september 2026 (CEST) ok8u57dk4fau2hqz7eppkd34uste4wn 6753537 6753529 2026-09-21T18:58:59Z Stebunik 55592 /* Eugenio Pacelli v Sloveniji */ 6753537 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = <font color=white>Arhiv</font> | titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:center | style = width:250px; float:right; | state = collapsed | navbar = off | list1 = <poem> [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]] </poem> }} '''Uporabniški pogovor:Stebunik.''' == Kako spremeniti imena slik? == Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST) :Na opisno stran slike dodaj predlogo <tt><nowiki>{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}</nowiki></tt>. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 04:11, 17. april 2023 (CEST) :: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST) :Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:17, 17. april 2023 (CEST) == Kurešček == Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o "domnevnih", se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 22. april 2023 (CEST) :[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) ::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Dodaj jezike == Poskusil sem dodati članek "[[Nadvojvodina Avstrija]]" kot članek v slovenščini k angleški "Archducy Austria", pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:28, 7. oktober 2023 (CEST) :Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST) == Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] == Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek "[[Pax Austriaca]]" obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni "Avstrijski mir". Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST) Uspešno sem prestavil članek iz "Pax austriaca" na "Pax Austriaca" (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: "Wikipedija. Pax Austriaca". Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST) :Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) == Peskovniki == Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:20, 26. maj 2024 (CEST) :Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST) {{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:38, 27. maj 2024 (CEST) Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole: <pre> <!-- [[Kategorija:...]] [[Kategorija:...]] --> </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:04, 10. junij 2024 (CEST) ::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST) :::Jaz bi te še enkrat prosil za preureditev, ker imaš ogromno peskovnikov še vedno po kategorijah. Če želiš, ti jih lahko odstranim, samo hotel sem te prej vprašati, ker si napisal [[Uporabniški pogovor:Stebunik/peskovnik71 - Marko Kovač, škof|tole]]. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 17. avgust 2026 (CEST) Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave: <pre> [[:Kategorija:...]] [[:Kategorija:...]] </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 31. avgust 2024 (CEST) == [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] == Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST) :Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST) ::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST) :::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST) == Koncilski očetje == Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča: * 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov * 2. zasednje: 2488 * 3. zasednje: 2471 * 4. zasednje: 2629 Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej "talažjega" – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh: * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4] Morda se odločiš ... Upam. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:12, 14. september 2024 (CEST) :Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. Za zdaj bi želel "spraviti pod streho" še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST) Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:27, 26. oktober 2024 (CEST) :Naši Južni bratje pravijo: "Briga moja pređi na drugoga". Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse "pasalo" kot "Sitz in Leben", kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET) == Kategorija:Poligloti == V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:09, 15. september 2024 (CEST) :Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST) Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:00, 17. september 2024 (CEST) :Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri "asimil metodi", ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega "posvetnega", pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: "da, ampak Cerkvi nikoli." Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem "poliglotu" (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod "pošteno uporabo".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET) == Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference == Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:52, 17. september 2024 (CEST) :Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili "Jugoslovaansko škofovsko konferenco". Iz časov "Stare" in "Nove Jugoslavije" (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge "Jugoslavije" - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v "Pismu jugoslovanskih škofov 1945" podpisan kot predsednik JŠK "Alojzij Stepinac".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST) == Križevniška cerkev == Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:17, 21. september 2024 (CEST) :Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST) :: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST) Hvala za odgovor. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:25, 26. oktober 2024 (CEST) == Poštena uporaba == Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod "pošteno uporabo". Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET) :Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:53, 29. november 2024 (CET) ::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET) == Čestitke == Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 13. december 2024 (CET) :Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:12, 23. december 2024 (CET) |} :Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024 :Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. :Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. :Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik. {| class="wikitable" |- ! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev) |- |<poem> :Vekomaj prerokovani :Od Očeta je poslan. :Šla sta Jožef in Marija :Čez dolino, hrib in plan. :In ker zanju ni prostora, :Morata ven v svetlo noč: :O ljudje, ste res brezsrčni! :Vam Mesija ni v pomoč? :Nova pesem se razlega, :Od nebes se oglasi: :Višnji nam prinaša spravo, :Olajšuje nam skrbi. :Le nikar ne pozabimo, :Eno nam zapoved da: :To, da bližnjega ljubimo - :Obradujmo Jezusa.</poem> |} :Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET) ::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 23. december 2024 (CET) == [[:Kategorija:Visoke stavbe]] == Obstaja kakšna definicija za "visoko stavbo"? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko "visok" za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:20, 13. februar 2025 (CET) :Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene "visoke stavbe" (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo "nebotičnik", ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše "visoke stavbe". Kategorija "nebotičnik" - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot "visoke stavbe". Poleg tega pa lahko "nebotičnike" po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini "Najvišje stavbe na svetu", ki bi morda vse zaslužile kategorijo "nebotičnik".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET) ::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. "Visoke stavbe" bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:50, 13. februar 2025 (CET) :::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET) ::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih "visokih stavb" - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo "nebotičniki".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET) == Tabela ne prime == Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne "prime"): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET) {| class="wikitable" style="text-align:right;" ! rowspan=2 | Leto ! colspan=3 | Prebivalstvo ! colspan=4 | Duhovniki ! rowspan=2 | Diakoni ! colspan=2 | Redovniki ! rowspan=2 | Župnije |- ! Krščeni ! Skupno ! % ! Število ! Škofijski ! Redovni ! Vernikov na<br>duhovnika ! Moški ! Ženske |- | 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 || || 86 || 375 || 59 |- | 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 || || 1.787 || || || 53 || 113 |- | 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 || || 2.457 || || || 16 || 113 |- | 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 || || 2.977 || || || || 111 |- | 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112 |- | 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112 |- | 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112 |- | 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112 |- | 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130 |- | 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129 |- | 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112 |- | 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112 |- | 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112 |- | 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111 |- | 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 || || 61 || 23 || 111 |} :Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:35, 1. marec 2025 (CET) ::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET) ::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je "premaknjeno".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET) ::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:34, 3. marec 2025 (CET) Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:05, 4. marec 2025 (CET) :Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo "Krstov na duhovnika" v: "Vernikov na duhovnika". Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET) ::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:00, 4. marec 2025 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 25. marec 2025 (CET) :Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi "pasali" prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom "skopčal", ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET) ::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo <nowiki>{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki>. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 25. marec 2025 (CET) :::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET) ::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:44, 25. marec 2025 (CET) : Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti. : Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST) :: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST) == Slika == Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:44, 12. april 2025 (CEST) :Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: "Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric." No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res "upečatljivo" in "pretresljivo". Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST) :::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj "bogaboječi" in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej "po vampih šraufa". Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST) == [[Ciril Jerič]] == Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč! Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 20. april 2025 (CEST) :Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST) == "Okno" za Paskvina == Poskušal sem prenesti "okno" za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne "prime". Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju "[[Seznam papežev|Seznama papežev]]", pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST) : {{Opravljeno}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:04, 25. april 2025 (CEST) ::"Kdor zna, njemu dva" pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST) == Bodoči papež == Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse [[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 26. april 2025 (CEST) :Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST) ::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 26. april 2025 (CEST) :::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: "Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak"; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: "Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit." Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od "klasičnih". Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni "papabilis" - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z "našim" belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST) == "Hotniki" == Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:27, 20. maj 2025 (CEST) == Papež Janez XXIII. == Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:35, 20. junij 2025 (CEST) == Neprimeren način pisanja == spoštovani, kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST) :Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi "na terenu". Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti "skrtačil". Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST) == Slavko Večerin == Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:04, 8. september 2025 (CEST) == Poštena uporaba malo širše == Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti "pod pošteno uporabo" več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da "trpijo" omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko "pod pošteno uporabo", ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In "možeš da se žališ na vodovodnu upravu". Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST) == Predloga:Krščanstvo == Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:32, 11. september 2025 (CEST) :Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST) ::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga "krščanstvo" dokaj primerna, saj je bil "zahodni nadškof" ter "vzhodni škof". :::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:07, 11. september 2025 (CEST) ::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST) == Kategoriziranje == Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:47, 20. november 2025 (CET) :Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in "predsednik", nekaj časa pa tudi samo "član" npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET) == Ikona za črnogorščino == Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi "ikono" za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: ;{{ikona en}} ;{{ikona hr}} ;{{ikona cnr}} ;{{ikona me}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET) : {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 20. november 2025 (CET) ::Čudovit si: "Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET) == Pomišljaji == @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET) :Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET) ::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET) :::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) :Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET) ::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 19. december 2025 (CET) :::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: "Kam plovemo?" Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET) == Voda na mlin rasizma == Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) <ref>{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. :Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi "smetil" v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET) ::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala. == Magdalena Gornik == Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:07, 23. februar 2026 (CET) :Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET) ::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel "pametnjakovič", neki novopečeni "administrator", ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to "gubljenje vremena" opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET) == Prošnja za pogled == Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:10, 7. marec 2026 (CET) :Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET) ::Sedaj sem odprl "seznam" in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET) == Škofovsko rodoslovje == En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:52, 20. april 2026 (CEST) :Trenutno sem pri "vzhodni temi": ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za "Danila", ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST) Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:52, 21. april 2026 (CEST) :Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na "prevzgojo" v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno "njihovo" točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem "zdravo za gotovo", ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve "ugotovitvi" glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. "Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!"@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST) == Avtobiografije == Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST) == Slog člankov == Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat. S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:57, 9. junij 2026 (CEST) :V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil "izpiliti"; ti "politiki" in "pisatelji" me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da "zbrda-zdola" kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST) ::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, "prečistita" članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST) :::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je "Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...", nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:17, 11. junij 2026 (CEST) ::::Omenil sem, da gradivo znam zbrati; za "prečiščevanje" nepotrebnega ali za odpravo povezav pa nimam srečne roke. Kdor se na to razume, naj kar opravi, kar misli, da je potrebno. Opažam, da je večina člankov na Wikipediji le kopija, prevod ali krajšanje. Kadar namreč delam kak nov članek, primerjam večino že obstoječih wiki člankov na znanih jezikih, pa komaj najdem kaj drugega kot prepisovanje in celo z napakami vred. Če hočeš kaj bolj temeljitega, je s tem veliko nehvaležnega dela; med drugim se na spletu najde veliko tozadevnega gradiva ali pa tudi ne. Če bi bil mlajši ali pa na kakem Wiki tečaju, bi mi take zadeve morda bolj šle od roke; zato ne bi bilo narobe, da tisti, ki to opazi, zadevo tudi uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:01, 11. junij 2026 (CEST) :::::Precej bolj enostavno od "prečiščevanja" bi bilo, če bi se že pri pisanju vzdržal nepotrebnih subjektivnosti, ki so tvoje delo. Vsakdo drug bo naletel na dileme, kaj in koliko je utemeljeno oz. kaj odveč, saj nima toliko pregleda nad viri. Tudi povezav ne bi bilo treba čistiti, če bi se držal smernic - poveže se relevanten pojem le prvič, ko se pojavi, in povezav ne sme biti v naslovih poglavij. Govorim zdaj za v bodoče. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:46, 11. junij 2026 (CEST) == Hitro brisanje? == Za hitro brisanje je bil predložen moj članek v pripravi na peskovniku "Marko Kovač, škof". Ali se komu blede ali kaj, saj se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo kaj brisal na peskovniku, posebno pa ne na začetku dela. Pojasnil sem, da je stran v pripravi in seveda ima "multi". Čudno, čudno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:19, 17. avgust 2026 (CEST) : Kolikor vidim v zgodovini, si kot avtor zabeležen edini. Ni videt, da bi ti kdo kaj brisal ali predlagal za izbris. Še to: Prosim, da v svojih peskovnikih ne uporabljaš kategorij oziroma da jim odstraniš dvojne oklepaje. Osebni peskovniki se naj ne bi prikazovali med rednimi članki v kategorijah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:00, 17. avgust 2026 (CEST) :: Dragi Stebunik, peskovnik si za brisanje nehote predlagal kar sam z naslednjim drobcem, skopiranim iz nemške wiki: ::: <code><nowiki>{{B|Mt|27|54}}</nowiki></code> :: Z {{tl|B}} namreč na nemški wiki pokličeš šablono, namenjeno citiranju Svetega pisma, na slovenski pa šablono, namenjeno predlaganju hitrega brisanja. Takšnega očitno nenamernega predloga sicer ne bi nihče upošteval, tako da brez skrbi glede brisanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:02, 17. avgust 2026 (CEST) :::: Hvala za pojasnilo. Na strani sem zdaj pustil le slovensko besedilo. Tisti oglas me je res čisto iztiril.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:33, 17. avgust 2026 (CEST) == Eugenio Pacelli v Sloveniji == Včeraj sem videl v enem dokumentarcu, da je bil [[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] leta 1938 v Budimpešti na 34. svetovnem evharističnem kongresu, 9 mesecev preden je postal papež. Z njim v delegaciji je bil tudi Giovanni Montini. Nekaj sem premetaval po internetu in kaže, da so iz Rima potovali z vlakom čez Slovenijo. Ti je znano kaj to? To bi bilo dobro dodati v njuna članka in pa v članek [[Papeški obiski v Sloveniji]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:37, 21. september 2026 (CEST) :Podrobnosti mi niso znane, vendar je znano, da je bil Pacellijev nastop v Budimpešti zelo toplo sprejet. Poleg tega je nekaj o tem tudi v mojem članku o tem evharističnem kongresu. Za drugo bi se moral pozanimati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:58, 21. september 2026 (CEST) bxgajqd3lj6jj93qf36fuz39lpbptfp 6753546 6753537 2026-09-21T19:11:40Z Stebunik 55592 /* Eugenio Pacelli v Sloveniji */ 6753546 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = <font color=white>Arhiv</font> | titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:center | style = width:250px; float:right; | state = collapsed | navbar = off | list1 = <poem> [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]] </poem> }} '''Uporabniški pogovor:Stebunik.''' == Kako spremeniti imena slik? == Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST) :Na opisno stran slike dodaj predlogo <tt><nowiki>{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}</nowiki></tt>. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 04:11, 17. april 2023 (CEST) :: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST) :Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:17, 17. april 2023 (CEST) == Kurešček == Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o "domnevnih", se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 22. april 2023 (CEST) :[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) ::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Dodaj jezike == Poskusil sem dodati članek "[[Nadvojvodina Avstrija]]" kot članek v slovenščini k angleški "Archducy Austria", pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:28, 7. oktober 2023 (CEST) :Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST) == Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] == Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek "[[Pax Austriaca]]" obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni "Avstrijski mir". Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST) Uspešno sem prestavil članek iz "Pax austriaca" na "Pax Austriaca" (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: "Wikipedija. Pax Austriaca". Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST) :Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) == Peskovniki == Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:20, 26. maj 2024 (CEST) :Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST) {{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:38, 27. maj 2024 (CEST) Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole: <pre> <!-- [[Kategorija:...]] [[Kategorija:...]] --> </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:04, 10. junij 2024 (CEST) ::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST) :::Jaz bi te še enkrat prosil za preureditev, ker imaš ogromno peskovnikov še vedno po kategorijah. Če želiš, ti jih lahko odstranim, samo hotel sem te prej vprašati, ker si napisal [[Uporabniški pogovor:Stebunik/peskovnik71 - Marko Kovač, škof|tole]]. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 17. avgust 2026 (CEST) Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave: <pre> [[:Kategorija:...]] [[:Kategorija:...]] </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 31. avgust 2024 (CEST) == [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] == Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST) :Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST) ::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST) :::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST) == Koncilski očetje == Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča: * 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov * 2. zasednje: 2488 * 3. zasednje: 2471 * 4. zasednje: 2629 Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej "talažjega" – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh: * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4] Morda se odločiš ... Upam. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:12, 14. september 2024 (CEST) :Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. Za zdaj bi želel "spraviti pod streho" še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST) Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:27, 26. oktober 2024 (CEST) :Naši Južni bratje pravijo: "Briga moja pređi na drugoga". Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse "pasalo" kot "Sitz in Leben", kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET) == Kategorija:Poligloti == V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:09, 15. september 2024 (CEST) :Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST) Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:00, 17. september 2024 (CEST) :Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri "asimil metodi", ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega "posvetnega", pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: "da, ampak Cerkvi nikoli." Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem "poliglotu" (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod "pošteno uporabo".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET) == Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference == Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:52, 17. september 2024 (CEST) :Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili "Jugoslovaansko škofovsko konferenco". Iz časov "Stare" in "Nove Jugoslavije" (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge "Jugoslavije" - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v "Pismu jugoslovanskih škofov 1945" podpisan kot predsednik JŠK "Alojzij Stepinac".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST) == Križevniška cerkev == Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:17, 21. september 2024 (CEST) :Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST) :: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST) Hvala za odgovor. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:25, 26. oktober 2024 (CEST) == Poštena uporaba == Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod "pošteno uporabo". Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET) :Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:53, 29. november 2024 (CET) ::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET) == Čestitke == Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 13. december 2024 (CET) :Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:12, 23. december 2024 (CET) |} :Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024 :Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. :Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. :Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik. {| class="wikitable" |- ! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev) |- |<poem> :Vekomaj prerokovani :Od Očeta je poslan. :Šla sta Jožef in Marija :Čez dolino, hrib in plan. :In ker zanju ni prostora, :Morata ven v svetlo noč: :O ljudje, ste res brezsrčni! :Vam Mesija ni v pomoč? :Nova pesem se razlega, :Od nebes se oglasi: :Višnji nam prinaša spravo, :Olajšuje nam skrbi. :Le nikar ne pozabimo, :Eno nam zapoved da: :To, da bližnjega ljubimo - :Obradujmo Jezusa.</poem> |} :Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET) ::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 23. december 2024 (CET) == [[:Kategorija:Visoke stavbe]] == Obstaja kakšna definicija za "visoko stavbo"? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko "visok" za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:20, 13. februar 2025 (CET) :Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene "visoke stavbe" (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo "nebotičnik", ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše "visoke stavbe". Kategorija "nebotičnik" - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot "visoke stavbe". Poleg tega pa lahko "nebotičnike" po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini "Najvišje stavbe na svetu", ki bi morda vse zaslužile kategorijo "nebotičnik".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET) ::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. "Visoke stavbe" bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:50, 13. februar 2025 (CET) :::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET) ::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih "visokih stavb" - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo "nebotičniki".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET) == Tabela ne prime == Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne "prime"): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET) {| class="wikitable" style="text-align:right;" ! rowspan=2 | Leto ! colspan=3 | Prebivalstvo ! colspan=4 | Duhovniki ! rowspan=2 | Diakoni ! colspan=2 | Redovniki ! rowspan=2 | Župnije |- ! Krščeni ! Skupno ! % ! Število ! Škofijski ! Redovni ! Vernikov na<br>duhovnika ! Moški ! Ženske |- | 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 || || 86 || 375 || 59 |- | 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 || || 1.787 || || || 53 || 113 |- | 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 || || 2.457 || || || 16 || 113 |- | 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 || || 2.977 || || || || 111 |- | 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112 |- | 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112 |- | 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112 |- | 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112 |- | 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130 |- | 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129 |- | 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112 |- | 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112 |- | 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112 |- | 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111 |- | 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 || || 61 || 23 || 111 |} :Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:35, 1. marec 2025 (CET) ::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET) ::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je "premaknjeno".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET) ::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:34, 3. marec 2025 (CET) Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:05, 4. marec 2025 (CET) :Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo "Krstov na duhovnika" v: "Vernikov na duhovnika". Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET) ::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:00, 4. marec 2025 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 25. marec 2025 (CET) :Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi "pasali" prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom "skopčal", ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET) ::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo <nowiki>{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki>. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 25. marec 2025 (CET) :::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET) ::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:44, 25. marec 2025 (CET) : Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti. : Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST) :: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST) == Slika == Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:44, 12. april 2025 (CEST) :Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: "Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric." No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res "upečatljivo" in "pretresljivo". Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST) :::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj "bogaboječi" in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej "po vampih šraufa". Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST) == [[Ciril Jerič]] == Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč! Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 20. april 2025 (CEST) :Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST) == "Okno" za Paskvina == Poskušal sem prenesti "okno" za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne "prime". Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju "[[Seznam papežev|Seznama papežev]]", pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST) : {{Opravljeno}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:04, 25. april 2025 (CEST) ::"Kdor zna, njemu dva" pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST) == Bodoči papež == Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse [[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 26. april 2025 (CEST) :Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST) ::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 26. april 2025 (CEST) :::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: "Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak"; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: "Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit." Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od "klasičnih". Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni "papabilis" - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z "našim" belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST) == "Hotniki" == Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:27, 20. maj 2025 (CEST) == Papež Janez XXIII. == Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:35, 20. junij 2025 (CEST) == Neprimeren način pisanja == spoštovani, kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST) :Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi "na terenu". Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti "skrtačil". Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST) == Slavko Večerin == Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:04, 8. september 2025 (CEST) == Poštena uporaba malo širše == Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti "pod pošteno uporabo" več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da "trpijo" omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko "pod pošteno uporabo", ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In "možeš da se žališ na vodovodnu upravu". Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST) == Predloga:Krščanstvo == Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:32, 11. september 2025 (CEST) :Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST) ::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga "krščanstvo" dokaj primerna, saj je bil "zahodni nadškof" ter "vzhodni škof". :::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:07, 11. september 2025 (CEST) ::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST) == Kategoriziranje == Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:47, 20. november 2025 (CET) :Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in "predsednik", nekaj časa pa tudi samo "član" npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET) == Ikona za črnogorščino == Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi "ikono" za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: ;{{ikona en}} ;{{ikona hr}} ;{{ikona cnr}} ;{{ikona me}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET) : {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 20. november 2025 (CET) ::Čudovit si: "Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET) == Pomišljaji == @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET) :Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET) ::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET) :::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) :Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET) ::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 19. december 2025 (CET) :::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: "Kam plovemo?" Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET) == Voda na mlin rasizma == Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) <ref>{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. :Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi "smetil" v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET) ::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala. == Magdalena Gornik == Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:07, 23. februar 2026 (CET) :Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET) ::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel "pametnjakovič", neki novopečeni "administrator", ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to "gubljenje vremena" opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET) == Prošnja za pogled == Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:10, 7. marec 2026 (CET) :Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET) ::Sedaj sem odprl "seznam" in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET) == Škofovsko rodoslovje == En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:52, 20. april 2026 (CEST) :Trenutno sem pri "vzhodni temi": ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za "Danila", ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST) Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:52, 21. april 2026 (CEST) :Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na "prevzgojo" v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno "njihovo" točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem "zdravo za gotovo", ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve "ugotovitvi" glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. "Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!"@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST) == Avtobiografije == Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST) == Slog člankov == Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat. S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:57, 9. junij 2026 (CEST) :V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil "izpiliti"; ti "politiki" in "pisatelji" me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da "zbrda-zdola" kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST) ::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, "prečistita" članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST) :::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je "Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...", nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:17, 11. junij 2026 (CEST) ::::Omenil sem, da gradivo znam zbrati; za "prečiščevanje" nepotrebnega ali za odpravo povezav pa nimam srečne roke. Kdor se na to razume, naj kar opravi, kar misli, da je potrebno. Opažam, da je večina člankov na Wikipediji le kopija, prevod ali krajšanje. Kadar namreč delam kak nov članek, primerjam večino že obstoječih wiki člankov na znanih jezikih, pa komaj najdem kaj drugega kot prepisovanje in celo z napakami vred. Če hočeš kaj bolj temeljitega, je s tem veliko nehvaležnega dela; med drugim se na spletu najde veliko tozadevnega gradiva ali pa tudi ne. Če bi bil mlajši ali pa na kakem Wiki tečaju, bi mi take zadeve morda bolj šle od roke; zato ne bi bilo narobe, da tisti, ki to opazi, zadevo tudi uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:01, 11. junij 2026 (CEST) :::::Precej bolj enostavno od "prečiščevanja" bi bilo, če bi se že pri pisanju vzdržal nepotrebnih subjektivnosti, ki so tvoje delo. Vsakdo drug bo naletel na dileme, kaj in koliko je utemeljeno oz. kaj odveč, saj nima toliko pregleda nad viri. Tudi povezav ne bi bilo treba čistiti, če bi se držal smernic - poveže se relevanten pojem le prvič, ko se pojavi, in povezav ne sme biti v naslovih poglavij. Govorim zdaj za v bodoče. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:46, 11. junij 2026 (CEST) == Hitro brisanje? == Za hitro brisanje je bil predložen moj članek v pripravi na peskovniku "Marko Kovač, škof". Ali se komu blede ali kaj, saj se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo kaj brisal na peskovniku, posebno pa ne na začetku dela. Pojasnil sem, da je stran v pripravi in seveda ima "multi". Čudno, čudno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:19, 17. avgust 2026 (CEST) : Kolikor vidim v zgodovini, si kot avtor zabeležen edini. Ni videt, da bi ti kdo kaj brisal ali predlagal za izbris. Še to: Prosim, da v svojih peskovnikih ne uporabljaš kategorij oziroma da jim odstraniš dvojne oklepaje. Osebni peskovniki se naj ne bi prikazovali med rednimi članki v kategorijah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:00, 17. avgust 2026 (CEST) :: Dragi Stebunik, peskovnik si za brisanje nehote predlagal kar sam z naslednjim drobcem, skopiranim iz nemške wiki: ::: <code><nowiki>{{B|Mt|27|54}}</nowiki></code> :: Z {{tl|B}} namreč na nemški wiki pokličeš šablono, namenjeno citiranju Svetega pisma, na slovenski pa šablono, namenjeno predlaganju hitrega brisanja. Takšnega očitno nenamernega predloga sicer ne bi nihče upošteval, tako da brez skrbi glede brisanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:02, 17. avgust 2026 (CEST) :::: Hvala za pojasnilo. Na strani sem zdaj pustil le slovensko besedilo. Tisti oglas me je res čisto iztiril.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:33, 17. avgust 2026 (CEST) == Eugenio Pacelli v Sloveniji == Včeraj sem videl v enem dokumentarcu, da je bil [[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] leta 1938 v Budimpešti na 34. svetovnem evharističnem kongresu, 9 mesecev preden je postal papež. Z njim v delegaciji je bil tudi Giovanni Montini. Nekaj sem premetaval po internetu in kaže, da so iz Rima potovali z vlakom čez Slovenijo. Ti je znano kaj to? To bi bilo dobro dodati v njuna članka in pa v članek [[Papeški obiski v Sloveniji]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:37, 21. september 2026 (CEST) :Podrobnosti mi niso znane, vendar je znano, da je bil Pacellijev nastop v Budimpešti zelo toplo sprejet. Poleg tega je nekaj o tem tudi v mojem članku o tem evharističnem kongresu. Mislil sem napisati tudi ta članek, vendar je za zdaj končan le tisti o 52. evharističnem shodu. Za drugo bi se moral pozanimati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:58, 21. september 2026 (CEST) b3ceuk24boy1dpcvudeurkrhpr3auua 6753552 6753546 2026-09-21T19:19:03Z Stebunik 55592 /* Eugenio Pacelli v Sloveniji */ 6753552 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = <font color=white>Arhiv</font> | titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:center | style = width:250px; float:right; | state = collapsed | navbar = off | list1 = <poem> [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]] [[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]] </poem> }} '''Uporabniški pogovor:Stebunik.''' == Kako spremeniti imena slik? == Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST) :Na opisno stran slike dodaj predlogo <tt><nowiki>{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}</nowiki></tt>. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 04:11, 17. april 2023 (CEST) :: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST) :Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:17, 17. april 2023 (CEST) == Kurešček == Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o "domnevnih", se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 22. april 2023 (CEST) :[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) ::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Dodaj jezike == Poskusil sem dodati članek "[[Nadvojvodina Avstrija]]" kot članek v slovenščini k angleški "Archducy Austria", pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:28, 7. oktober 2023 (CEST) :Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST) == Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] == Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek "[[Pax Austriaca]]" obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni "Avstrijski mir". Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST) Uspešno sem prestavil članek iz "Pax austriaca" na "Pax Austriaca" (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: "Wikipedija. Pax Austriaca". Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST) :Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) == Peskovniki == Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:20, 26. maj 2024 (CEST) :Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST) {{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:38, 27. maj 2024 (CEST) Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole: <pre> <!-- [[Kategorija:...]] [[Kategorija:...]] --> </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:04, 10. junij 2024 (CEST) ::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST) :::Jaz bi te še enkrat prosil za preureditev, ker imaš ogromno peskovnikov še vedno po kategorijah. Če želiš, ti jih lahko odstranim, samo hotel sem te prej vprašati, ker si napisal [[Uporabniški pogovor:Stebunik/peskovnik71 - Marko Kovač, škof|tole]]. Lp, [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 17. avgust 2026 (CEST) Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave: <pre> [[:Kategorija:...]] [[:Kategorija:...]] </pre> --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 31. avgust 2024 (CEST) == [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] == Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST) :Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST) ::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST) :::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST) == Koncilski očetje == Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča: * 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov * 2. zasednje: 2488 * 3. zasednje: 2471 * 4. zasednje: 2629 Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej "talažjega" – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh: * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3] * [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4] Morda se odločiš ... Upam. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:12, 14. september 2024 (CEST) :Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. Za zdaj bi želel "spraviti pod streho" še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST) Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:27, 26. oktober 2024 (CEST) :Naši Južni bratje pravijo: "Briga moja pređi na drugoga". Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse "pasalo" kot "Sitz in Leben", kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET) == Kategorija:Poligloti == V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:09, 15. september 2024 (CEST) :Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST) Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:00, 17. september 2024 (CEST) :Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri "asimil metodi", ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega "posvetnega", pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: "da, ampak Cerkvi nikoli." Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem "poliglotu" (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod "pošteno uporabo".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET) == Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference == Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:52, 17. september 2024 (CEST) :Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili "Jugoslovaansko škofovsko konferenco". Iz časov "Stare" in "Nove Jugoslavije" (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge "Jugoslavije" - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v "Pismu jugoslovanskih škofov 1945" podpisan kot predsednik JŠK "Alojzij Stepinac".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST) == Križevniška cerkev == Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:17, 21. september 2024 (CEST) :Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST) :: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST) Hvala za odgovor. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:25, 26. oktober 2024 (CEST) == Poštena uporaba == Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod "pošteno uporabo". Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET) :Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:53, 29. november 2024 (CET) ::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET) == Čestitke == Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 13. december 2024 (CET) :Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:12, 23. december 2024 (CET) |} :Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024 :Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. :Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. :Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik. {| class="wikitable" |- ! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev) |- |<poem> :Vekomaj prerokovani :Od Očeta je poslan. :Šla sta Jožef in Marija :Čez dolino, hrib in plan. :In ker zanju ni prostora, :Morata ven v svetlo noč: :O ljudje, ste res brezsrčni! :Vam Mesija ni v pomoč? :Nova pesem se razlega, :Od nebes se oglasi: :Višnji nam prinaša spravo, :Olajšuje nam skrbi. :Le nikar ne pozabimo, :Eno nam zapoved da: :To, da bližnjega ljubimo - :Obradujmo Jezusa.</poem> |} :Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET) ::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 23. december 2024 (CET) == [[:Kategorija:Visoke stavbe]] == Obstaja kakšna definicija za "visoko stavbo"? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko "visok" za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:20, 13. februar 2025 (CET) :Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene "visoke stavbe" (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo "nebotičnik", ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše "visoke stavbe". Kategorija "nebotičnik" - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot "visoke stavbe". Poleg tega pa lahko "nebotičnike" po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini "Najvišje stavbe na svetu", ki bi morda vse zaslužile kategorijo "nebotičnik".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET) ::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. "Visoke stavbe" bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:50, 13. februar 2025 (CET) :::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET) ::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih "visokih stavb" - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo "nebotičniki".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET) == Tabela ne prime == Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne "prime"): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET) {| class="wikitable" style="text-align:right;" ! rowspan=2 | Leto ! colspan=3 | Prebivalstvo ! colspan=4 | Duhovniki ! rowspan=2 | Diakoni ! colspan=2 | Redovniki ! rowspan=2 | Župnije |- ! Krščeni ! Skupno ! % ! Število ! Škofijski ! Redovni ! Vernikov na<br>duhovnika ! Moški ! Ženske |- | 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 || || 86 || 375 || 59 |- | 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 || || 1.787 || || || 53 || 113 |- | 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 || || 2.457 || || || 16 || 113 |- | 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 || || 2.977 || || || || 111 |- | 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112 |- | 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112 |- | 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112 |- | 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112 |- | 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130 |- | 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129 |- | 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112 |- | 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112 |- | 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112 |- | 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111 |- | 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 || || 61 || 23 || 111 |} :Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:35, 1. marec 2025 (CET) ::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET) ::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je "premaknjeno".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET) ::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:34, 3. marec 2025 (CET) Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:05, 4. marec 2025 (CET) :Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo "Krstov na duhovnika" v: "Vernikov na duhovnika". Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET) ::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:00, 4. marec 2025 (CET) == CEE Pomlad? == Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 25. marec 2025 (CET) :Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi "pasali" prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom "skopčal", ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET) ::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo <nowiki>{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki>. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 25. marec 2025 (CET) :::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET) ::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:44, 25. marec 2025 (CET) : Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti. : Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST) :: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST) == Slika == Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:44, 12. april 2025 (CEST) :Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: "Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric." No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res "upečatljivo" in "pretresljivo". Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST) :::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj "bogaboječi" in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej "po vampih šraufa". Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST) == [[Ciril Jerič]] == Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč! Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 20. april 2025 (CEST) :Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST) == "Okno" za Paskvina == Poskušal sem prenesti "okno" za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne "prime". Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju "[[Seznam papežev|Seznama papežev]]", pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST) : {{Opravljeno}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:04, 25. april 2025 (CEST) ::"Kdor zna, njemu dva" pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST) == Bodoči papež == Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse [[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 26. april 2025 (CEST) :Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST) ::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:49, 26. april 2025 (CEST) :::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: "Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak"; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: "Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit." Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od "klasičnih". Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni "papabilis" - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z "našim" belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST) == "Hotniki" == Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:27, 20. maj 2025 (CEST) == Papež Janez XXIII. == Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:35, 20. junij 2025 (CEST) == Neprimeren način pisanja == spoštovani, kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST) :Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi "na terenu". Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti "skrtačil". Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST) == Slavko Večerin == Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:04, 8. september 2025 (CEST) == Poštena uporaba malo širše == Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti "pod pošteno uporabo" več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da "trpijo" omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko "pod pošteno uporabo", ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In "možeš da se žališ na vodovodnu upravu". Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST) == Predloga:Krščanstvo == Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:32, 11. september 2025 (CEST) :Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST) ::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga "krščanstvo" dokaj primerna, saj je bil "zahodni nadškof" ter "vzhodni škof". :::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:07, 11. september 2025 (CEST) ::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST) == Kategoriziranje == Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:47, 20. november 2025 (CET) :Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in "predsednik", nekaj časa pa tudi samo "član" npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET) == Ikona za črnogorščino == Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi "ikono" za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: ;{{ikona en}} ;{{ikona hr}} ;{{ikona cnr}} ;{{ikona me}} --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET) : {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:43, 20. november 2025 (CET) ::Čudovit si: "Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET) == Pomišljaji == @[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET) :Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET) ::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET) :::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) :Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET) ::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 19. december 2025 (CET) :::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: "Kam plovemo?" Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET) == Voda na mlin rasizma == Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) <ref>{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.</ref>. Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.</ref>{{,}}<ref>{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.</ref>, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] <ref>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.</ref>. :Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi "smetil" v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET) ::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala. == Magdalena Gornik == Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:07, 23. februar 2026 (CET) :Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET) ::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel "pametnjakovič", neki novopečeni "administrator", ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to "gubljenje vremena" opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET) == Prošnja za pogled == Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:10, 7. marec 2026 (CET) :Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET) ::Sedaj sem odprl "seznam" in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET) == Škofovsko rodoslovje == En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:52, 20. april 2026 (CEST) :Trenutno sem pri "vzhodni temi": ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za "Danila", ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST) Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:52, 21. april 2026 (CEST) :Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na "prevzgojo" v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno "njihovo" točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem "zdravo za gotovo", ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve "ugotovitvi" glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. "Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!"@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST) == Avtobiografije == Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST) == Slog člankov == Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat. S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:57, 9. junij 2026 (CEST) :V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil "izpiliti"; ti "politiki" in "pisatelji" me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da "zbrda-zdola" kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST) ::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, "prečistita" članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST) :::Mislil sem slog besedila, ne tehnične opreme članka (čeprav je pri slednjem vidiku tudi nekaj težav, predvsem to, da delaš preveč povezav na druge članke). Recimo izjave, kot je "Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ...", nimajo kaj početi v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:17, 11. junij 2026 (CEST) ::::Omenil sem, da gradivo znam zbrati; za "prečiščevanje" nepotrebnega ali za odpravo povezav pa nimam srečne roke. Kdor se na to razume, naj kar opravi, kar misli, da je potrebno. Opažam, da je večina člankov na Wikipediji le kopija, prevod ali krajšanje. Kadar namreč delam kak nov članek, primerjam večino že obstoječih wiki člankov na znanih jezikih, pa komaj najdem kaj drugega kot prepisovanje in celo z napakami vred. Če hočeš kaj bolj temeljitega, je s tem veliko nehvaležnega dela; med drugim se na spletu najde veliko tozadevnega gradiva ali pa tudi ne. Če bi bil mlajši ali pa na kakem Wiki tečaju, bi mi take zadeve morda bolj šle od roke; zato ne bi bilo narobe, da tisti, ki to opazi, zadevo tudi uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:01, 11. junij 2026 (CEST) :::::Precej bolj enostavno od "prečiščevanja" bi bilo, če bi se že pri pisanju vzdržal nepotrebnih subjektivnosti, ki so tvoje delo. Vsakdo drug bo naletel na dileme, kaj in koliko je utemeljeno oz. kaj odveč, saj nima toliko pregleda nad viri. Tudi povezav ne bi bilo treba čistiti, če bi se držal smernic - poveže se relevanten pojem le prvič, ko se pojavi, in povezav ne sme biti v naslovih poglavij. Govorim zdaj za v bodoče. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:46, 11. junij 2026 (CEST) == Hitro brisanje? == Za hitro brisanje je bil predložen moj članek v pripravi na peskovniku "Marko Kovač, škof". Ali se komu blede ali kaj, saj se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo kaj brisal na peskovniku, posebno pa ne na začetku dela. Pojasnil sem, da je stran v pripravi in seveda ima "multi". Čudno, čudno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:19, 17. avgust 2026 (CEST) : Kolikor vidim v zgodovini, si kot avtor zabeležen edini. Ni videt, da bi ti kdo kaj brisal ali predlagal za izbris. Še to: Prosim, da v svojih peskovnikih ne uporabljaš kategorij oziroma da jim odstraniš dvojne oklepaje. Osebni peskovniki se naj ne bi prikazovali med rednimi članki v kategorijah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:00, 17. avgust 2026 (CEST) :: Dragi Stebunik, peskovnik si za brisanje nehote predlagal kar sam z naslednjim drobcem, skopiranim iz nemške wiki: ::: <code><nowiki>{{B|Mt|27|54}}</nowiki></code> :: Z {{tl|B}} namreč na nemški wiki pokličeš šablono, namenjeno citiranju Svetega pisma, na slovenski pa šablono, namenjeno predlaganju hitrega brisanja. Takšnega očitno nenamernega predloga sicer ne bi nihče upošteval, tako da brez skrbi glede brisanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:02, 17. avgust 2026 (CEST) :::: Hvala za pojasnilo. Na strani sem zdaj pustil le slovensko besedilo. Tisti oglas me je res čisto iztiril.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:33, 17. avgust 2026 (CEST) == Eugenio Pacelli v Sloveniji == Včeraj sem videl v enem dokumentarcu, da je bil [[Papež Pij XII.|Eugenio Pacelli]] leta 1938 v Budimpešti na 34. svetovnem evharističnem kongresu, 9 mesecev preden je postal papež. Z njim v delegaciji je bil tudi Giovanni Montini. Nekaj sem premetaval po internetu in kaže, da so iz Rima potovali z vlakom čez Slovenijo. Ti je znano kaj to? To bi bilo dobro dodati v njuna članka in pa v članek [[Papeški obiski v Sloveniji]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:37, 21. september 2026 (CEST) :Podrobnosti mi niso znane, vendar je znano, da je bil Pacellijev nastop v Budimpešti zelo toplo sprejet. Videl sem glede tega tudi lepe ilustrirane knjige in priložnostne znamke. Poleg tega sem mislil napraviti članek o tem evharističnem kongresu, saj bi mi koristilo znanje madžarščine kot mi je ob navzočnosti na 52 shodu. Mislil sem napisati tudi ta članek, pa članek o "našem" shodu 1912 na Dunaju; vendar je za zdaj končan le tisti o [[52. mednarodni evharistični shod|52. mednarodnem evharističnem shodu]] prav tako v Budimpešti 2021. Za drugo bi se moral pozanimati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:58, 21. september 2026 (CEST) hz665rcqcjegjgkjifmwrbb8gjazvr8 0 232956 6753475 6328362 2026-09-21T15:48:25Z ~2026-51158-48 266121 rastline v ljudi 6753475 wikitext text/x-wiki [[Slika:Carbon cycle-cute diagram.svg|thumb|310px|Proces kroženja ogljika]] '''Kroženje ogljika''' je premeščanje [[ogljik]]a med zemeljsko skorjo, organizmi, [[hidrosfera|hidrosfero]] in [[ozračje|atmosfero]]. == Ogljik == Ogljik je najpomembnejša organska [[spojina]], ki sestavlja telesa organizmov. Kroženje [[ogljik]]a je v naravi osrednjega pomena, kajti vsa [[tkivo|tkiv]]a živih organizmov so sestavljena iz ogljika in študij biogeokemičnega kroženja ogljika je pokazatelj stanja [[biosfera|biosfer]]e. V [[ozračje|atmosfer]]i ogljik obstaja skoraj vedno kot [[ogljikov dioksid]], v [[morje|morj]]u ali [[ocean]]u pa kroži v obliki raztopljenega [[ogljik]]ovega [[dioksid]]a (CO₂), [[bikarbonat]]nih (HCO₃) in [[karbonat]]nih [[ion]]ov (CO²₃). Atmosferski ogljik sprejemajo [[rastlina|rastlin]]e med procesom [[fotosinteza|fotosinteze]], pri procesu dihanja pa ga [[žival]]i in [[ljudje]] vračamo nazaj v zrak/[[ozračje|atmosfer]]o. Rastline vežejo ogljikov dioksid, ta postaja sestavina organske [[snov]]i, ki jo porabljajo [[žival]]i in [[mikroorganizem|mikroorganizmi]]. Mikroorganizmi razkrajajo mrtve živali in rastline, ogljik pa se v obliki ogljikovega dioksida zopet vrača v [[voda|vod]]o in [[ozračje|atmosfer]]o. Količina ogljikovega [[dioksid]]a v atmosferi pa se povečuje z zgorevanjem [[nafta|nafte]], [[premog]]a in ob [[gozd]]nih [[požar]]ih. Funkcija [[gozd]]ov in ostalih zelenih površin je, da veliko CO₂ vežejo nase, a zaradi prevelike onesnaženosti, prihaja do presežene kocentracije v ozračju. Vpliv človeka na kroženje [[vodik]]a je v veliki meri kulturno pogojen ([[nomad]]ske, poljedelske, [[industrija|industrij]]ske, postindustrijske [[družba|družb]]e). Porast števila [[prežvekovakovalec|prežvekova]]lcev je povzročil povečano količino [[toplogredni]]h [[plin]]ov, kot je na primer [[metan]] in ob tem se je spremenila sestava združbe [[primarni]]h [[producent]]ov (več [[travnik]]ov, manj [[gozd]]ov). Kroženje ogljika v biosferi je več nivojsko. Kroženje [[ogljik]]a v [[biosfera|biosferi]], kjer [[rastilna|rastline]] predelajo ogljikov [[dioksid]] v organske [[spojina|spojine]], ki jih nato zaužijejo [[žival]]i in [[rastlina|rastline]], ogljik pa se vrne v okolje v [[anorganska snov|anorganski]] obliki preko procesov dihanja in razkrajanja. Vse [[rastlina|rastline]], naj si bo to [[drevesa|drevje]], [[grmovje|grmičevje]], [[trava|trave]], [[alge]] ali [[vodne rastline]], v procesu fotosinteze v ozračje sproščajo plin kisik (O₂). Ta je nujno potreben za preživetje večine organizmov na [[zemlja|Zemlji]], saj ga potrebujejo za dihanje. Del prostega kisika (O₂) porabijo mikroorganizmi pri mikrobnem razkrojevanju organskih odpadkov v tleh in v blatu na dnu voda, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid (CO₂). V [[ozračje]] sproščen plin ogljikov dioksid (CO₂) v določeni meri vstopa v organizme, ki vršijo fotosintezo, preostali del se kopiči v ozračju. Zelene rastline in alge ogljikov dioksid (CO₂) potrebujejo za vršenje fotosinteze, pri kateri se tvorijo organske spojine, v ozračje pa se sprošča prosti kisik (O₂). == Nivoji kroženja ogljika == Poznamo več vrst nivojev kroženja ogljika v [[narava|narav]]i. Na fizikalno-kemijsko nivoju porazdelitve med dvema fazama, na [[proces]]u kroženja [[molekula]]rnega nivoja (metabolni cikli), kroženju na [[nivo]]ju [[celica|celic]]e, kroženju na nivoju [[organizem|organiz]]ma (v primeru [[večceličen|večcelič]]nega organizma), kroženje na nivoju združbe, kroženje na nivoju [[ekosistem]]a in kroženje na nivoju celotnega [[planet]]a. == Pomen ogljikovega dioksida v ozračju == Ogljikov dioksid, CO₂ je nestrupen plin, ki nastaja pri [[izgorevanje|zgorevanju]] snovi, katere vsebujejo ogljik in pri [[trohnjenje|trohnenju]]. Nastali CO₂ [[Asimilacija (ekologija)|asimilirajo]] rastline, nekaj ga fizikalno vežejo [[ocean]]i, preostali del pa ostane v [[ozračje|ozračju]]. Ogljikov dioksid, ki ga vežejo rastline, pride s trohnenjem ponovno v ozračje, lahko pa se nabira v obliki [[humus]]a ali [[šota|šote]] v zemlji, lahko pa ga [[reka|reke]] nosijo v [[morje|morja]], kjer se useda na dno kot sediment ([[usedlina]]). Iz šote ali iz sedimenta lahko v geoloških časovnih obdobjih nastajajo [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]]. Zgorevanje in trohnenje, izmenjava CO₂ med ozračjem in oceani so dokaz, da ogljik v naravi ''nenehno kroži''. Molekula CO₂ podobno kot vodna molekula absorbira [[infrardeči žarki|infrardeče žarke]], vidno svetlobo pa prepušča. Zaradi tega veliko toplotnih žarkov, ki jih oddaja zemlja, atmosfera zadrži. Naraščanje vsebnosti CO₂ v ozračju zato povzroča naraščanje [[temperatura|temperature]] zemeljske površine. Ogljikov dioksid povzroča tudi močnejše taljenje [[večni led|večnega ledu]] in [[sneg]]a zaradi naraščanja temperature. Po drugi strani pa ogljikov dioksid zmanjšuje akumulacijo toplote v [[ocean]]ih, zaradi naraščanja temperature se poveča [[izhlapevanje]] vode in nastajanje [[oblak]]ov (strahovite nevihte). Če se bi podvojila koncentracija ogljikovega dioksida CO₂ bi se zvišala temperatura ozračja za 2 °C. Posledice tolikšne otoplitve, ki bi bile zlasti izrazite v polarnih območjih, kjer bi otoplitev znašala od 5 do 10 °C, bi bile katastofalne. Področja ki so danes rodovitna, bi se spremenile v stepo. Zaradi taljena večnega ledu na [[Antarktika|Antarktiki]] bi se zvišala morska gladina in zmanjšale celine. == Biološki procesi == Glavni biološki [[proces]]i na ogljiku v biosferi so [[redukcija]] CO₂ ([[fotosinteza]], [[kemosinteza]]), [[oksidacija]] ([[respiracija]] in [[fermentacija]]) kompleksnega ogljika, [[redukcija]] C1 spojin (metanogeneza), oksidacija C1 spojin (metanotrofija in metilotrofija), [[mobilizacija]] ogljika in [[imobilizacija]] ogljika. == Poenostavljeno kroženje ogljika == Z izkoriščanjem [[fosilna goriva|fosilnih goriv]] ([[premog]]a, [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]) se v [[zeneljska skorja|zemeljski skorji]] uskladiščen ogljik prenaša v atmosfero in krepi učinek tople grede. Ogljik je osnovni graditelj vseh organskih spojin, glavni element v fiksaciji energije pri fotosintezi, je tudi tesno povezan s pretokom energije. Mera produkcije je izražena z g _fiksiranega C/m²/leto. Vir ogljika (živi organizmi in depoziti) → CO₂ v ozračju ali CO₂ raztopljen v vodi. Glavne lastnosti ogljika ki se pretaka so, da se masa ohranja, [[energija]] se ohranja, [[entropija]] pa narašča. == Kroženje ogljika na kopnem == Ogljikov dioksid CO₂ iz ozračja preide v rastlino → fotosinteza → vgradnja v organske spojine primarnih producentov '''→''' dihanje → nazaj v ozračje kot CO₂ '''→''' opad → mineralizacija → dihanje '''→''' depoziti organske mase ([[humus]], [[šota]], [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]]) '''→''' hrana konzumentov → dihanje → smrt → mineralizacija → depoziti. == Kroženje ogljika v vodi == Ogljikov dioksid CO₂ difuzno v zgornji sloj vode → v skladu z ravnovesno enačbo: CO₂ + H₂O = H⁺ + HCO₃ = 2H⁺ + CO₃^2- → raztopljen anorganski ogljik (DIC)<br />reakcija odvisna od pH:<br /> * pod 4,3 → večina ogljika kot raztopljen CO₂ * 4,3 do 8,3 → večina kot [[bikarbonat]] HCO₃ * nad 8,3 → večina kot [[karbonat]] CO₃^2- == Kroženje ogljika s pomočjo fitoplanktona == [[Fitoplankton]] DIC v fotosintezi pretvori v ogljikove hidrate dihanje CO₂ → fitoplankton ga ponovno uporabi v sintezi OH, hrana konzumentom → dihanje, opad, mineralizacija, depoziti [[karbonat]]i v ohišja školjk oz. zunanji [[skelet]] (školjke, raki,...) depozit v sedimentih → koralni grebeni, apnenec, lehnjak → C izločen za dolgo obdobje iz hitrega kroženja (dihanje, mineralizacija ) == Kroženje ogljika v mikrobiologiji == [[Biokemija|Biokemij]]sko kroženje ogljika v naravi je osrednjega pomena. Ogljik je glavno gonilo dogajanja v ekosistemu saj so vsa tkiva živih organizmov so sestavljena iz ogljika. [[mikrobi|Mikrobna]] pretvorba ogljika pomeni kroženje ogljika, ki se začne s prisotnostjo CO₂ v zraku, katerega v procesu fotosinteze asimilira zelena rastlina in ga z [[biosinteza|biosintezo]] prevede do [[celuloza|celuloze]]. Po odmrtju rastline celulozo razgradijo celulolitični [[mikroorganizmi]] in kot produkt aerobne razgradnje ogljika iz ceuloze preide nazaj v CO₂ in ogljik v biomasi, z razmerjem cca. 50:50. Popolni krog CO₂ v ogljik in nazaj je na prikazan način sklenjen. Študija biokemičnega kroženja ogljika je pokazatelj stanja [[biosfera|biosfere]] v vezeh med ogljikovimi [[atom]]i, ki sestavljajo organske snovi, v katerih je spravljeno veliko energije.<br /> * 1 g [[glukoza|glukoz]]e lahko proizvede 15 kJ toplote * 1 g [[maščoba|maščob]] lahko proizvede 38,9 kJ [[toplota|toplot]]e * [[premog]]: 30,6 kJ/g * [[nafta]]: 44,4 kJ/g * [[bencin]]: 50,1 kJ/g == Obstojnost ogljika v naravi == Zelena [[biomasa]] se zadrži v biosferi nekaj tednov, [[organska]] [[snov]] v oceanu se zadrži v biosferi 1 leto, večletna rastlina se zadrži v [[biosfera|biosfer]]i 15 let, stabilna organska snov se zadrži v biosferi 40 let, ogljik v kamninah pa 10⁶ let.<br />Najpomembnejši tok v globalnem kroženju je ogljik - [[fotosinteza]] ki povezuje atmosferski CO₂ (oksidirani ogljik) z organsko vezanim ogljikom (reduciranim ogljikom) → obratni proces je [[oksidacija]] → respiracija → kroženje ogljika je povezano s kroženjem [[kisik]]a v [[ozračje|atmosferi]]. == Proces fotosinteze == Energija (sonce + 6CO₂ + 6H₂O → C₆H₁₂O₆ + 6O₂) V [[fotosinteza|fotosintezi]] kopenskih rastlin se po grobi oceni vsako leto vgradi v organske spojine med 13 in 22 milijardami ton ogljikovega dioksida. Vse vodne rastline pa ga vežejo še veliko več. Morske alge lahko v ugodnih pogojih vežejo 360 g ogljika na m₂ morske površine. Ker izvira ogljik, ki se veže v fotosintezi, izključno iz atmosfere, lahko pričakujemo da se bo koncentracija CO₂ v atmosferi zniževala. Do tega pa ne pride zaradi [[mineralizacija|mineralizacije]] organskih snovi, s katero se ob sodelovanju mikroorganizmov in nižje razvitih živali CO₂ ponovno vrača v atmosferski rezervoar. Živali ne morejo asimilirati ogljika, vendar pa dihajo in tako prispevajo k vračanju ogljikovega dioksida v atmosfero. Odrasel človek na primer izdiha v 24 urah približno 1&nbsp;kg CO₂. ==Proces respiracije == C₆H₁₂O₆ (organska snov) + 6O₂ → 6CO₂ + 6H₂O + energija Anaerobni proces razgradnje organskega ogljika poteka v obliki anaerobne [[respiracija|respiracije]], [[fermentacija|fermentacije]] in [[metanogenoza|metanogenoze]]. Večina nastalega [[metan]]a nastaja pri metanogenozi, izhaja iz anoksičnih okolij in ga oksidirajo metanotrofi. == Ogljik v atmosferi == [[Slika:AIRS Carbon Dioxide.png|thumb|250px|2010 Koncentracija ogljikovega dioksida v troposferi.]] [[Slika:Annual mean sea surface dissolved inorganic carbon for the 1990s (GLODAP).png|thumb|200px|Koncentracija raztopljenega anorganskega ogljika v oceanih]] Ogljik obstaja v zemeljski [[ozračje|atmosferi]] predvsem kot [[plin]] [[ogljikov dioksid]] (CO₂). Čeprav ga je v atmosferi malo, približno 0,04%, igra ključno vlogo pri podpiranju življenja. Ostali plini ki vsebujejo ogljik, so: [[metan]] in [[klorofluoroogljikovodiki]] (ti so v celoti [[antropogeni]]). Med [[fotosinteza|fotosintezo]] [[drevo|drevesa]] pretvorijo ogljikov dioksid v [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]], med procesom nastaja [[kisik]], ki ga drevesa izločijo v [[ozračje]]. Ta proces je najbolj učinkovit v relativno mladih [[gozd|gozdovih]], kjer je hitra rast dreves. Učinek je močnejši v [[listnati gozdovi|listnatih gozdovih]] [[pomlad|spomladi]], ko listi brstijo. Močnejši je na [[severna polobla|severni polobli]], saj je veliko več zemlje poraščene z gozdovi v zmernih zemljepisnih širinah kot na [[južna polobla|južni polobli]]. To je vidno na letnem grafu [[meritev]] [[koncentracija|koncentracije]] CO₂. *Atmosfera je najmanjši rezervoar vodika, ker je njegov obstoj v atmosferi zelo kratek, vendar pa je ogljik ko je v zraku mnogo bolj aktiven kot recimo v vodi. *drevesa skladiščijo 86 % nadzemnega ogljika in 73 % ogljika v tleh. *Na površini [[ocean]]ov proti polom postane [[morska voda]] hladnejša, tako tvori več [[oglikova kislina|ogljikove kisline]], CO<sub>2 postane bolj [[topnost|topen]] v [[voda|vodi]]. Ko sprejme CO₂, voda postane težja in zaradi tega začne spodrivati lažjo vodo pod njo in tako vodi ogljik do morskega dna. Ta pojav imenujemo topnostna črpalka. *V zgornjih plasteh [[ocean]]ov, območjih visoke [[biološka storilnost|biološke storilnosti]], [[morski organizem|morski organizmi]] spremenijo ogljik v [[tkivo|tkiva]] ali [[karbonat]]e za trde dele telesa kot so [[lupina|lupine]]. Ta so posamično [[oksidiran]]a in [[raztopljen]]a na nižjih ravneh [[ocean]]a od tistih na katerih so bila ustvarjena, kar je povzročilo znižanje pretoka ogljika. == Vpliv človeka na kroženje ogljika == Vpliv človeka na kroženje ogljika je v veliki kulturno pogojen ([[nomad]]ske, [[poljedelstvo|poljedelske]], [[industrija|industrijske]], [[postindustrijska družba|postindustrijske družbe]]). Zaradi povečanega števila [[prežvekovalec|prežvekovalcev]] se je povečala količina [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]] (metan, CO₂, N₂O, NO). Ob tem pa se je spremenila tudi sestava združbe primarnih producentov, kot primer lahko navedemo zmanjšanje površin gozdov in s tem več travnatih površin. Zaradi hitre porabe [[fosilno gorivo|fosilnih goriv]] v industrijskih in postindustrijskih družbah je zemljino ravnovesje porušeno, saj je nastanek fosilnih goriv bistveno počasnejši od naše porabe, zaradi česar se približujemo obdobju ko le teh preprosto ne bo več. == Glej tudi == *[[Kroženje kisika]] *[[Kroženje fosforja]] *[[Algna biomasa]] *[[Fitoplankton]] *[[Fotosinteza]] == Viri == * http://web.bf.uni-lj.si/zt/mikro//homepage/praktikumbiologi.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304082650/http://web.bf.uni-lj.si/zt/mikro//homepage/praktikumbiologi.pdf |date=2016-03-04 }} * literatura:Wie funktioniert das? Die umwelt des menschen [[Kategorija:Biogeokemični cikli|Ogljik]] [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Ogljik]] [[Kategorija:Biologija tal]] {{normativna kontrola}} 0qlobbjune9ex2721con5pllc4ra6a2 6753650 6753475 2026-09-22T10:25:30Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-51158-48|~2026-51158-48]] ([[User talk:~2026-51158-48|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] 6328362 wikitext text/x-wiki [[Slika:Carbon cycle-cute diagram.svg|thumb|310px|Proces kroženja ogljika]] '''Kroženje ogljika''' je premeščanje [[ogljik]]a med zemeljsko skorjo, organizmi, [[hidrosfera|hidrosfero]] in [[ozračje|atmosfero]]. == Ogljik == Ogljik je najpomembnejša organska [[spojina]], ki sestavlja telesa organizmov. Kroženje [[ogljik]]a je v naravi osrednjega pomena, kajti vsa [[tkivo|tkiv]]a živih organizmov so sestavljena iz ogljika in študij biogeokemičnega kroženja ogljika je pokazatelj stanja [[biosfera|biosfer]]e. V [[ozračje|atmosfer]]i ogljik obstaja skoraj vedno kot [[ogljikov dioksid]], v [[morje|morj]]u ali [[ocean]]u pa kroži v obliki raztopljenega [[ogljik]]ovega [[dioksid]]a (CO₂), [[bikarbonat]]nih (HCO₃) in [[karbonat]]nih [[ion]]ov (CO²₃). Atmosferski ogljik sprejemajo [[rastlina|rastlin]]e med procesom [[fotosinteza|fotosinteze]], pri procesu dihanja pa ga [[žival]]i in [[rastlina|rastlin]]e vračajo nazaj v [[ozračje|atmosfer]]o. Rastline vežejo ogljikov dioksid, ta postaja sestavina organske [[snov]]i, ki jo porabljajo [[žival]]i in [[mikroorganizem|mikroorganizmi]]. Mikroorganizmi razkrajajo mrtve živali in rastline, ogljik pa se v obliki ogljikovega dioksida zopet vrača v [[voda|vod]]o in [[ozračje|atmosfer]]o. Količina ogljikovega [[dioksid]]a v atmosferi pa se povečuje z zgorevanjem [[nafta|nafte]], [[premog]]a in ob [[gozd]]nih [[požar]]ih. Funkcija [[gozd]]ov in ostalih zelenih površin je, da veliko CO₂ vežejo nase, a zaradi prevelike onesnaženosti, prihaja do presežene kocentracije v ozračju. Vpliv človeka na kroženje [[vodik]]a je v veliki meri kulturno pogojen ([[nomad]]ske, poljedelske, [[industrija|industrij]]ske, postindustrijske [[družba|družb]]e). Porast števila [[prežvekovakovalec|prežvekova]]lcev je povzročil povečano količino [[toplogredni]]h [[plin]]ov, kot je na primer [[metan]] in ob tem se je spremenila sestava združbe [[primarni]]h [[producent]]ov (več [[travnik]]ov, manj [[gozd]]ov). Kroženje ogljika v biosferi je več nivojsko. Kroženje [[ogljik]]a v [[biosfera|biosferi]], kjer [[rastilna|rastline]] predelajo ogljikov [[dioksid]] v organske [[spojina|spojine]], ki jih nato zaužijejo [[žival]]i in [[rastlina|rastline]], ogljik pa se vrne v okolje v [[anorganska snov|anorganski]] obliki preko procesov dihanja in razkrajanja. Vse [[rastlina|rastline]], naj si bo to [[drevesa|drevje]], [[grmovje|grmičevje]], [[trava|trave]], [[alge]] ali [[vodne rastline]], v procesu fotosinteze v ozračje sproščajo plin kisik (O₂). Ta je nujno potreben za preživetje večine organizmov na [[zemlja|Zemlji]], saj ga potrebujejo za dihanje. Del prostega kisika (O₂) porabijo mikroorganizmi pri mikrobnem razkrojevanju organskih odpadkov v tleh in v blatu na dnu voda, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid (CO₂). V [[ozračje]] sproščen plin ogljikov dioksid (CO₂) v določeni meri vstopa v organizme, ki vršijo fotosintezo, preostali del se kopiči v ozračju. Zelene rastline in alge ogljikov dioksid (CO₂) potrebujejo za vršenje fotosinteze, pri kateri se tvorijo organske spojine, v ozračje pa se sprošča prosti kisik (O₂). == Nivoji kroženja ogljika == Poznamo več vrst nivojev kroženja ogljika v [[narava|narav]]i. Na fizikalno-kemijsko nivoju porazdelitve med dvema fazama, na [[proces]]u kroženja [[molekula]]rnega nivoja (metabolni cikli), kroženju na [[nivo]]ju [[celica|celic]]e, kroženju na nivoju [[organizem|organiz]]ma (v primeru [[večceličen|večcelič]]nega organizma), kroženje na nivoju združbe, kroženje na nivoju [[ekosistem]]a in kroženje na nivoju celotnega [[planet]]a. == Pomen ogljikovega dioksida v ozračju == Ogljikov dioksid, CO₂ je nestrupen plin, ki nastaja pri [[izgorevanje|zgorevanju]] snovi, katere vsebujejo ogljik in pri [[trohnjenje|trohnenju]]. Nastali CO₂ [[Asimilacija (ekologija)|asimilirajo]] rastline, nekaj ga fizikalno vežejo [[ocean]]i, preostali del pa ostane v [[ozračje|ozračju]]. Ogljikov dioksid, ki ga vežejo rastline, pride s trohnenjem ponovno v ozračje, lahko pa se nabira v obliki [[humus]]a ali [[šota|šote]] v zemlji, lahko pa ga [[reka|reke]] nosijo v [[morje|morja]], kjer se useda na dno kot sediment ([[usedlina]]). Iz šote ali iz sedimenta lahko v geoloških časovnih obdobjih nastajajo [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]]. Zgorevanje in trohnenje, izmenjava CO₂ med ozračjem in oceani so dokaz, da ogljik v naravi ''nenehno kroži''. Molekula CO₂ podobno kot vodna molekula absorbira [[infrardeči žarki|infrardeče žarke]], vidno svetlobo pa prepušča. Zaradi tega veliko toplotnih žarkov, ki jih oddaja zemlja, atmosfera zadrži. Naraščanje vsebnosti CO₂ v ozračju zato povzroča naraščanje [[temperatura|temperature]] zemeljske površine. Ogljikov dioksid povzroča tudi močnejše taljenje [[večni led|večnega ledu]] in [[sneg]]a zaradi naraščanja temperature. Po drugi strani pa ogljikov dioksid zmanjšuje akumulacijo toplote v [[ocean]]ih, zaradi naraščanja temperature se poveča [[izhlapevanje]] vode in nastajanje [[oblak]]ov (strahovite nevihte). Če se bi podvojila koncentracija ogljikovega dioksida CO₂ bi se zvišala temperatura ozračja za 2 °C. Posledice tolikšne otoplitve, ki bi bile zlasti izrazite v polarnih območjih, kjer bi otoplitev znašala od 5 do 10 °C, bi bile katastofalne. Področja ki so danes rodovitna, bi se spremenile v stepo. Zaradi taljena večnega ledu na [[Antarktika|Antarktiki]] bi se zvišala morska gladina in zmanjšale celine. == Biološki procesi == Glavni biološki [[proces]]i na ogljiku v biosferi so [[redukcija]] CO₂ ([[fotosinteza]], [[kemosinteza]]), [[oksidacija]] ([[respiracija]] in [[fermentacija]]) kompleksnega ogljika, [[redukcija]] C1 spojin (metanogeneza), oksidacija C1 spojin (metanotrofija in metilotrofija), [[mobilizacija]] ogljika in [[imobilizacija]] ogljika. == Poenostavljeno kroženje ogljika == Z izkoriščanjem [[fosilna goriva|fosilnih goriv]] ([[premog]]a, [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]) se v [[zeneljska skorja|zemeljski skorji]] uskladiščen ogljik prenaša v atmosfero in krepi učinek tople grede. Ogljik je osnovni graditelj vseh organskih spojin, glavni element v fiksaciji energije pri fotosintezi, je tudi tesno povezan s pretokom energije. Mera produkcije je izražena z g _fiksiranega C/m²/leto. Vir ogljika (živi organizmi in depoziti) → CO₂ v ozračju ali CO₂ raztopljen v vodi. Glavne lastnosti ogljika ki se pretaka so, da se masa ohranja, [[energija]] se ohranja, [[entropija]] pa narašča. == Kroženje ogljika na kopnem == Ogljikov dioksid CO₂ iz ozračja preide v rastlino → fotosinteza → vgradnja v organske spojine primarnih producentov '''→''' dihanje → nazaj v ozračje kot CO₂ '''→''' opad → mineralizacija → dihanje '''→''' depoziti organske mase ([[humus]], [[šota]], [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]]) '''→''' hrana konzumentov → dihanje → smrt → mineralizacija → depoziti. == Kroženje ogljika v vodi == Ogljikov dioksid CO₂ difuzno v zgornji sloj vode → v skladu z ravnovesno enačbo: CO₂ + H₂O = H⁺ + HCO₃ = 2H⁺ + CO₃^2- → raztopljen anorganski ogljik (DIC)<br />reakcija odvisna od pH:<br /> * pod 4,3 → večina ogljika kot raztopljen CO₂ * 4,3 do 8,3 → večina kot [[bikarbonat]] HCO₃ * nad 8,3 → večina kot [[karbonat]] CO₃^2- == Kroženje ogljika s pomočjo fitoplanktona == [[Fitoplankton]] DIC v fotosintezi pretvori v ogljikove hidrate dihanje CO₂ → fitoplankton ga ponovno uporabi v sintezi OH, hrana konzumentom → dihanje, opad, mineralizacija, depoziti [[karbonat]]i v ohišja školjk oz. zunanji [[skelet]] (školjke, raki,...) depozit v sedimentih → koralni grebeni, apnenec, lehnjak → C izločen za dolgo obdobje iz hitrega kroženja (dihanje, mineralizacija ) == Kroženje ogljika v mikrobiologiji == [[Biokemija|Biokemij]]sko kroženje ogljika v naravi je osrednjega pomena. Ogljik je glavno gonilo dogajanja v ekosistemu saj so vsa tkiva živih organizmov so sestavljena iz ogljika. [[mikrobi|Mikrobna]] pretvorba ogljika pomeni kroženje ogljika, ki se začne s prisotnostjo CO₂ v zraku, katerega v procesu fotosinteze asimilira zelena rastlina in ga z [[biosinteza|biosintezo]] prevede do [[celuloza|celuloze]]. Po odmrtju rastline celulozo razgradijo celulolitični [[mikroorganizmi]] in kot produkt aerobne razgradnje ogljika iz ceuloze preide nazaj v CO₂ in ogljik v biomasi, z razmerjem cca. 50:50. Popolni krog CO₂ v ogljik in nazaj je na prikazan način sklenjen. Študija biokemičnega kroženja ogljika je pokazatelj stanja [[biosfera|biosfere]] v vezeh med ogljikovimi [[atom]]i, ki sestavljajo organske snovi, v katerih je spravljeno veliko energije.<br /> * 1 g [[glukoza|glukoz]]e lahko proizvede 15 kJ toplote * 1 g [[maščoba|maščob]] lahko proizvede 38,9 kJ [[toplota|toplot]]e * [[premog]]: 30,6 kJ/g * [[nafta]]: 44,4 kJ/g * [[bencin]]: 50,1 kJ/g == Obstojnost ogljika v naravi == Zelena [[biomasa]] se zadrži v biosferi nekaj tednov, [[organska]] [[snov]] v oceanu se zadrži v biosferi 1 leto, večletna rastlina se zadrži v [[biosfera|biosfer]]i 15 let, stabilna organska snov se zadrži v biosferi 40 let, ogljik v kamninah pa 10⁶ let.<br />Najpomembnejši tok v globalnem kroženju je ogljik - [[fotosinteza]] ki povezuje atmosferski CO₂ (oksidirani ogljik) z organsko vezanim ogljikom (reduciranim ogljikom) → obratni proces je [[oksidacija]] → respiracija → kroženje ogljika je povezano s kroženjem [[kisik]]a v [[ozračje|atmosferi]]. == Proces fotosinteze == Energija (sonce + 6CO₂ + 6H₂O → C₆H₁₂O₆ + 6O₂) V [[fotosinteza|fotosintezi]] kopenskih rastlin se po grobi oceni vsako leto vgradi v organske spojine med 13 in 22 milijardami ton ogljikovega dioksida. Vse vodne rastline pa ga vežejo še veliko več. Morske alge lahko v ugodnih pogojih vežejo 360 g ogljika na m₂ morske površine. Ker izvira ogljik, ki se veže v fotosintezi, izključno iz atmosfere, lahko pričakujemo da se bo koncentracija CO₂ v atmosferi zniževala. Do tega pa ne pride zaradi [[mineralizacija|mineralizacije]] organskih snovi, s katero se ob sodelovanju mikroorganizmov in nižje razvitih živali CO₂ ponovno vrača v atmosferski rezervoar. Živali ne morejo asimilirati ogljika, vendar pa dihajo in tako prispevajo k vračanju ogljikovega dioksida v atmosfero. Odrasel človek na primer izdiha v 24 urah približno 1&nbsp;kg CO₂. ==Proces respiracije == C₆H₁₂O₆ (organska snov) + 6O₂ → 6CO₂ + 6H₂O + energija Anaerobni proces razgradnje organskega ogljika poteka v obliki anaerobne [[respiracija|respiracije]], [[fermentacija|fermentacije]] in [[metanogenoza|metanogenoze]]. Večina nastalega [[metan]]a nastaja pri metanogenozi, izhaja iz anoksičnih okolij in ga oksidirajo metanotrofi. == Ogljik v atmosferi == [[Slika:AIRS Carbon Dioxide.png|thumb|250px|2010 Koncentracija ogljikovega dioksida v troposferi.]] [[Slika:Annual mean sea surface dissolved inorganic carbon for the 1990s (GLODAP).png|thumb|200px|Koncentracija raztopljenega anorganskega ogljika v oceanih]] Ogljik obstaja v zemeljski [[ozračje|atmosferi]] predvsem kot [[plin]] [[ogljikov dioksid]] (CO₂). Čeprav ga je v atmosferi malo, približno 0,04%, igra ključno vlogo pri podpiranju življenja. Ostali plini ki vsebujejo ogljik, so: [[metan]] in [[klorofluoroogljikovodiki]] (ti so v celoti [[antropogeni]]). Med [[fotosinteza|fotosintezo]] [[drevo|drevesa]] pretvorijo ogljikov dioksid v [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]], med procesom nastaja [[kisik]], ki ga drevesa izločijo v [[ozračje]]. Ta proces je najbolj učinkovit v relativno mladih [[gozd|gozdovih]], kjer je hitra rast dreves. Učinek je močnejši v [[listnati gozdovi|listnatih gozdovih]] [[pomlad|spomladi]], ko listi brstijo. Močnejši je na [[severna polobla|severni polobli]], saj je veliko več zemlje poraščene z gozdovi v zmernih zemljepisnih širinah kot na [[južna polobla|južni polobli]]. To je vidno na letnem grafu [[meritev]] [[koncentracija|koncentracije]] CO₂. *Atmosfera je najmanjši rezervoar vodika, ker je njegov obstoj v atmosferi zelo kratek, vendar pa je ogljik ko je v zraku mnogo bolj aktiven kot recimo v vodi. *drevesa skladiščijo 86 % nadzemnega ogljika in 73 % ogljika v tleh. *Na površini [[ocean]]ov proti polom postane [[morska voda]] hladnejša, tako tvori več [[oglikova kislina|ogljikove kisline]], CO<sub>2 postane bolj [[topnost|topen]] v [[voda|vodi]]. Ko sprejme CO₂, voda postane težja in zaradi tega začne spodrivati lažjo vodo pod njo in tako vodi ogljik do morskega dna. Ta pojav imenujemo topnostna črpalka. *V zgornjih plasteh [[ocean]]ov, območjih visoke [[biološka storilnost|biološke storilnosti]], [[morski organizem|morski organizmi]] spremenijo ogljik v [[tkivo|tkiva]] ali [[karbonat]]e za trde dele telesa kot so [[lupina|lupine]]. Ta so posamično [[oksidiran]]a in [[raztopljen]]a na nižjih ravneh [[ocean]]a od tistih na katerih so bila ustvarjena, kar je povzročilo znižanje pretoka ogljika. == Vpliv človeka na kroženje ogljika == Vpliv človeka na kroženje ogljika je v veliki kulturno pogojen ([[nomad]]ske, [[poljedelstvo|poljedelske]], [[industrija|industrijske]], [[postindustrijska družba|postindustrijske družbe]]). Zaradi povečanega števila [[prežvekovalec|prežvekovalcev]] se je povečala količina [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]] (metan, CO₂, N₂O, NO). Ob tem pa se je spremenila tudi sestava združbe primarnih producentov, kot primer lahko navedemo zmanjšanje površin gozdov in s tem več travnatih površin. Zaradi hitre porabe [[fosilno gorivo|fosilnih goriv]] v industrijskih in postindustrijskih družbah je zemljino ravnovesje porušeno, saj je nastanek fosilnih goriv bistveno počasnejši od naše porabe, zaradi česar se približujemo obdobju ko le teh preprosto ne bo več. == Glej tudi == *[[Kroženje kisika]] *[[Kroženje fosforja]] *[[Algna biomasa]] *[[Fitoplankton]] *[[Fotosinteza]] == Viri == * http://web.bf.uni-lj.si/zt/mikro//homepage/praktikumbiologi.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304082650/http://web.bf.uni-lj.si/zt/mikro//homepage/praktikumbiologi.pdf |date=2016-03-04 }} * literatura:Wie funktioniert das? Die umwelt des menschen [[Kategorija:Biogeokemični cikli|Ogljik]] [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Ogljik]] [[Kategorija:Biologija tal]] {{normativna kontrola}} nr8m22z6w4r6ocwm9dw0mkza04n17rf 0 244595 6753607 5761779 2026-09-22T07:44:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753607 wikitext text/x-wiki '''Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu''' (mednarodno ime '''Zavarovalnica Sava Portorož''', staro ime '''Banka Koper Slovenia Open''') je [[Portorož|portoroški]] ženski [[tenis|teniški]] turnir z nagradnim skladom 235.000 $ na zunanjih igriščih s trdo podlago, ki je potekal med letoma 2005 in 2010 ter ponovno od leta 2021. ==Zmagovalke== ===Posamično=== {| class="wikitable" |- !Leto !width="240"|Zmagovalka !width="240"|Drugouvrščena !width="160"|Rezultat |- |2005 || {{ikonazastave|Češka}} '''[[Klára Koukalová]]''' || {{ikonazastave|Slovenija}} [[Katarina Srebotnik]]|| 6&ndash;2, 4&ndash;6, 6&ndash;3 |- |2006 || {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Tamira Paszek]]''' || {{ikonazastave|Italija}} [[Maria Elena Camerin]] || 7&ndash;5, 6&ndash;1 |- |2007 || {{ikonazastave|Francija}} '''[[Tatiana Golovin]]''' || {{ikonazastave|Slovenija}} [[Katarina Srebotnik]] || 2&ndash;6, 6&ndash;4, 6&ndash;4 |- |2008 || {{ikonazastave|Italija}} '''[[Sara Errani]]''' || {{ikonazastave|Španija}} [[Anabel Medina Garrigues]] || 6&ndash;3, 6&ndash;3 |- |2009 || {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Dinara Safina]]''' ||{{ikonazastave|Italija}} [[Sara Errani]] || 6⁵&ndash;7, 6&ndash;1, 7&ndash;5 |- |2010 ||{{ikonazastave|Rusija}} '''[[Ana Čakvetadze]]''' ||{{ikonazastave|Švedska}} [[Johanna Larsson (tenisačica)|Johanna Larsson]]|| 6&ndash;1, 6&ndash;2 |- |2021 || {{ikonazastave|ITA}} [[Jasmine Paolini]] || {{ikonazastave|USA}} [[Alison Riske]] || 7–6^(7–4), 6–2 |- |2022 || {{ikonazastave|CZE}} [[Kateřina Siniaková]] || {{ikonazastave|KAZ}} [[Jelena Ribakina]] || 6–7^(4–7), 7–6^(7–5), 6–4 |} ===Dvojice=== {| class="wikitable" |- !Leto !width="240"|Zmagovalki !width="240"|Drugouvrščeni !width="160"|Rezultat |- |2005 || {{ikonazastave|Španija}} '''[[Anabel Medina Garrigues]]''' <br>{{ikonazastave|Italija}} '''[[Roberta Vinci]]''' || {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jelena Kostanić]] <br>{{ikonazastave|Slovenija}} [[Katarina Srebotnik]]||6&ndash;4, 5&ndash;7, 6&ndash;2 |- |2006 || {{ikonazastave|Češka}} '''[[Lucie Hradecká]]''' <br>{{ikonazastave|Češka}} '''[[Renata Voráčová]]''' || {{ikonazastave|Češka}} [[Eva Birnerová]] <br>{{ikonazastave|Francija}} [[Émilie Loit]] || b.b. |- |2007 || '''{{ikonazastave|Češka}} [[Lucie Hradecká]]''' <br> {{ikonazastave|Češka}} '''[[Renata Voráčová]]''' || {{ikonazastave|Slovenija}} [[Andreja Klepač]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Jelena Lihovceva]]|| 5&ndash;7, 6&ndash;4, 10&ndash;7 |- |2008 || '''{{ikonazastave|Španija}} [[Anabel Medina Garrigues]] <br /> {{ikonazastave|Španija}} [[Virginia Ruano Pascual]]''' || {{ikonazastave|Rusija}} [[Vera Duševina]] <br>{{ikonazastave|Rusija}} [[Jekaterina Makarova]]|| 6&ndash;4, 6&ndash;1 |- |2009||{{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Julia Görges]]'''<br/> {{ikonazastave|Češka}} '''[[Vladimíra Uhlířová]]''' ||{{ikonazastave|Francija}} [[Camille Pin]] <br/> {{ikonazastave|Češka}} [[Klára Zakopalová]] || 6&ndash;4, 6&ndash;2 |- |2010||{{ikonazastave|Rusija}} '''[[Marija Kondratjeva]]'''<br/>{{ikonazastave|Češka}} '''[[Vladimíra Uhlířová]]''' ||{{ikonazastave|Rusija}} [[Ana Čakvetadze]] <br/> {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Marina Erakovic]] || 6&ndash;4, 2&ndash;6, 10&ndash;7 |- |2021 || {{ikonazastave|RUS}} [[Ana Kalinska]] <br/> {{ikonazastave|SVK}} [[Tereza Mihalíková]] || {{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandra Krunić]] <br/> {{ikonazastave|NED}} [[Lesley Pattinama Kerkhove]] || 4–6, 6–2, [12–10] |- |2022 || {{ikonazastave|UKR}} [[Marta Kostjuk]] <br/> {{ikonazastave|CZE}} [[Tereza Martincová]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Cristina Bucșa]] <br/> {{ikonazastave|SVK}} [[Tereza Mihalíková]] || 6–4, 6–0 |} ==Zunanje povezave== *[http://www.sloveniaopen.si Uradna stran] [[Kategorija:Teniška tekmovanja]] [[Kategorija:Portorož]] [[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2005]] [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] 3tw30lzjf4h52haxry230kni6vtrl4j 0 261895 6753427 6735175 2026-09-21T12:48:17Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6753427 wikitext text/x-wiki {{#chart:Branko Štrekelj}}'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gradbeništvo|gradbeništva]].''' {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vukašin Ačanski]] (1941-2014) *[[Jelenko Ačanski]] *[[Franc Adamič]] (1922-2016) *[[Ivan Ambrož]] (1919-2009) *[[Franček Anderluh]] (1935-1988) *[[Irena Andrejašič Troha]] *[[David Antolinc]] *[[Ernest Anželj]] ([[1962]]-) *[[Nataša Atanasova]] (1972-) (mak.-slov.) *[[Leo Avanzo]] (1921-2010) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *[[Anže Babič]] *[[Franc Bajželj]] (1907-1969) *[[Branko Bandelj]] *[[Jure (Jurij) Banovec]] (1941-2024) *[[Primož Banovec]] (1970-) *[[Battelino]] - družina *[[Darinka Battelino]] (1940-) *[[Lilian Battelino]] *[[Branko Bedenik]] (1948-) *[[Darko Beg]] (1954-2014) *[[Dragomir Benčič]] ([[1911]]-[[1967]]) *Anton Berce (CD) *[[Gorazd Berce]] (1910-1974) *[[Andrej Berdajs]] *[[Aleksander Bezjak]] (1915- ?) *Janez Bizjak ? *[[Matija Blagus]] * [[Janko Bleiweis]] ([[1909]]-[[2005]]) *[[Marko Bleiweis]] (1910-1996) *[[Lojze Blenkuš]] (1930-2011) *Jaroslav Bloudek *[[Violeta Bokan Bosiljkov]] *[[Vlatko Bosiljkov]] *Jože Boštjančič (1935-)? *[[Janez Božič]] (1954-) *[[Boštjan Brank]] (1963-) *[[Ljuba Brank]] (1948-) *[[Sebastjan Bratina]] (1974-) *[[Mladen Bratović]] (1974-) *[[Vladimir Breščak]] (1934 - ) *(/[[Marko Breznik]] [[1920]]-2020) *([[Ivan Bricelj]] 1893-1974) *[[Hinko Brilly]] *[[Mitja Brilly]] (1946-) *[[Rudi Brinšek]] *[[Jože Brodnik]] (1936-) *[[Sergej Bubnov]] (1914-2000) *[[Borut Bundara]] (1955-) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} *[[Franc Cafnik]] *[[Franc Capuder]] (1962-) *[[Srečko (Feliks) Cerar]] (1917-1997) *Tomo Cerovšek (1972-) *Henrik Ciglič /Hinko Vladimir Ciglič? *[[Dolef Cimerman]] *[[Rudolf Cimolini]] ([[1915]]-[[1985]]) *Dušan Ciuha (1950-) *([[Matko Curk]] 1885-1953) *([[Bruno Cvikl]])? {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Franc Čačovič]] (1927-) * [[Vladimir Čadež]] (1911-1994) *[[Bojan Čas]] *[[Roman Čelik]] (1911-1987) *Bojan Čelofiga *[[Franci Čepon]] *[[Miklavž Čepon]] *[[Gojmir Černe]] *[[Svit Černe]] *[[Josip Černivec]] (1896-1964) *[[Niko Čertanc]] (1953-) *[[Peter Češarek]] *[[Matjaž Četina]] (1960-) *[[Janez Črnivec]] (1932-2022) * [[Josip Črnjač]] (1895-1969) * [[Dušan Črnigoj]] (1949-) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Frano Damjanić]] * Irena Daris? *[[Maks Dekleva]] ([[1893]]-[[1968]]) *[[Vladimir Demšar]] (1940-2018) *[[Metod Di Batista]] (1948-) *[[Franta Dědek]] (1890-1938) (oče Franjo 1866-1939, stavbenik) *[[Josip Didek]] ([[1917]]-1989) *[[Stanko Dimnik]] (1891-1980) *[[Alfonz Dobovišek]] (1908-1985) *[[Borut Dobovišek]] (1937-) *[[Peter Dobrila]] (1938-) * [[Janez Dolenc (gradbenik)|Janez Dolenc]] ([[1908]]-[[1974]]) *[[Matevž Dolenc]] (1969-) *[[Stojan Dolgan]] *[[Blaž Dolinšek]] (1967-), *[[Josip Doljak (gradbenik)|Josip Doljak]] (1852-1927) *[[France Dolničar]] (1896- ?) *[[Matjaž Dolšek]] (1974-) *[[Mateja Dovjak]] *[[Igor Draksler]] (1960-) *Vladimir Dragorajac (1961 *[[Janko Drnovšek]] (1923-1995) *[[Dušica Drobnič]] *[[Dimitar Dudanov]] (1945-) * [[Janez Duhovnik]] ([[1942]]-) *Mateja Duhovnik? *[[Bruno Dujič]] (1971-) *Drago Dvanajščak *J. D v o r n i k {{div col end}} == E == * [[Ciril Ekar]] (1924- ?) *[[Tone Erman]] * [[Mirko Eržen]] (1917-2011) *Alenka Es ? == F == {{div col|colwidth=24em}} *(Narcis Fabrizio 1924-) *[[Stanislav Faganel]] (1899- ?) *[[Štefan Faith]] (1920-2005) *[[Peter Fajfar]] (1943-) *[[Milan Fakin]] (1895-1973) *[[Dušan Farčnik]] (1919-1997) *[[Marko Fatur]] (hidrolog) *[[Rok Fazarinc]] (1955-) *[[Norbert Štefan Ferengja]] (1930-2017) * [[Marjan Ferjan]] (1912-1993) * [[Gregor Ficko]] (1964-) *[[Cene Filipič]] ? *[[Matej Fischinger]] (1955-) *[[Dušan Flajs]] *[[Rado Flajs]] *[[Veljko Flis]] * [[Jaroslav Foerster]] (1875-1946) *[[Janez Frelih]] (1942-) *Igor Fujs *Venčeslav Funtek? {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Ana Gaberc]] (1946-) *[[Metka Gabrijelčič]] ([[1934]]-) *[[Janez Gale]] (1977-) *[[Matija Gams]] *[[Marjan Gaspari|Marjan (Dragotin) Gaspari]] (1923-2010) *[[Peter Gašperšič]] (1965-) *Tomo Gečev *Janez Gjura *[[Lidija Globevnik]] (1962-) *[[Stojan Globočnik]] (1895-1985) *[[Bogdan Glumac]] *[[Miloš Gnus]] ([[1925]]-2009) *[[Andrej Godec]] *[[Cveto Godnič]] *[[Milovan Goljevšček]] (1901-1982) * [[Janez Gorišek]] ([[1933]]-2023) *[[Metka Gorišek]] (1961-2022) * [[Vlado Gorišek]] ([[1925]]-[[1997]]) *[[Danilo Goriup]] (1928-2019) *[[Peter Črtomir Gorjanc]] (1938-), *[[Borut Gostič]] (1941-2014) *[[Samo Gostič]] *[[Danilo Gostiša]] (1909-1996) *[[Drago Gostiša]] (1938-2007) *[[Leon Gradnik]] *[[Cveto Gregorc]] (?—2013) ? *[[Roman Gregorčič]] *Franc Gris *[[Gabrijel Gruber]] (1740-1805) *[[Dušan Gruden]] (1921-1991) *Gregor Gruden *[[Bojan Grum]] *[[Julij Gspan]] (1907-1986) *[[Marko Gspan]] {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} *Jože Hafner? *Daniel Halas *[[Lucija Hanžič]] *[[Jožko Harej]] (1943-) *[[Peter Henčič]] *[[Leon Hladnik]] *Teodor Höfler (1912-1970) *[[Aleš Hojs]] *[[Marko Hozjan]] *[[Tomaž Hozjan]] *[[Radoš Hribernik]] (1925-2002) *[[Alojzij Hrovat]] ([[1885]]-1971) *[[Gorazd Humar]] (1949-) *[[Boltežar Hvastija]] (1922-1987) {{div col end}} == I == * [[Tatjana Isaković]] (1961-) * [[Andreja Istenič Starčič]] *[[Andrej Ivanuša]] == J == {{div col|colwidth=24em}} *[[Savo Janežič]] (1922-2018) *[[Vladimir Janežič]] - Dado *[[Mojca Jarc Simonič]] *[[Ivan Jecelj]] *[[Renata Jecl]] (1965-) *[[Ciril Jekovec]] (1881-?) *[[Jože Jenko]] (1933/4-2020) *[[Rudolf Jenko]] ([[1906]]-[[1988]]) *[[Milan Jeran]] (1913-1981) *[[Albin Jerin]] (1908-1993) *[[Janez Jerman (1916|Janez Jerman]] (1916-1989) *[[Janko Andrej Jevnikar]] (1948-2015) *[[Carmen Jež Gala]] (1925-1965) *([[Vojkan Jovičić]]) *[[Avgust Jug]] (1899-1953) *[[Dragoš Jurišić]] (1932-1994) (srb.-slov.) *[[Ciril Juvan]] (1888-1955) *[[Alojzij Juvanc]] (1942-) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} *[[Niko Kač]] (1944-) *([[Anton Kadunc]] 1890-1974: Brazilija) *Marko Kadunc *[[Alojz Kamnikar]] (1905-1975) *([[Jože Karlovšek]] 1900-1963) *[[Miroslav Kasal]] (1884-1945) *[[Tomaž Kastelic]] (1948-) *Fran Kavčič *[[Rudolf Kavčič]] ([[1885]]- ?) *[[Ludvik Kavs]] (1916-2004) *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Andrej Kerin]] *? Kern *[[Hugo Keržan]] (1913-1985) *[[Janez Keržan]] (1935-) *[[Branko Kidrič]] *[[Rudolf Kiffman]] *[[Vojko Kilar]] (1963-) *[[Ivan Stanislav Klaneček]] (1939-) *[[Roman Klasinc]] *[[Matej Kleindienst]] (1905- ?) *[[Iztok Klemenc]] * [[Ferdinand Klemenčič]] ([[1841]]-[[1915]]) *[[Jože Klenovšek]] *[[Anton Klinar]] (1862-1943) * [[Maks Klodič]] ([[1875]]-[[1953]]) *[[Jure Klopčič]] *[[Matjaž Knez]] (1960-) *([[Ivan Kočevar]]) * [[Jože Kolar]] ([[1924]]-[[1991]]) * [[Marjan Kolarič]] (1927-2003) * Andrej Komel *[[Boris Kompare]] (1956-2014) *[[Lidija Korat]] Bensa *[[Jože Korelc]] (1965-) *[[Mitja Koren]] *[[Jadran Korla]] (1950-1997) *[[Ljubo Korpar]] *[[Marko Koščak]] *[[Mitja Košir]] *Andreja Kotnik *[[Valentin (Ante) Kovač]] (1914-2007) *[[Janko Kovačec]] (1922-2005) *[[Boštjan Kovačič (gradbenik)]] *[[Emil Kovačič]] (1907-2001) *[[Janez Kovačič]] *[[Silvija Kovič]] *[[Nataša Kovše]] *[[Daniel Kozelj]] ? *[[Erika Kozem Šilih]] (1981-) *[[Miloš Kraigher]] (1905-1973) *[[Zoran Kraigher]] (1950-) *[[Marjan Krajnc]] (1927-2013) *[[Uroš Krajnc]] (1948/9-) *[[Franc Krajnčič]] (1910-2000) *[[Alojz Král]] (1884-1969) *Dušan Kramberger? *[[Nana Krauberger]] *[[Stojan Kravanja]] (1957-) *[[Viktor Kravanja]] (1900- ?) *[[Vinko Kregar]] (1907-1995) * [[Peter Kresnik]] ([[1850]]-[[1928]]) *[[Živa Kristl]] *[[Andrej Kryžanowski]] *[[Jurij Krope]] *[[Rudi Kropivnik]] (1933-) *[[Andrej Kryžanowski]] *[[Mario Krzyk]] (1961-) *Meta Kržan *[[Franci Kržič]] (1930-2020) *[[Sebastjan Kuder]] *[[Milan Kuhta]] *[[Janko Kukovec]] (1883-1968) *[[Mateja Kukovec]] *[[Marijan Kump]] *(Vito Kumperščak) *[[Dragica Kunc Gostič]] *[[Roman Kunič]] (1961-2019) *[[Milan Kuster]] *[[Slavko Kušar]] (1946-) *Mladen Kutnjak {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} *[[Jože Lah]] (med 1. diplomanti TF 1925) *[[Sonja Lapajne-Oblak]] (1906-1993) *[[Svetko Lapajne]] (1911-2007) *[[Valentin Lapajne]] (1843-1923) *[[Marko Lavrenčič]] (1913-1999) *[[Andraž Legat]]? *[[Stanislav Lenart]] *(Jože Lep) *[[Marjan Lep]] (1959-) *[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Drago Leskovšek]] ([[1888]]-[[1978]]) *[[Meta Levstek]] (Marjetka Levstek) *[[Peter Lipar]] (1955-) *[[Martin Lipičnik]] (1947-) *Aleksander Ljubič *[[Vladislav Ljubič]] (1956-) *[[Janko Logar]] (1962-) *[[Petra Lončar]] (1942-) *[[Jože Lopatič]] (1963-) *[[Samo Lubej]] (1958-) *[[Branko Lučovnik]] (1952-) *[[Boris Lutar]] (1947-) *[[Marjana Lutman]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} *[[Borut Macuh]] *[[Matej Maček]] *[[Stanko Maček]] (1902-1987/90?) *[[Janko Mačkovšek]] (1888-1945) *[[Tomaž Maher]] (1955-) *[[Borut Maister]] (1908-1984) *[[Bojan Majes]] (1950-) *[[Ivan Marek]] (1913-1997) *Edvard Mali *[[Katja Malovrh Rebec]] *Matjaž Malovrh *[[Miloš Marinček]] (1918-2005) *Mojca Marinič *[[Viktor Markelj]] (1958-) *[[Vid Marolt]] (1946-) *[[Rok Marsetič]] *[[Martelanc]] (več gradbenikov) *[[Miran Marussig]] (1932-2025) *[[Jurij Medved]] ([[1908]]-1995) *[[Samo Peter Medved]] (1965-) *[[Maks Megušar]] (1910-1997) *[[Danijel Mejak]] (1939-2009) *Slavko Mesojedec *[[Aleksander Mihalič]] (1927-1973) *[[Boris Mikoš]] (1925-2014) * [[Matjaž Mikoš]] ([[1959]]-) *[[Drago Mišič]] (1921- ?) *[[Adolf Ivan Močnik]] (1929- ?) *[[Primož Može]] *[[Ciril Mravlja]] (1912-1996) * Peter Muck (1930-) *[[Avgust Mulej]] (Mulley) (''načrtovalec Sueškega prekopa'') *Stipan Mudražija *[[Jože Mušič]] (1929-2001) {{div col end}} == N == * [[Črtomir Nagode]] ([[1903]]-[[1947]]) *[[Aleksander Nagy]] (1834-1900) *[[Veljko Namorš]]? *[[Gorazd Novak]] (1978-) * [[Leon Novak (1894)|Leon Novak]] ([[1894]]-[[1959]]) == O == * Dušan Ogrizek *[[Avguštin Okroglič]] ? * [[Ivan Omahen]] *[[Peter Orehar]] * [[Branko Ozvald]] (1919-2006) == P == {{div col|colwidth=24em}} *[[Andreja Padovnik]] *[[Milan Pajk]] (1909–?) *[[Jože Panjan]] (1951-) *[[Miloš Pavčič]] (1922–?) (SZ /Rusija) *[[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]-[[1916]]) *J. Pavlin *[[Stane Pavlin]] *[[Luka Pavlovčič]] (1973-) *Boris Pečenko *[[Robert Pečenko]] *[[Adolf Pemič]] (1926–2015) (hidrotehnik) *[[Nace Perko]] (1889–1983) *[[Janja Perovič-Marolt]] *[[Marko Perry]] =Marko Pogačnik (1923–2008) *[[Peter Pertot]] (1889–1981) *[[Franc Pertout]]? (rektor trž. univ.-zastrupljen? 1938) *[[Iztok Peruš]] (1964-) *[[Stanislav Peruzzi]] (1892–1966) *[[Ana Petkovšek]] *[[Željko Petovar]] (1946–2019) *[[Eugen Petrešin]] (1942-) *Josip Petrič ? *[[Simon Petrovčič]] (prof. FA) *[[Srečko Petrovčič]] (1897-1973) *[[Zoran Pilich]] (?–1982) *[[Jože Pintar]] *[[Boris Pipan]] (1913-1968) *[[Marjan Pipenbaher]] (1957-) *Ciril Pirc (1888-1941) *[[Milko Pirkmajer]] (1893-1975) *[[Adalbert Pirnat]] (?–1964) *Josip Pla(c)hut(t)a (1827–?) *[[Igor Planinc]] (1959-) *[[Janez Plemelj]] *[[Tomaž Pliberšek]] *Rudolf Podgornik (1905-1989) *Anton Podgoršek *[[Feliks Podgoršek]] *[[Branko Podlesnik]] *[[Franc Pogačar]] (1946-) *[[Ciril Pogačnik]] (1902-1973) *[[Andrej Pogačnik]] ([[1944]]-) *[[Miloš Polič]] (1914-1996) *[[Alojz Poljanšek]] (1901-1966) *[[Viljem Pongratz]] *[[Jože Porenta]] (1892-1972) *[[Fran Potočnik]] (1811-1892) *(Jože Požauko 1908-1995) *[[Alojzij Prašnikar]] (1857-1938) *[[Miroslav Pregl]] *[[Marjan Prelec]] (1928-2022) *([[Ervin Prelog]] 1921-1987) *[[Matko Prelovšek]] (1876-1955) *[[Miroslav Premrov]] (1967-) *[[Vilibald Premzl]] (1940-) *[[Jakob Presečnik]] (1948-) *Jožef Preskar *[[Aleksander Pretnar]] (1898–?) *[[Marjan Prezelj]] (1909-1984) *[[Anton Zvonko Pristavec]] *[[Blaž Pristovšek]] (1892-1970) *Janez Prosen *[[Milan Pšeničnik]] (1920-1997) *[[Igor Pšunder]] *[[Mirko Pšunder]] (1944-) *[[Zoran Pučko]] *[[Maks Puh]] (1905-1990) (geomehanik) *[[Boris Pukl]] (1950-2014) *[[Slavko Pukl]] (1921-1969) *[[Boštjan Pulko]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dušan Raič]] (1911-1991) *[[Milivoj Raič]] (1913-1996) *[[Rudi Rajar]] (1940-) *[[Albin Rakar]] (1946–2025) *[[Marija Rataj]] *[[Mojca Ravnikar Turk]] *[[Andrej Rebec]] *[[Danijel Rebolj]] (1956-) *[[Janez Reflak]] (1937-2025) *[[Črtomir Remec]] (1961-) *Miha Remec (1934-2009) *[[Jožef Reisner]] ? *[[Dušan Remic]] *[[Jože Renar]] *[[Marko Renčelj]] *[[Stojan Ribnikar]] (1918-2004) *[[Robert Rijavec]] *[[Mitja Rismal]] (1930-2026) *[[Rudi Robič]] (1923--?) (Rusija) *[[Edo Rodošek]] (1932-2021) *[[Vlasta Rodošek]] *[[Andrej Rogač]] *[[Rajko Rogač]] (1927-2016) *[[Drago Rogelj]] *Miha Rojec *[[Riko Rosman]] ? (1927-2008) (Zgb) *[[Boštjan Roš]] (1839-1917) *[[Mirko Roš]] (1879-1962) *[[Vladimir Rot]] (1912-2007) *([[Ivan Rožman]] 1901-37) *[[Pavle Rožnik]] (1925-1979) *[[Jožef Ruchini|Jožef (Pino) Ruchini]] (1930-2000) *[[Franc Rupert]] (1915-2001) *[[Simon Rusjan]] (1979-) *([[Jan Rybář]] 1833-1913 - Čeh) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Cveta Sadar]] (? -2023) *[[Drago Saje]] *[[Franc Saje]] (1941-) * [[Miran Saje]] (1948-) *[[Pavel Saje]] *[[Vanja Samec]] (1960) * [[Ivan Sbrizaj]] (1866-1946) *[[Simon Schnabl]] *([[Niko Seliškar]] 1932-2022) *[[Roman Serša]] (1935-2011) *Alojz, Andrej Sever * [[Drago Sever]] (1962-) *[[Stanko Silan]] (1927-2021) * [[Franc Simčič]] (1893-1977) *[[Franc Sinur]] *[[Leo(n) Skaberne]] (1914-2000) *[[Ludvik Skaberne]] (1915-1965) *[[Viktor Skaberne]] (1878-1956) * [[Janko Sketelj]] (1909-1998) * [[Matevž Sketelj]] (1948-1980) * [[Matjaž Skrinar]] (1964-) * [[Peter Skuber]] * [[Saša Skulj]] (1931-2012) * ([[Josip Slavec]]) * [[Aleksander Slekovec]] (1930-) * [[Iztok Slokan]] *[[Jožef Slokar]] (1934-2022) *[[Iztok Smotlak]] (1960-2021) (Italija-zamejstvo) *[[Anton Smrekar]] (1829-1912) * [[Danijel Smrekar|Danijel (Dane) Smrekar]] (1915-1992) *[[Venceslav Smrekar]] (1875-1944) * [[Smiljan Sočan]] (1950-) *[[Milan Sosič]] (1908-1987) *[[Edita Sovinc]] (r. Dimnik) (1926-1978) *[[Ivan Sovinc]] (1924-2001) *[[Bojan Spes]] *[[Aleksander Srdić]] * [[Bojan Srovin]] * [[Jelena Srpčič]] * [[Stane Srpčič]] (1947-) * [[Marjan Stanek]] (1949-2001) *([[Ciril Stanič]] 1904-2003) * [[Franci Steinman]] (1952-) * [[Anton Stergašek]] * [[Mitja Sterlekar]] (1931-) *[[Leopold Stibilj]] (1890-1972) * [[Zoran Stojič]] * [[Bojan Strah]] *[[Gorazd Strniša]] *[[Štefan Strojnik]] *[[Vincenc Struppi]] (1733-1810) *[[Mihael Štrukelj|Mihael Strukel]] (Štrukelj) *[[Marjan Suban]] *[[Anton Suhadolc]] (1899-1983) *([[Filip Supančič]]) *[[Janoš Szilagyi]] (1952-) {{div col end}}Marko Saje (1980-) == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aljoša Šajna]] *[[Anton Šajna]] (1941-) *[[Jana Šelih]] *[[Ivo Šemrl]] *[[Jožef Marija Šemrl]] (1754-1844) *[[Tomislav Šibenik]] *[[Marjana Šijanec Zavrl]] *[[Andrej Širca]] *[[Milivoj Šircelj]] (1913--1999) *[[Ciril Šivic]] (1925-2014) *[[Drago Škerlavaj]] *[[Marko Škerl]] (1922-2013) *[[Rudolf Škof]] *[[Stanislav Škrabl]] *[[Vladimir Šlajmer]] (1895- ?) *[[Igor Špacapan]] *[[Mojca Šraj]] (1969-) *[[Vlado Šramel]] *[[Matjaž Šraml]] *[[Ksenija Štern]] *[[Edo Štok]] (1951-2025) *[[Ivo Štok]] (1913-1997) *[[Anton Štihec]] ([[1964]]-) *[[Branko Štrekelj]] (1949-) *[[Andrej Štrukelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897-1974) *[[Mihael Štrukelj]] ([[1851]]-[[1923]]) *Jože Štublar ? *[[Petra Štukovnik]] *[[Ivan Šubic]] ? *[[Maruška Šubic-Kovač]] (1958-) *[[Lujo Šuklje]] (1910-1997) *[[Milan Šuklje]] (1881-1937) *[[Vladimir Šuklje starejši]] (1878-1920) *[[Franc Šušteršič]] ? *[[Jožefa Švarc]] {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} *[[Franjo Boris Tavčar]] (1890-1952) *[[Bojan Tavzes]] (1909-1977) *[[Stanislav Terčelj|Stanislav (Stane) Terčelj]] (1928-2021) *[[Tomaž Tolazzi]] (1962-) *[[Miha Tomaževič]] (1942-) *[[Franc Tomšič]] ([[1838]]-[[1917]]) * [[Franjo Tomšič]] ([[1848]]-[[1908]]) * [[Duška Tomšič Martelanc]] (1955-) *Miha Tomšič (1962-) *[[Jurij Tonin]] *[[Franc Toplak]] *[[Franc Tratnik]] *[[Ludvik Trauner]] (1943-) *Lenard Treppo *Barbara Treppo-Mekiš *[[Gregor Trtnik]] *[[Goran Turk]] (1963-) *[[Miloš Turk]] (1930-1998) * [[Srdan Turk]] ([[1920]]-[[1998]]) * [[Žiga Turk]] ([[1962]]-) *[[Viktor Turnšek]] (1911-1981) {{div col end}} == U == *[[Hugo Uhliř]] (1881-1965) *[[Andrej Umek]] (1938-) *[[Anton Umek (1903)|Anton Umek]] ([[1903]]-1983) *[[Janez Umek]] (1904-1974) *[[Žiga Unuk]] == V == {{div col|colwidth=24em}} *Franci Valant ? *[[Jože Valentinčič]] (1913-1976) *[[Janko Veber]] ([[1960]]-) *[[Boris Vedlin]] (1925-2001) *Danilo Vek *[[Tomaž Velkovrh]] *[[Marjan Vengust]] *Vladimir Verbovšek *[[Milan Verčon]] (1913-1992) * [[Peter Verlič]] ([[1962]]-) *[[Savo Vesel]] (1921-2005) *[[Tanja Vesel]] *[[Franc Vidic]] (1932-) *[[Tomaž Vidic]] (1961-) *[[Silvan Vidmar]] (1929-2018) *[[Zlatko Vidrih]] *[[Josip Vilfan]] (1838-1907) *[[Boris Visočnik]] *[[Josip Vitek]] (1913-1997) *? Vižentin *[[Janko Vodišek]] *[[Blaž Vratanar]] (? -2001) *[[Srečko Vratuša]] (1961-) *Miro Vrbek *[[Marko Vrhovec]] (1936-2023) *[[Franc Vrhovnik]] (1880-1970) {{div col end}} == W == * Tomaž Willenpart * [[Franc Witschl]] (1825-1902) * [[Edo Wostner]] (1946-2024) == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Branko Zadnik]] (1950-) *Andrej Zajc *[[Meta Zajc-Pogorelčnik]] *[[Igor Zajec|Igor (Janez) Zajec]] (1946-2020) *[[Vaso Zajec]] (1909-1984) *[[Majda Zakrajšek]] (r. Bezlaj) (1952-) *[[Ivan Zemljič]] (1876-1918?) *[[Vlasto Zemljič]] ([[1919]]-[[1997]]) * [[Jaka Zevnik]] *[[Jože Zimšek]] (1944-) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]-2024) *[[Irena Zore Willenpart]] *[[Jani Zore]] *[[Dejan Zupan]] (1973-) *[[Eva Zupan]] *[[Miroslav Zupan]] (1899-1970) *[[Marijan Zupanc]] (? - 2024/25) *[[Dušan Zupančič]] (1957-) * [[Franc Zupančič]] ([[1886]]-[[1953]]) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dušan Žagar (gradbenik)]] (1963-) *Janez Žagar (? -1973) *[[Tomaž Žagar (strojnik)]] *[[Roko Žarnić]] ([[1950]]-) *[[Ljubo Žerak]] *[[Urška Žigman Voljč]] *[[Angelo Žigon]] *[[Davorin Žitnik]] (1928 - 2015) *[[Egon Žitnik]] *[[Martin Žitnik]] *[[Bojan Žlender]] (1957-) *[[Slavko Žličar]] * [[Janez Žmavc (1932)|Janez Žmavc]] ([[1932]]-) *[[Ljubo Žnidar]] *Jaš Žnidarič (1931-2014) *[[Aleš Žnidarič]] (1963-) * [[Ciril Žnidaršič]] ([[1882]]-[[1938]]) * [[Branko Žnideršič]] ([[1911]]-[[1999]]) *[[Franc Žugel ml.]] *[[Marijan Žura]] (1961-) *[[Anton Žužek]] (19.stol.) ? *[[Franc Žužek]] (1852-1942) *[[Ljubo Žužek]] (1954-) {{div col end}} {{stublist|date=oktober 2021}} [[kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva|*]] kh5ci4uud2gog0y5d0pz4h51eacgfl3 0 262325 6753491 6752661 2026-09-21T16:51:03Z ~2026-44996-51 264415 6753491 wikitext text/x-wiki {{popravi|datum=december 2020}}{{BŽO več sklicev|datum=december 2020}}{{Infopolje Oseba}} '''Robert Potokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[1965]] ==Življenje== Robert Potokar je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] leta 1990. Je član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Je odgovorni urednik revije ''Piranesi''<ref>{{COBISS|ID=31080192}} </ref>. Gostujoči predavatelj na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, od leta 2010 dalje. Leta 2002 izdal knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Leta 2003 je v sodelovanju z [[Vojteh Ravnikar|Vojtehom Ravnikarjem]] ustanovil Ravnikar-Potokar arhitekturni biro. Maja 2008 je s Špelo Kuhar izdal vodnik Gremo v mesto [[Ljubljana]],<ref>https://www.rtvslo.si/tureavanture/knjiga-za-na-pot/gremo-na-sprehod-po-mestu-ljubljana/201376</ref> ki je bil posodobljen v avgustu 2018. Zadnja leta se ukvarja tudi s krajinsko fotografijo; knjiga fotografij krajine in barvitih razglednic je izšla z naslovom ''Modrine: impresije morskih krajin'' (2024). Knjiga njegovih (projektnih, večinoma pa krajinskih oz. potovalnih) skic s komentarji ob istoimenski razstavi v Finžgarjevi galeriji pa ima naslov ''Beline'' (2026). ==Nagrade== *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1996, z: Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1998, z: Maruša Zorec, Ana Kučan *[[Plečnikova medalja]] za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik, Ljubljana 2003 *Mednarodna nagrada Piranesi, Piran 2004, z: Miha Klinar, Špela Kuhar, Blaž Medja, Uroš Pavasović *Zlati svinčnik, ZAPS 2007; realizacija poslovne stavbe F2 Masarykova, z Vojtehom Ravnikarjem <ref>https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-arhitekt-vojteh-ravnikar/239503</ref> *Zlati svinčnik, ZAPS 2008; Hišica ob drevesu <ref>https://www.zaps.si/index.php?m_id=dogodki_nagrade_ZAPS</ref> *Nagrada Najlepša slovenska knjiga na 24. Slovenskem knjižnem sejmu za vodnik Gremo v mesto Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana 25. november 2008, z: soavtorica Špela Kuhar, oblikovalec Domen Fras *Nagrada ZAPS Zlati svinčnik za Ureditev Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki, Ljubljana 2015, z. Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Andrej Blatnik, Špela Kuhar, Tanja Simonič Korošak, Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, Silva Cimperman *Nagrada za naj leseno gradnjo 2016, v kategoriji javne stavbe, za Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, podeljuje Agencija Spirit Slovenija, Ljubljana 2016, z. Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrović, Mateja Šetina *Nagrada za urbani prostor, Mednarodni 21. Salon arhitekture Novi Sad, 2018, nagrajeni projekt: Trg pod gradom in igrišče Zamorc v Škofji Loki, 2018, z: Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Tanja Simonič Korošak == Viri in opombe == {{sklici}} * Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0 ==Zunanje povezave== *[https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181016164935/https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx |date=2018-10-16 }} *[http://www.dominvrt.si/clanek/trend/slovenska-hisica-ob-drevesu-je-tako-posebna.html Hišica ob drevesu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potokar, Robert}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Potokar, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Potokar, Robert]] 2eip3jww8vclxgu9ei4omysspxn9hzh 0 266916 6753625 4891760 2026-09-22T08:07:39Z Magnefl 108227 foto 6753625 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Pikasti morski zajček | image = Aplysia punctata.jpg | image_caption = ''Aplysia punctata'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Mollusca]] (mehkužci) | classis = [[Gastropoda]] (polži) | superfamilia = [[Aplysioidea]] | familia = [[Aplysiidae]] | subfamilia = | genus = ''[[Aplysia]]'' | species = '''''A. punctata''''' | binomial = ''Aplysia punctata'' | binomial_authority = ([[Georges Cuvier|Cuvier]], 1803) | synonyms = }} [[File:Aplysia punctata-s.jpg|thumb|upright]] '''Pikasti morski zajček''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aplysia punctata''''') je vrsta [[morski polži|morskega polža]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Aplysiidae]], ki živi tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. {{mollusc-stub}} [[Kategorija:Polži]] [[Kategorija:Favna Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1803]] qdpacf811tik9fcnmjgkyzm3g1ri2vl 0 266986 6753653 6596205 2026-09-22T10:31:01Z ~2026-44996-51 264415 6753653 wikitext text/x-wiki '''Bitenc''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 458 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 711. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aljaž Pengov Bitenc]], politolog, medijski podjetnik, radijski urednik * [[Ani Bitenc]] (r. [[Hočevar]]) (1933—2024), prevajalka, pionirka podnaslovnega prevajanja (TV) * [[Anton Bitenc]] (1920—1977), arhitekt, stokovnjak za prenovo historičnih objektov, prof. FAGG * [[Brane Bitenc]] (1962—2014), pesnik, pankovski pevec ([[Otroci socializma]]), filmski in TV režiser * [[Demeter Bitenc]] (1922—2018), filmski igralec *[[Drago Bitenc]] (*1958), polkovnik SV, vojni veteran 1991 kot pripadnik MSNZ, lovec, mag.prava *Dušan Bitenc (1935—2024), gozdarski strokovnjak *Dušan Bitenc (1964—2012), panker, brat Braneta Bitenca * [[Franc Bitenc]] (1926—1977), agronom, univ. profesor * [[Janez Bitenc]] (1925—2005), skladatelj, muzikolog, otroški pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog * [[Maja Bitenc]] (*1980), jezikoslovka slovenistka, sociolingvistka * [[Marija Bitenc Samec|Marija Bitenc-Samec]] (1932—2022), koncertna pevka - altistka *[[Marko Bitenc]] (*1950?), pevec in tolkalist skupine ''Izvir'' * [[Marko Bitenc]] (*1961), zdravnik onkolog, kirurg, podjetnik, prostozidar * [[Mirko Bitenc]] (1898—1948), član vodstva protirevolucije, po vojni poveljnik Matjaževe vojske * [[Monika Bitenc Križaj]], sopranistka, operna pevka * [[Pepca Perovšek Bitenc]] (1927—2014), 1. direktorica Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana *[[Polona Bitenc]] (*1958), arheologinja, dokumentalistka-muzealka * [[Vinko Bitenc]] (1895—1956), književnik (mladinski pesnik, dramatik, prevajalec - esperantist) * [[Zora Bitenc]] ([[Zora Stančič]]) (*1956), vizualna umetnica, grafičarka == Glej tudi == * priimek [[Bitežnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bitenc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bfwk5igaw4vgb2pailiuw4p38148cs3 0 282406 6753604 6553009 2026-09-22T07:41:00Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Teniška igrišča v Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753604 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fed Cup Slovenia vs Germany in Maribor 2011.jpg|sličica|250px|Teniška dvorana Lukna v Mariboru]] '''Seznam teniških igrišč in klubov v Sloveniji''' po podlagah, kjer z naskokom prevladujejo peščena igrišča. Že okoli leta 1880 naj bi tenis na naših tleh na improviziranih igriščih igrali v vojašnicah v Ljubljani in Mariboru. [[Ivan Tavčar]] je kot Slovenec leta 1897 uredil travnato igrišče ob svojem dvorcu Visoko v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]]. ==Največje število igrišč== ===Po klubih=== *20 — TC Portorož *16 — ŽTK Maribor *15 — TK Branik Maribor *13 — TC Bonifika Koper *12 — ŠP Šiška Ljubljana *11 — TK GibiSport Ljubljana *11 — TC Jezero Velenje *11 — TK Domžale *10 — Tenis Hit Club Ljubljana *10 — TK Triglav Kranj == Mestne občine == === Ljubljana === [[Slika:Ivan Tavčar.jpg|thumb|250px|[[Ivan Tavčar]] je leta 1897 kot prvi na naših tleh zgradil teniško igrišče (trava).]] [[Slika:Postojna - tennis court.jpg|sličica|250px|Teniško igrišče v Postojni]] {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=48|'''[[Občina Ljubljana|Ljubljana]] | align=center|12 |Športni park Ljubljana | align=center|12 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|11 |TK GibiŠport | align=center|8 | align=center| — | align=center| — | align=center|3 |- | align=center|10 |Tenis Hit Club | align=center|10 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|9 |Športni park Tivoli | align=center|8 | align=center| — | align=center| — | align=center|1 |- | align=center|9 |TK Svoboda | align=center|9 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|9 |TD Slovan | align=center|8 | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|9 |ŠD Šentvid** | align=center|9 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|8 |ŠP Savsko naselje | align=center|8 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|7 |Jaki Šport Ilirija** | align=center|7 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|5 |ŠC Millenium BTC | align=center| — | align=center| — | align=center| — | align=center|5 |- | align=center|5 |Tenis društvo ob Savi | align=center|5 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |ŠD Trnovo | align=center|4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |TŠ Benč Sport | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center|2 |- | align=center|4 |Park Rudnik - Murgle I | align=center|4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|3 |Park Rudnik - Murgle II | align=center|3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Tenis klub Atomica |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Šmartno 80 |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Kašeljska cesta |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Šmartinska 154 |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |BTC Letališka cesta |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Poljska pot |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Cesta v Rožno dolino |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Ulica 27. aprila |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |4 |Cesta dveh cesarjev |4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Veslaški klub Ljubljanica |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Sr. gradb., geodetska in ekon. šola Lj |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Dolenjska cesta 105c |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Ižanska cesta |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |4 |Športno društvo Alfa |4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Vidičeva ulica |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Mladinska ulica |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Kozakova ulica |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Atletski stadion Tacen | - | align=center|3 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Kajak Kanu Klub Tacen |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Stanežiče |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Medno 55 |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |ŠC Club Novi ŠRC |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Bife Tenis - Ruski Car |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |4 |Tenis Academy Breskvar |3 |1 | - |3 |- |2 |Teniški klub Rival | - | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- |3 |Konex Center | | align=center|3 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Športni center Gradiant | - | - |2 | - |- |3 |Teniški klub Schweiger |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |4 |Športno društvo Partizan Vič |4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |5 |Športno društvo Partizan Črnuče |5 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Športno društvo Sostro |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |6 |Max Tenis Club*** |6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |6 |Športno teniško društvo Soča*** |6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Maribor === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=24|'''[[Občina Maribor|Maribor]] | align=center|16 |ŽTK Maribor | align=center|10 | align=center| — | align=center| — | align=center|6 |- | align=center|15 |TK Branik Maribor | align=center|12 | align=center|3 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|6 |TD Pekrska Gorca | align=center|6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|6 |ŠRC Fontana | align=center|6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|6 |TD Galeja Malečnik** | align=center|6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |TD Pekre | align=center|4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |TK Mima Maribor | align=center|3 | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |TD Metalna Maribor | align=center|4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |Tezno TAM** | align=center|4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 |RTV center Maribor | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 |Studenci | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Tenis igrišče Rošpoh |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1* |Teniški Log Šober Bresternica |1* | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Tenis igrišča Bresternica |2 | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Šubičeva ulica |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |6 |Koroška ulica |6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Pod Meljskim hribom |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Kosovelova ulica |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Ul. Arnolda Tovornika |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3* |Obrežje 170a |3* | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Komenskega ulica |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Metelkova ulica |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Trg Miloša Zidanška |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Osojnikova ulica | - | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |} === Celje === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trda !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- | bgcolor=#efefef align=left rowspan=12|'''[[Občina Celje|Celje]] | align=center|6 | Stadion Kladivar | align=center|4 | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|5 | TK Celje | align=center|4 | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 | ŠD Lokrovec | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 | Letališče Celje | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 | TC Jezernik | align=center|1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|1 | TK Hudinja | align=center|1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|1 | Klub Nirvana Golovec | align=center| — | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|1 | Zagrad | align=center|1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |2 |Ulica Heroja Lacka |2* | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Šmiklavž pri Škofji vasi |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Teharjeva cesta |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 | TK Hribček (Vojnik) | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Kranj === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=7|'''[[Občina Kranj|Kranj]] | align=center|10 |TK Triglav Kranj | align=center|7 | align=center|3 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Tenis klub v Dobu Jenkole |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |4 |Športni park in Teniški klub Stražišče | - | align=center| — | align=center|4* | align=center| — |- |3 |Tenis Center Uranič |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Rekreacijski center Vogu |1 | align=center| — | align=center|2 | align=center| — |- |1 |Jama |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |4 |Savska Loka, stadion |4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Koper === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=7|'''[[Občina Koper|Koper]] | align=center|13 |TC Bonifika Koper | align=center|9 | align=center|4 | align=center| — | align=center| — |- |1 |Tenis igrišče Osp | - | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Tenis igrišči Sp. škofije | - | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- |5 |Teniški klub Vanganel |3 | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Teniški klub Hrvatini | - | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- |3 (4)* |Tenis klub Pro-ten Ankaran |1 | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- |1 |Tenis igrišče Debeli Rtič | - | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |} === Novo mesto === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=7|'''[[Občina Novo mesto|Novo mesto]] | align=center|9 |TC Krka Otočec | align=center|6 | align=center| — | align=center| — | align=center|3 |- | align=center|6 |TK Portovald | align=center|6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3* |Športni center Košenice | - | align=center| — | align=center| — | align=center|3 |- |2 |Restavracija in tenis igrišča Prepih |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Dolnja Težka Voda |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Stranska vas |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Lutrško selo |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Slovenj Gradec === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=6|'''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |2* |Tenis klub 96 |2* | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Kidričeva ulica |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Pod Gradom |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Legen |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |5 |Letališče Sl. Gradec |5 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |Šmartno pri Sl. Gradcu, Stadion |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Ptuj === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trda !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- | bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Ptuj|Ptuj]] | align=center|9 | TK Ptuj | align=center|8 | align=center|1 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 | TC Luka | align=center|2 | align=center| — | align=center|{{Abbr|2|umetna trava}} | align=center| — |- | align=center|2 | Maistrova ulica | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|2 | Društvo tenis & tenis & squash | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Murska Sobota === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | align=center|8 |TK Murska Sobota | align=center|8 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center| |Tenis center Mešič | align=center| | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Teniški klub Rakičan |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |1 |ŠD Kupšinci |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Velenje === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- | bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Velenje|Velenje]] | align=center|11 | TC Jezero | align=center|{{Abbr|10|od tega 2 dvoranski igrišči}} | align=center| — | align=center|{{Abbr|1|umetna trava}} | align=center| — |- | align=center|2 | TD Cota - Paški Kozjak | align=center|2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|1 | TK Lipje | align=center|1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|1 | Rdeča dvorana | align=center| — | align=center| — | align=center| — | align=center|{{Abbr|1|dvoransko igrišče}} |} === Nova Gorica === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] |2 |Hoteli Winkler, Lokve | - | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- |2 |Ošterija Žogica, Solkan |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} ==Preostale občine po statističnih regijah == === Podravska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Benedikt|Benedikt]] |Tenis bar Belna |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=5|'''[[Občina Brežice|Brežice]] |Tenis klub Tong |2 |2 | - | - | - |- |Teniški klub Brežice |5 |4 |1 | - | - |- |Cerklje ob Krki |2 |2 | - | - | - |- |Dobova |1 |1 | - | - | - |- |Tenis center Šekoranja |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Destrnik|Destrnik]] |Teniški klub Destrnik |2 |2 | - | - | - |- |Zgornji Velovlek |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Duplek|Duplek]] |Teniško društvo Duplek |4 |3 |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Gorišnica|Gorišnica]] |Tenis klub Gorišnica |2 |2 | - | - | - |- |Tenis igrišča Moškanjci |2 |2 | - | - | - |- |Tenis igrišče Muretinci |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Hajdina|Hajdina]] |Teniški center Goya |6 |6 | - | - | - |- |Športni park Nova Hajdina |1 | - |1 | - | - |- |Igrišče v središču Zg. Hajdine |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=7|'''[[Občina Hoče-Slivnica|Hoče-Slivnica]] |Teniški klub Hoče |6 |6 | - | - | - |- |Orehova vas (železnica Z) |2 |2 | - | - | - |- |Orehova vas (železnica V) |2 |2 | - | - | - |- |Gostilna Pizzeria Tenis, Radizel |1 |1 | - | - | - |- |Hotel Tisa - Hočko Pohorje |2 | - |2 | - | - |- |Hočko Pohorje 32B |1 | - |1 | - | - |- |Gostišče Veronika - Hočko Pohorje |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] |Teniški center Kidričevo |4 |4 | - | - | - |- |Tenis igrišče Kungota pri Ptuju |1 | - |1 | - | - |- |Športno društvo Cirkovce |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Kungota|Kungota]] |športni center Gokop |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] |Tenis klub Lovrenc na Pohorju |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] |Teniški center Kidričevo |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Kungota|Kungota]] |Teniški klub Kungota 2000 |5 |3* | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Majšperk|Majšperk]] |Teniški klub Martin |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Makole|Makole]] |Tenis klub Štatenberg-Brdo |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Ormož|Ormož]] |Tenis klub Ormož |3 |3 | - | - | - |- |Tenis Mas |2 |2 | - | - | - |- |Kolodvorska, Ob železnici |2 |2 | - | - | - |- |Teniški klub Ivajnkovci |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Pesnica|Pesnica]] |Šport Park Krsnik |2 |2 | - | - | - |- |Tenis klub Jarenina |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Poljčane|Poljčane]] |Teniški klub Poljčane |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Rače-Fram|Rače-Fram]] |Športni park Fram |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] |Tenis klub Radlje ob Dravi |2* |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Rogatec|Rogatec]] |Teniški klub Rogatec |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Ruše|Ruše]] |Teniška sekcija Ruše |2 |2 | - | - | - |- |Vrtec, Bistrica ob Dravi |2 |2 | - | - | - |- |Ob gozdu, Bistrica ob Dravi |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] |Tenis klub Spin |5 |5 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=10|'''[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] |Teniški center Iršič |2 |2 | - | - | - |- |Teniški klub Slovenska Bistrica |9 |7 |2 | - | - |- |Teniški igrišči (grad) |2 |2 | - | - | - |- |Tenis klub Ošelj 35 |1 |1 | - | - | - |- |Pionirska ulica, Pragersko |3 |3 | - | - | - |- |Ten-Top teniška dvorana |2 |2 | - | - | - |- |Leskovec |1 |1 | - | - | - |- |Zg. Polskava |1 |1 | - | - | - |- |Črešnjevec |1 |1 | - | - | - |- |Vrhole pri Slovenskih Konjicah |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |Teniški center Banex |3 | - | - | - |3 |- |Teniški klub Konjice |6 |6 | - | - | - |- |Slomškova ulica |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] |Šalovci |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Starše|Starše]] |Teniško društvo Teviton Trniče |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sv. Jurij v Slov. Goricah]] |Športni park, Malna |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slov. Goricah]] |Igrišče Zg. Senarska |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slov. Goricah]] |Igrišče Drbetinci |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Šentilj|Šentilj]] |Teniško društvo Taroda |1 |1 | - | - | - |- |Stara Gora pri Šentilju/Tenis klub Center |1 |1 | - | - | - |- |Igrišče v Ceršaku |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Šentjur|Šentjur]] |Teniški klub Šentjur |4 |4 | - | - | - |- |Gorica pri Slivnici |2 |2 | - | - | - |- |Ponikva, stadion |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Videm|Videm]] |Športni park Dravci |2 |1 |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Vuzenica|Vuzenica]] |Športni park Vuzenica |2 |2 | - | - | - |} === Osrednje slovenska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=5|'''[[Občina Domžale|Domžale]] |TK Domžale | align=center|11 | align=center|7 | align=center|1 | align=center| — | align=center|3 |- |Gostišče tenis Zajc |2 |2 | - | - | - |- |Teniški center Bernardi |4 |4 | - | - | - |- |Šol. ulica, Atletska steza |2 |2 | - | - | - |- |Teniški klub Radomlje |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Borovnica|Borovnica]] |Naselje Borovnica |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Brezovica|Brezovica]] |Tehnocommerce |1 |1 | - | - | - |- |Rakitna |1 |1 | - | - | - |- |Letališče, Podpeč pri LJ |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] |Predstruge |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] |Škulj tenis center |8 |5 | - | - |3 |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] |Športno društvo HannaH |3 |3 | - | - | - |- |Brinje |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=5|'''[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] |Teniški klub Grosuplje |3 |3 | - | - | - |- |Mala Ilova Gora |1 |1 | - | - | - |- |Št. Jurij |1 |1 | - | - | - |- |Šmarje Sap, Lj. cesta |1 |1 | - | - | - |- |Zgornja Slivnica |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Horjul|Horjul]] |Teniški klub Horjul |1 |1 | - | - | - |- |Ljubgojna |1 |1 | - | - | - |- |Vrzdenec |1 |1 | - | - | - |- |Lesno Brdo |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Ig|Ig]] |Matena |1 |1 | - | - | - |- |Golo |1 |1 | - | - | - |- |Iška |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] |Podbukovje |1 |1 | - | - | - |- |Tenis klub Prince, Višnja Gora |3 |3 | - | - | - |- |Vrhpolje pri Šentvidu |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=5|'''[[Občina Litija|Litija]] |Tenis klub Jevnica |3 |3 | - | - | - |- |Tenis klub AS |7 |7 | - | - | - |- |Lovska družina Litija, Sava |2 |2 | - | - | - |- |Kresnice |2 |2 | - | - | - |- |Veliki vrh pri Litiji |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Logatec|Logatec]] |GRC Zapolje Logatec |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Lukovica|Lukovica]] |RCU - Rekreacijski center |2* |2* | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Kamnik|Kamnik]] |Teniški klub Duplica |8 |8 | - | - | - |- |Tenis Pod Skalo-Kamp Resnik |8 |8 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Komenda|Komenda]] |Teniški klub Komenda |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Log-Dragomer|Log-Dragomer]] |Tenis klub DM |2 |2 | - | - | - |- |Športni park Dragomer |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Medvode|Medvode]] |Hotel Kanu |2 | - | - |2 | - |- |Vikrče |1 |1 | - | - | - |- |Camp Smlednik |2 |2 | - | - | - |- |- |Teniški klub SPIN Medvode |6 |3 | 3 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Moravče|Moravče]] |Moravče |2 |2 | - | - | - |- |Češnjice pri Moravčah |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Naklo|Naklo]] |Igrišča v Naklem |2 | - |2* | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Mengeš|Mengeš]] |Wellness šport hotel Harmonija |3 | - | - | - |3 |- |Športni park 8. julij |5 |5 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] |Terme Krka |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Trzin|Trzin]] |Tenis TAUBI |6* |4* | - | - |2 |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] |Villa Cereja-tenis center |2 |2 | - | - | - |- |Sloka Gora |1 |1 | - | - | - |- |Pečki |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Vodice|Vodice]] |Vogljanska cesta |1 |1 | - | - | - |- |Bukovice pri Vodicah |1 |1 | - | - | - |- |Repnje |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] |Športno društvo Dren |2 |2 | - | - | - |- |Teniški klub Vrhnika |4 |3 | - |1 | - |} === Savinjska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Braslovče|Braslovče]] |Tenis klub Gib Parižlje |3* |3* | - | - | - |- |Tenis igrišče Letuš |1 |1 | - | - | - |- |Tenis igrišče Topovlje |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Dobje|Dobje]] |Večje Brdo |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Dobrna|Dobrna]] |Terme Dobrna |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] |Nova Štifta |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Kozje|Kozje]] |Tenis klub Kozje |2 |2 | - | - | - |- |Gubno |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Laško|Laško]] |Tenis igrišče Vitapark |2 |2 | - | - | - |- |Tenis klub Marija Gradec |2 |2 | - | - | - |- |Aškerčeva c., Rimske Toplice |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Ljubno|Ljubno]] |Teniški klub Ljubno ob Savinji |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Luče|Luče]] |Raduha |1 | - |1 | - | - |- |Krnica |2 | - |2 | - | - |- |Turistična kmetija Stoglej |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Nazarje|Nazarje]] |Prihova |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Mislinja|Mislinja]] |OŠ Mislinja |2 | - |2 | - | - |- |Šentilj pod Turjakom 45 |1 | - |1 | - | - |- |Gornji Dolič |1 |1 | - | - | - |- |Završe |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Mozirje|Mozirje]] |Tenis klub Melavc |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Oplotnica|Oplotnica]] |Teniški center Obrul |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] |Terme Olimia |4 |4 | - | - | - |- |Čokoladnica Olimje |2 |2 | - | - | - |- |Športni park Imeno |2 | - |2* | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Polzela|Polzela]] |Igrišče Andraž nad Polzelo |1 |1 | - | - | - |- |Tenis klub Polzela |5 |5 | - | - | - |- |Igrišči v Polzeli |2* |2* | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=5|'''[[Občina Prebold|Prebold]] |Tenis center Šešče |5 |5 | - | - | - |- |Bazen Prebold |2 |2 | - | - | - |- |Ob cesti Nad tovarno |1 |1 | - | - | - |- |Igrišče Kaplja vas |1 |1 | - | - | - |- |Igrišče Latkova vas |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] |Športno društvo Mladost |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] |Tenis klub Rogaška |6 |6 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Šentrupert|Šentrupert]] |Igrišče Šentrupert |1 | - |1 | - | - |- |Igrišče Draga pri Šentrupertu |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Škofljica|Škofljica]] |Smrjene |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] |Tenis klub Jelšingrad |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Šoštanj|Šoštanj]] |Terme Topolščica |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Štore|Štore]] |Športni park Štore |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Tabor|Tabor]] |Tabor 45 |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=6|'''[[Občina Vojnik|Vojnik]] |Teniški klub Vojnik |2 |2 | - | - | - |- |Celjska cesta, Park |1 |1 | - | - | - |- |Teniški klub Žgajner |1 |1 | - | - | - |- |Teniški klub Hribček |2 |2 | - | - | - |- |Male Dole |1 |1 | - | - | - |- |Socka |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Vransko|Vransko]] |Tenis klub Tršca |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Zreče|Zreče]] |Zreče |2 |2 | - | - | - |- |Unitur Rogla |7 |4 | - | - |3 |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=8|'''[[Občina Žalec|Žalec]] |Tenis klub Žalec |7 |7 | - | - | - |- |Tenis klub Metulj Šempeter |2 |2 | - | - | - |- |Griže |1 |1 | - | - | - |- |Liboje |2 |2 | - | - | - |- |Dobriša vas |2 |2 | - | - | - |- |Velika Pirešica |1 |1 | - | - | - |- |Tenis klub Trje 2000 |2 |2 | - | - | - |- |Studence |1 |1 | - | - | - |} === Gorenjska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- | rowspan="6" bgcolor="#efefef" align="left" |'''[[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] |ŠD Poden |2 |2 | - | - | - |- |Tenis Trata |4 |2 | - | 2 | - |- |Mini Hotel |2 |2 | - | - | - |- |Hosta |1 |1 | - | - | - |- |Sipca |1 |1 | - | - | - |} === Pomurska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Beltinci|Beltinci]] |Tenis igrišča Gančani |2 |2 | - | - | - |- |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Cankova|Cankova]] |Ferencovi, Turizem na Kmetiji |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] |Teniški klub Gornja Radgona |6 |6 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Kuzma|Kuzma]] |Tenis center Kuzma |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Lendava|Lendava]] |Terme Lendava |1 |1 | - | - | - |- |Igrišče Gornji Lakoš S |1 |1 | - | - | - |- |Igrišče Gornji Lakoš J |1 |1 | - | - | - |- |Atletska steza Lendava |2* |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Ljutomer|Ljutomer]] |Športno-rekreacijski center Ljutomer |3 |3 | - | - | - |- |Igrišča Pristava |3* |3 | - | - | - |- |Igrišča Stročja vas |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] |Terme 3000 |4 |4 | - | - | - |- |Klub Ten šport, Suhi Vrh |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Radenci|Radenci]] |Zdravilišče Radenci |7 |4 | - | - |3 |- |Park Radenci |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] |Igrišče Sovjak |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Veržej|Veržej]] |Terme Banovci |2 |2 | - | - |3 |} === Goriška regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] |Igrišče OŠ Dobravlje |1 | - |1 | - | - |- |Teniški klub Ajdovščina |2 | - |2* | - | - |- |Vrtovče |2 |2* | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Bovec|Bovec]] |Apartmaji Kaninska vas |2 |2 | - | - | - |- |Hotel Kanin Bovec |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Brda|Brda]] |Okrepčevalnica in tenis Belvin |2 | - | - |2 | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Cerkno|Cerkno]] |Hotel Cerkno |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Idrija|Idrija]] |Teniški klub Kolektor |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Kanal|Kanal]] |Tenis Prgonov mlin Ajba |1 |1 | - | - | - |- |Tenis klub Deskle |2 |2 | - | - | - |- |ŠRD Ložice |2 | - | - |2* | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Kobarid|Kobarid]] |Stadion Kobarid |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Miren-Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] |Tenis bar Lokvica |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Renče-Vogrsko|Renče-Vogrsko]] |Tenis klub 66 Bukovica |2 |2 | - | - | - |- |Volčja Draga |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] |Šempeter pri Gorici |1 |1 | - | - | - |- |Stadion Šempter |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Tolmin|Tolmin]] |Teniški klub Tolmin |3 |3 | - | - | - |- |Igrišče Most na Soči |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Vipava|Vipava]] |Teniški klub Ture |2 | - | - |2 | - |} === Jugovzhodna regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Metlika|Metlika]] |Terme Krka - Dolenjske Toplice |4 |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Metlika|Metlika]] |Teniška igrišča Gradac |1 |1 | - | - | - |- |Tovarniška cesta |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left |'''[[Občina Mirna Peč|Mirna peč]] |Trg 50 |3 |3 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Osilnica|Osilnica]] |Sela |2 |2 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Ribnica|Ribnica]] |Teniška šola Eurotenis |2 |2 | - | - | - |- |Goriča vas |1 |1 | - | - | - |- |Žlebič |1 | - |1 | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Semič|Semič]] | |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Šentrupert|Šentrupert]] |Igrišče Šentrupert |1 | - |1 | - | - |- |Igrišče Draga pri Šentrupertu |1 |1 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Trebnje|Trebnje]] |Športni center Vita Trebnje |2* | - | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Žužemberk|Žužemberk]] |Sadinja vas pri Dvoru |2* | - | - | - | - |} === Koroška regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |Ob stadionu |2 |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Dravograd|Dravograd]] |Tenis klub Dravograd, Meža |3 |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Mežica|Mežica]] |Tenis klub Mežica |3 |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Muta|Muta]] |Tenis klub Muta |2 |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Prevalje|Prevalje]] |Tur. kmetija Marin-Miler |2 |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |Leše |1 |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |Športni park, Polje |1 |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=5|'''[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] |Pri Grajskem parku |3 |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |Stražišče |1 |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |Brdnje |1* |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |Tenis center Rodošek |1 |1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |Tenis center Rimski vrelec |2 |2 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Obalno-kraška === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Piran|Piran]] | align=center|20 |TC Portorož | align=center|13 | align=center|7 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|6 |TC Hari Bernardin | align=center|4 | align=center|2 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|5 |TC Aldo Strunjan | align=center|5 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=3|'''[[Občina Izola|Izola]] | align=center|3 |TC Izola | align=center|3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|3 |TK San Simon | align=center|3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|1 |TK Klif Belvedere | align=center|1 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=4|'''[[Občina Sežana|Sežana]] | align=center|6 |Tenis center Majcni** | align=center| — | align=center|6 | align=center| — | align=center| — |- | align=center|6 |TK Lipica Škibini | align=center|6 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | align=center|4 |Kobilarna Lipica - tenis & golf | align=center|4 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- |3 |Tenis klub Sežana |3 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |} === Primorsko-notranjsko regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left rowspan=2|'''[[Občina Cerknica|Cerknica]] |2 |Teniško društvo Dovce |2 | - | - | - |- |2 |Tenis & Brunarica Turšič | - | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left |'''[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |2 |Tenis klub Ilirska Bistrica | - | - |2 | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Loška dolina|Loška dolina]] |2 |Tenis Bobr - Bar |1 | - |1 | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Postojna|Postojna]] |2 |Športni park Postojna |2 | - | - | - |} === Zasavska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Hrastnik|Hrastnik]] |4 |Tenis klub Hrastnik |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Trbovlje|Trbovlje]] |4 |Teniški klub Trbovlje |4 | - | - | - |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] |4 |Izlake |3 |1 | - | - |} === Posavska regija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" !scope="col" style="background:#ccc; width:158px;"|Občina !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Skupaj !scope="col" style="background:#ccc; width:220px;"|Klub !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Pesek !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Beton !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Trava !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Tepih |- |bgcolor=#efefef align=left|'''[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] |1 |Stadion/OŠ Bistrica ob Sotli | - |1 | - | - |} {{stublist}} == Zunanje povezave == *http://www.tenisportal.si/ *https://www.slotenis.si/ [[Kategorija:Teniški seznami|Igrišča]] [[Kategorija:Tenis v Sloveniji|*]] ntqotgyhyucr5c2ewlmx31co2z4f04y 4 282723 6753597 6752217 2026-09-22T06:57:45Z Marjan Tomki SI 190558 /* Cislajtanija */ odgovor 6753597 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) edq9s3ltgrt3egbexon467l6umh8965 6753603 6753597 2026-09-22T07:40:01Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga */ nov razdelek 6753603 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) sqerhfznh1g7ujoigg0ji1p28qqwjhr 6753626 6753603 2026-09-22T08:16:44Z Sporti 5955 /* Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga */ odg 6753626 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) fdpkjwuglsaq3ysu47scnmixnywgxvi 0 286529 6753644 5932567 2026-09-22T09:42:01Z Engelbert 76895 pp 6753644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor Castex |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor Castex''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. september]] [[1892]], † [[19. oktober]] [[1950]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Castex/Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Castex, Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] nw67uunj1pr2ii0d5g8wthmdsbwr5xm 6753645 6753644 2026-09-22T09:42:34Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1892]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1950]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor Castex |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor Castex''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. september]] [[1892]], † [[19. oktober]] [[1950]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Castex/Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Castex, Marcel-Sylvain-Alexandre-Nestor}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] 4tuba5gr32xki7dqzr78r36dylpx8tq 0 286661 6753646 5930855 2026-09-22T09:50:56Z Engelbert 76895 pp 6753646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Alexandre-Fritz Cauboue |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Alexandre-Fritz Cauboue''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. oktober]] [[1885]], † [[13. februar]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cauboue/Jean-Alexandre-Fritz/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cauboue, Jean-Alexandre-Fritz}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2ewjyrnng4h1hta3s8zmnlbfbukciku 0 286662 6753678 5934981 2026-09-22T11:43:26Z Engelbert 76895 pp 6753678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=René Cauquetou |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''René Cauquetou''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. april]] [[1891]], † [[29. marec]] [[1951]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cauquetou/Ren%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cauquetou, René}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lwmneyanwtv5vsu4sdq19exrgw4wu7e 0 286663 6753680 5934539 2026-09-22T11:48:24Z Engelbert 76895 pp, nk 6753680 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Jean-Joseph Causeret |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Jean-Joseph Causeret''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. november]] [[1880]], † [[12. september]] [[1948]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Causeret/Pierre-Jean-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Causeret, Pierre-Jean-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lyvhuz05futt6kavaes9vyt2d7uysq9 0 291729 6753581 6603413 2026-09-22T01:21:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753581 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Barbara Cerar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec (umetnik)|igralka]] in [[pisateljica]] * [[8. november]] [[1971]], [[Ljubljana]]. == Življenje in ustvarjanje == Barbara Cerar je obiskovala [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]] in diplomirala iz dramske igre leta 1997 na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio film in televizijo]] (AGRFT) v razredu profesorjev [[Kristijan Muck|Kristijana Mucka]] in [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]]. Na koncu [[1980.]] let je kot ena najmlajših igralk v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču Ljubljana]] ustvarila štiri vloge in nastopila v skupaj 110 ponovitvah. Med študijem je gostovala v [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskem ljudskem gledališču Celje]] in se leta 1996 zaposlila v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču Trst]], kjer se je predstavila v različnih vlogah [[Dramatika|dramskih besedil]] sodobnih avtorjev in klasikov. Od leta 2003 je stalna članica igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer trenutno uživa status prvakinje.<ref>{{Navedi splet|title=Barbara Cerar - SNG Drama Ljubljana|url=https://drama.si/igralec/barbara-cerar/|website=drama.si|accessdate=2021-08-04|language=sl-SI}}</ref> Barbara Cerar je z raznolikimi izraznimi sredstvi ustvarila številne odrske like v uprizoritvah različnih žanrov. Izdelala jih je kompleksno, ponotranjeno in poglobljeno. To so pomembne odlike energične, radožive, duhovite in domiselne igralke, ki je prejela številne nagrade<ref>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Barbara_Cerar|title=Barbara Cerar|accessdate=10. 3. 2021|website=www.sigledal.org}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (bila je [[Dnevi komedije|žlahtna komedijantka]], Borštnikova nagrajenka, dobitnica Ježkove nagrade, prejemnica nagrade Prešernovega sklada). Med svoje najljubše odrske stvaritve igralka šteje vlogo Ane v predstavi Dnevnik Ane Frank ([[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]], 1999, avtorja [[Frances Goodrich]], [[Albert Hackett]], režija Zvone Šedlbauer), vlogo neveste v Krvavi svatbi ([[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]], 2000, avtor [[Federico García Lorca]], režiser Damir Zlatar Frey), več vlog v predstavi Barčica za punčke ([[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], 2009, avtor Milena Marković, režiser Aleksandar Popovski), vlogo One v Angelu pozabe ([[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], 2014, avtorica [[Maja Haderlap]], režiser Igor Pison), vlogo Evrope v predstavi Evropa (Zavod Imaginarni in [[Cankarjev dom|CD]], 2014, avtorica [[Ivana Sajko]], režiser [[Primož Ekart]]) ter vloge v filmih [[Šelestenje]], [[Ekspres, ekspres]], [[Oda Prešernu]], [[Vaja zbora]], [[Kandidatka in šofer]], [[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]] in [[Jasnovidka]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.opera.si/sl/o-gledaliscu/opera/barbara-cerar/|title=Barbara Cerar|accessdate=10. 3. 2021|website=www.opera.si}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2021 je profesorica na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. == Filmografija == === TV serije === * [[Ekipa Bled]] (2019) * [[Moji, tvoji, najini]] (2011-2012) === Filmi === * Zastoj (2021) * [[Sanremo (film)|Sanremo]] (2020) * [[Izbrisana (film)|Izbrisana]] (2018): direktorica * Panika (2013) * [[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]] (2008) * [[Ljubljana je ljubljena]] (2005) * [[Oda Prešernu|Oda prešernu]] (2001) * [[Ekspres, ekspres]] (1997): dekle == Nagrade == * 2014, [[Borštnikovo srečanje|Borštnikova nagrada]], 49. [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], [[Maribor]], za vlogo Ona v predstavi Angel pozabe (avtorica [[Maja Haderlap]], režija Igor Pison), [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] * 2011, [[Ježkova nagrada|nagrada Franeta Milčinskega – Ježka]], [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], za vlogi Helenca v filmu [[Vaja zbora]] (scenarij in režija [[Vinko Möderndorfer]]) in Ditka Lončarič v filmu [[Kandidatka in šofer]] (scenarij [[Tone Partljič]], režija [[Vinko Möderndorfer]]), [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] * 2010, [[Prešernova nagrada|nagrada Prešernovega sklada]], [[Ljubljana]], za vloge: Gillian v predstavi Prerekanja (avtor [[Julian Barnes]], režija [[Boris Cavazza]]); Lucinda v predstavi Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni (avtor [[Dušan Jovanović]], režija [[Jaka Andrej Vojevec]]); Kasandra v predstavi Oresteja (avtor [[Ajshil]], režija [[Jernej Lorenci]]); Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska, Čarovnica v predstavi Barčica za punčke (avtorica [[Milena Marković]], režija [[Aleksandar Popovski]]), [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] * 2010, Sterijeva nagrada za igralsko kreacijo, 55. [[:hr:Sterijino pozorje|Sterijino pozorje]], [[Novi Sad]], za vloge Mlajša sestra, Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska, Ženska, Čarovnica v predstavi Barčica za punčke (avtorica Milena Marković, režija Aleksandar Popovski), SNG Drama Ljubljana * 2006, [[Borštnikovo srečanje|Borštnikova nagrada]], 41. [[Borštnikovo srečanje]], [[Maribor]], za vlogo Marie v predstavi Bolezen mladosti (avtor [[Ferdinand Bruckner]], režija [[Mateja Koležnik]]), [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] * 2000, priznanje [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije]] (ZDUS), za vloge: Ann Deever v predstavi Vsi moji sinovi (avtor [[Arthur Miller]], režija [[Zvone Šedlbauer]]), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; Marianne v predstavi Zgodbe iz Dunajskega gozda (avtor [[Ödon von Horváth|Ödön von Horváth]], režija Mario Uršič), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; Starka v predstavi Stoli (avtor [[Eugène Ionesco]], režija [[Bojan Jablanovec]]), [[Primorski poletni festival]] * 1997, žlahtna komedijantka, 6. [[Dnevi komedije]], [[Celje]], za vlogo Helene v predstavi Florentinski slamnik (avtor [[Eugène Labiche]], režija [[Vito Taufer]]), [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * 1997, [[zlata paličica]] za najboljšo žensko vlogo, 5. Festival otroških predstav poklicnih gledališč in gledaliških skupin Zlata paličica, [[Ljubljana]], za vlogo Palček v predstavi Palček (avtorja [[brata Grimm]], adaptacija [[Miroslav Košuta]], režija [[Marko Sosič]]), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=360|title=Barbara Cerar|accessdate=10. 3. 2021|website=www.drama.si|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121123049/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=360|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] == Viri == * "[https://sigledal.org/geslo/Barbara_Cerar Barbara Cerar]". Geslo''.'' ''www.sigledal.org.'' Pridobljeno dne 10. 3. 2021. * "[https://www.opera.si/sl/o-gledaliscu/opera/barbara-cerar/ Barbara Cerar]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}". Geslo''.'' ''www.opera.si.'' Pridobljeno dne 10. 3. 2021. * "[https://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174447497 Barbara Cerar]". Oddaja Profil. ''TV Slovenija''. 9. 1. 2017. Pridobljeno dne 10. 3. 2021. * Bratož, Igor. "[https://old.delo.si/kultura/oder/ves-cas-pripravljeni-na-res-dober-teater.html Ves čas pripravljeni na res dober teater]". ''Delo''. 29. 10. 2014. Pridobljeno dne 10. 3. 2021. * Krivec, Tamara. "[https://www.dnevnik.si/1042736170/kultura/oder/barbara-cerar-veliko-zanimiveje-je-igrati-hudobce-kot-zapuscene-trpece-zenske Barbara Cerar: Veliko zanimiveje je igrati hudobce kot zapuščene, trpeče ženske]". ''Dnevnik''. 24. 5. 2016. Pridobljeno dne 10. 3. 2021. * [https://issuu.com/sentjakob/docs/sg_zbornik_70_let_-_1920-90 Teater je teater, zbornik ob 70-letnici Šentjakobskega gledališča] (str. 89). ''Šentjakobsko gledališče Ljubljana''. 23. 1. 2013. Pridobljeno dne 11. 3. 2021. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikinavedek}} *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023570/ Slovenska biografija: Cerar, Barbara] *{{IMDb-ime|id=148443}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Cerar, Barbara}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] nlakkyiesvsjyer3t1shfys3s0of0az 0 292028 6753519 6753375 2026-09-21T18:31:18Z A09 188929 /* Znani nosilci priimka */ 6753519 wikitext text/x-wiki '''Jurečič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljala 301 oseba. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Jurečič]], [[Mitja Jurečič]] (&oče [[Jože Jurečič]]), [[Ansambel Pogum]] * [[Bern Jurečič]], astrolog * [[Boštjan Jurečič]] (*1969), slikar in kulturni novinar (TV) * Enej Jurečič, plesalec * [[Hilda Jurečič]] (1932 - 2011), fimska maskerka * [[Ivo Jurečič]] (1924 - 2006), arhitekt, statik (Vurnikov učenec) * [[Jasna Jurečič]] (1955 - 2014), pisateljica, novinarka * [[Jožko Jurečič]] - Koko (1950 - 1978), jamar * [[Milko Jurečič]], violinist * [[Samo Jurečič]] (*1962), slikar (um.i. "[[Samo]]") * [[Silva Jurečič Košir]] (1920 - 2013), učiteljica, slikarka * [[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930 - 2014), biolog * [[Valt Jurečič|Valt F. Jurečič]], heraldik in veksikolog * [[Žiga Jurečič]] (*1995), nogometaš * [[Žiga Jurečič (plesalec)]] == Glej tudi == * priimke [[Jurčič]], [[Jurič]], [[Juričič]], [[Jurjevčič]], [[Jurjevič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jurečič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] sprk9k3ae1d9uekl8nh8qivzzy8qdm7 0 299598 6753579 4818068 2026-09-21T22:42:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6753579 wikitext text/x-wiki '''Navratil''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek manj kot 5 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Anton Navratil]] (1832—1897), politik, narodni delavec * [[Ivan Navratil]] (1825—1896), jezikoslovec, narodopisec in urednik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Friedrich Navratil]] (1893—1946), avstro-ogrski častnik in letalski as * [[Leo Navratil]] (1921—2006), avstrijski psihiater == Glej tudi == * [[Martina Navratilova]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Navratil}} {{priimek}} fkubfrmnll1yrbd2ch1xp3aj3sdqp9b 0 300767 6753609 3932586 2026-09-22T07:45:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753609 wikitext text/x-wiki '''BMW Ljubljana Open''' je moški [[tenis|teniški]] turnir tipa ''challenger'', ki od leta 1990 poteka v [[Ljubljana|Ljubljani]] na peščeni podlagi. ==Zmagovalci== ===Posamično=== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !Leto !width="200"|Prvak !width="200"|Finalist !width="175"|Rezultat finala |- | 2011 || {{flagicon|ITA}} '''[[Paolo Lorenzi]]''' || {{flagicon|SLO}} [[Grega Žemlja]] || 6–2, 6–4 |- | 2010 || {{flagicon|SVN}} '''[[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]]''' || {{flagicon|BEL}} [[David Goffin]] || 6–2, 4–6, 7–5 |- | 2009 || {{flagicon|ITA}} '''[[Paolo Lorenzi]]''' || {{flagicon|SLO}} [[Grega Žemlja]] || 1–6, 7–6(4), 6–2 |- | 2008 || {{flagicon|SRB}} '''[[Ilija Bozoljac]]''' || {{flagicon|ITA}} [[Giancarlo Petrazzuolo]] || 6–4, 6–3 |- | 2007 || {{flagicon|AUT}} '''[[Marco Mirnegg]]''' || {{flagicon|FRA}} [[Mathieu Montcourt]] || 7–6(5), 7–5 |- | 2005 || {{flagicon|ESP}} '''[[Rubén Ramírez Hidalgo]]''' || {{flagicon|ITA}} [[Massimo Dell'Acqua]] || 6–7(2), 5–2, ret. |- | 2004 || {{flagicon|CZE}} '''[[Jiří Vaněk (tenisač)|Jiří Vaněk]]''' || {{flagicon|GER}} [[Björn Phau]] || 5–7, 6–1, 7–6(5) |- | 2003 || {{flagicon|CZE}} '''[[Jiří Vaněk (tenisač)|Jiří Vaněk]]''' || {{flagicon|SRB}} [[Boris Pašanski]] || 6–3, 3–6, 6–1 |- | 2002 || {{flagicon|FRA}} '''[[Arnaud Di Pasquale]]''' || {{flagicon|ESP}} [[Juan Balcells]] || 6–4, 6–3 |- | 2000 || {{flagicon|GER}} '''[[Oliver Gross]]''' || {{flagicon|ESP}} [[Juan Balcells]] || 4–6, 6–1, 7–6(3) |- | 1999 || {{flagicon|BLR}} '''[[Vladimir Volčkov]]''' || {{flagicon|ROU}} [[Dinu Pescariu]] || 7–5, 6–7(3), 6–4 |- | 1998 || {{flagicon|ROU}} '''[[Dinu Pescariu]]''' || {{flagicon|ROU}} [[Adrian Voinea]] || 7–6, 2–6, 6–3 |- | 1997 || {{flagicon|NZL}} '''[[Brett Steven]]''' || {{flagicon|ROU}} [[Andrei Pavel]] || 7–6, 6–2 |- | 1996 || {{flagicon|MAR}} '''[[Hicham Arazi]]''' || {{flagicon|URU}} [[Marcelo Filippini]] || 4–6, 6–2, 6–4 |- | 1995 || {{flagicon|ESP}} '''[[Jordi Burillo]]''' || {{flagicon|ROU}} [[Adrian Voinea]] || 6–2, 6–1 |- | 1994 || {{flagicon|AUT}} '''[[Horst Skoff]]''' || {{flagicon|ESP}} [[Tomás Carbonell]] || 0–6, 6–4, 7–6 |- | 1993 || {{flagicon|ARG}} '''[[Daniel Orsanic]]''' || {{flagicon|RUS}} [[Andrej Čerkasov]] || 4–6, 6–2, 7–5 |- | 1992 || {{flagicon|SWE}} '''[[Magnus Larsson]]''' || {{flagicon|SWE}} [[Mikael Tillström]] || 6–4, 6–4 |- | 1991 || {{flagicon|YUG}} '''[[Slobodan Živojinović]]''' || {{flagicon|RUS}} [[Andrej Olhovski]] || 6–7, 7–6, 6–3 |- | 1990 || {{flagicon|SWE}} '''[[Magnus Larsson]]''' || {{flagicon|ITA}} [[Diego Nargiso]] || 7–5, 6–7, 7–6 |} ===Dvojice=== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !Leto !width="200"|Prvaka !width="200"|Finalista !width="175"|Rezultat finala |- | 2011 || {{flagicon|SVN}} '''[[Aljaž Bedene]]''' <br /> {{flagicon|SVN}} '''[[Grega Žemlja]]''' || {{flagicon|ESP}} [[Roberto Bautista-Agut]] <br /> {{flagicon|ESP}} [[Ivan Navarro (tennis)|Ivan Navarro]] || 6–3, 6–7^(10–12), [12–10] |- | 2010 || {{flagicon|CRO}} '''[[Nikola Mektić]]''' <br /> {{flagicon|CRO}} '''[[Ivan Zovko]]''' || {{flagicon|CRO}} [[Marin Draganja]] <br /> {{flagicon|CRO}} [[Dino Marcan]] || 3–6, 6–0, [10–3] |- | 2009 || {{flagicon|GBR}} '''[[Jamie Delgado]]''' <br /> {{flagicon|GBR}} '''[[Jamie Murray]]''' || {{flagicon|FRA}} [[Stéphane Robert]] <br /> {{flagicon|ITA}} [[Simone Vagnozzi]] || 6–3, 6–3 |- | 2008 || {{flagicon|ARG}} '''[[Juan Pablo Brzezicki]]''' <br /> {{flagicon|ARG}} '''[[Mariano Hood]]''' || {{flagicon|AUS}} [[Rameez Junaid]] <br /> {{flagicon|GER}} [[Philipp Marx]] || 7–5, 7–6(4) |- | 2007 || {{flagicon|RUS}} '''[[Aleksander Kudrjavcev]]''' <br /> {{flagicon|RUS}} '''[[Aleksander Krasnorovcki]]''' || {{flagicon|CRO}} [[Ivan Dodig]] <br /> {{flagicon|CRO}} [[Lovro Zovko]] || 7–6(9), 1–6, [10–6] |- | 2005 || {{flagicon|AUS}} '''[[Paul Baccanello]]''' <br /> {{flagicon|CRO}} '''[[Lovro Zovko]]''' || {{flagicon|AUS}} [[Andrew Derer]] <br /> {{flagicon|AUS}} [[Joseph Sirianni]] || 6–3, 6–3 |- | 2004 || {{flagicon|ECU}} '''[[Giovanni Lapentti]]''' <br /> {{flagicon|RSA}} '''[[Rik de Voest]]''' || {{flagicon|SWE}} [[Robert Lindstedt]] <br /> {{flagicon|USA}} [[Michael Russell (tenisač)|Michael Russell]] || 6–3, 6–4 |- | 2003 || {{flagicon|ARG}} '''[[Leonardo Azzaro]]''' <br /> {{flagicon|HUN}} '''[[Gergely Kisgyörgy]]''' || {{flagicon|CRO}} [[Ivan Čerović]] <br /> {{flagicon|SRB}} [[Aleksander Slović]] || 7–6(3), 6–3 |- | 2002 || {{flagicon|ARG}} '''[[Mariano Hood]]''' <br /> {{flagicon|ARG}} '''[[Edgardo Massa]]''' || {{flagicon|PER}} [[Luis Horna]] <br /> {{flagicon|ARG}} [[Sebastián Prieto]] || 7–5, 6–1 |- | 2000 || {{flagicon|ESP}} '''[[Emilio Benfele Álvarez]]''' <br /> {{flagicon|ESP}} '''[[Álex López Morón]]''' || {{flagicon|RSA}} [[Paul Rosner]] <br /> {{flagicon|RSA}} [[Jason Weir Smith]] || 6–3, 6–4 |- | 1999 || {{flagicon|ITA}} '''[[Massimo Valeri]]''' <br /> {{flagicon|BEL}} '''[[Tom Vanhoudt]]''' || {{flagicon|ESP}} [[Eduardo Nicolás]] <br /> {{flagicon|ESP}} [[Germán Puentes-Alcañiz]] || 7–6(8), 6–4 |- | 1998 || {{flagicon|RSA}} '''[[Marius Barnard (tenisač)|Marius Barnard]]''' <br /> {{flagicon|NED}} '''[[Stephen Noteboom]]''' || {{flagicon|ESP}} [[Alberto Martín]] <br /> {{flagicon|CZE}} [[Tomáš Anzari]] || 7–6, 6–7, 7–6 |- | 1997 || {{flagicon|ARG}} '''[[Lucas Arnold Ker]]''' <br /> {{flagicon|ARG}} '''[[Daniel Orsanic]]''' || {{flagicon|CZE}} [[David Škoch]] <br /> {{flagicon|NED}} [[Fernon Wibier]] || 6–0, 6–4 |- | 1996 || {{flagicon|ARG}} '''[[Pablo Albano]]''' <br /> {{flagicon|ARG}} '''[[Lucas Arnold Ker]]''' || {{flagicon|SWE}} [[Rikard Bergh]] <br /> {{flagicon|USA}} [[Shelby Cannon]] || 6–1, 3–6, 6–1 |- | 1995 || {{flagicon|SWE}} '''[[Nicklas Kulti]]''' <br /> {{flagicon|SWE}} '''[[Mikael Tillström]]''' || {{flagicon|USA}} [[Shelby Cannon]] <br /> {{flagicon|RSA}} [[Stefan Kruger]] || 6–4, 6–4 |- | 1994 || {{flagicon|FRA}} '''[[Olivier Delaître]]''' <br /> {{flagicon|FRA}} '''[[Jean-Philippe Fleurian]]''' || {{flagicon|DEN}} [[Kenneth Carlsen]] <br /> {{flagicon|SWE}} [[Mikael Tillström]] || 6–1, 4–6, 6–1 |- | 1993 || {{flagicon|SVK}} '''[[Branislav Stanković (tenisač)|Branislav Stanković]]''' <br /> {{flagicon|CZE}} '''[[Richard Vogel]]''' || {{flagicon|NED}} [[Hendrik Jan Davids]] <br /> {{flagicon|CRO}} [[Goran Prpić]] || 6–4, 7–6 |- | 1992 || {{flagicon|SWE}} '''[[Magnus Larsson]]''' <br /> {{flagicon|SWE}} '''[[Mikael Tillström]]''' || {{flagicon|ITA}} [[Cristian Brandi]] <br /> {{flagicon|ITA}} [[Federico Mordegan]] || 6–3, 6–2 |- | 1991 || {{flagicon|RUS}} '''[[Andrej Olhovski]]''' <br /> {{flagicon|YUG}} '''[[Slobodan Živojinović]]''' || {{flagicon|CZE}} [[Richard Vogel]] <br /> {{flagicon|CZE}} [[Daniel Vacek]] || 7–5, 6–3 |- | 1990 || {{flagicon|ESP}} '''[[Carlos Costa (tenisač)|Carlos Costa]]''' <br /> {{flagicon|ESP}} '''[[Francisco Roig]]''' || {{flagicon|ITA}} [[Omar Camporese]] <br /> {{flagicon|NED}} [[Mark Koevermans]] || 6–7, 6–4, 6–4 |} ==Zunanje povezave== * [http://www.teniska-zveza.si/ Teniška zveza Slovenije] [[Kategorija:Teniška tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1990]] [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] pqoorv2kch3eg0j28ubnk4ww6kb2by3 6753612 6753609 2026-09-22T07:57:42Z Sporti 5955 dp 6753612 wikitext text/x-wiki '''BMW Ljubljana Open''' poteka kot ženski [[tenis|teniški]] turnir tipa ''WTA 125'' od leta 2023 v [[Ljubljana|Ljubljani]] na peščeni podlagi. Pred tem je kot moški turnir tipa ''challenger'' potekal med letoma 1990 in 2011. ==Zmagovalke== ===Posamično=== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !Leto !width="220"|Prvakinja !width="220"|Finalistka !width="175"|Rezultat finala |- | 2026 || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Samira De Stefano]]''' || {{ikonazastave|GER}} [[Mona Barthel]] || 3–6, 6–1, 7–5 |- | 2025 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Kaja Juvan]]''' || {{ikonazastave|SUI}} [[Simona Waltert]] || 6–4, 6–4 |- | 2024 || {{ikonazastave|SUI}} '''[[Jil Teichmann]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Nuria Párrizas Díaz]] || 7–6^(10–8), 6–4 |- | 2023 || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Marina Bassols Ribera]]''' || {{ikonazastave|TUR}} [[Zeynep Sönmez]] || 6–0, 7–6^(7–2) |} ===Dvojice=== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !Leto !width="220"|Prvakinji !width="220"|Finalistki !width="175"|Rezultat finala |- | 2026 || {{ikonazastave|CRO}} '''[[Lucija Ćirić Bagarić]]''' <br> {{ikonazastave|ITA}} '''[[Angelica Moratelli]]''' || {{ikonazastave|FRA}} [[Estelle Cascino]] <br> {{ikonazastave|CHN}} [[Feng Shuo]] || 6–7^(4–7), 6–4, [10–5] |- | 2025 || {{ikonazastave|CZE}} '''[[Miriam Škoch]]''' <br> {{ikonazastave|SUI}} '''[[Simona Waltert]]''' || {{ikonazastave|SLO}} [[Dalila Jakupović]] <br> {{ikonazastave|SLO}} [[Nika Radišić]] || 6–2, 6–2 |- | 2024 || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Nuria Brancaccio]]''' <br> {{ikonazastave|ESP}} '''[[Leyre Romero Gormaz]]''' || {{ikonazastave|MKD}} [[Lina Gjorcheska]] <br> {{ikonazastave|SUI}} [[Jil Teichmann]] || 5–7, 7–5, [10–7] |- | 2023 || {{ikonazastave|}} '''[[Amina Anšba]]''' <br> {{ikonazastave|USA}} '''[[Quinn Gleason]]''' || {{ikonazastave|GBR}} [[Freya Christie]] <br> {{ikonazastave|COL}} [[Yuliana Lizarazo]] || 6–3, 6–4 |} ==Zmagovalci== ===Posamično=== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !Leto !width="220"|Prvak !width="220"|Finalist !width="175"|Rezultat finala |- | 2011 || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Paolo Lorenzi]]''' || {{ikonazastave|SLO}} [[Grega Žemlja]] || 6–2, 6–4 |- | 2010 || {{ikonazastave|SVN}} '''[[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]]''' || {{ikonazastave|BEL}} [[David Goffin]] || 6–2, 4–6, 7–5 |- | 2009 || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Paolo Lorenzi]]''' || {{ikonazastave|SLO}} [[Grega Žemlja]] || 1–6, 7–6(4), 6–2 |- | 2008 || {{ikonazastave|SRB}} '''[[Ilija Bozoljac]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Petrazzuolo]] || 6–4, 6–3 |- | 2007 || {{ikonazastave|AUT}} '''[[Marco Mirnegg]]''' || {{ikonazastave|FRA}} [[Mathieu Montcourt]] || 7–6(5), 7–5 |- | 2005 || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Rubén Ramírez Hidalgo]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Dell'Acqua]] || 6–7(2), 5–2, ret. |- | 2004 || {{ikonazastave|CZE}} '''[[Jiří Vaněk (tenisač)|Jiří Vaněk]]''' || {{ikonazastave|GER}} [[Björn Phau]] || 5–7, 6–1, 7–6(5) |- | 2003 || {{ikonazastave|CZE}} '''[[Jiří Vaněk (tenisač)|Jiří Vaněk]]''' || {{ikonazastave|SRB}} [[Boris Pašanski]] || 6–3, 3–6, 6–1 |- | 2002 || {{ikonazastave|FRA}} '''[[Arnaud Di Pasquale]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Juan Balcells]] || 6–4, 6–3 |- | 2000 || {{ikonazastave|GER}} '''[[Oliver Gross]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Juan Balcells]] || 4–6, 6–1, 7–6(3) |- | 1999 || {{ikonazastave|BLR}} '''[[Vladimir Volčkov]]''' || {{ikonazastave|ROU}} [[Dinu Pescariu]] || 7–5, 6–7(3), 6–4 |- | 1998 || {{ikonazastave|ROU}} '''[[Dinu Pescariu]]''' || {{ikonazastave|ROU}} [[Adrian Voinea]] || 7–6, 2–6, 6–3 |- | 1997 || {{ikonazastave|NZL}} '''[[Brett Steven]]''' || {{ikonazastave|ROU}} [[Andrei Pavel]] || 7–6, 6–2 |- | 1996 || {{ikonazastave|MAR}} '''[[Hicham Arazi]]''' || {{ikonazastave|URU}} [[Marcelo Filippini]] || 4–6, 6–2, 6–4 |- | 1995 || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Jordi Burillo]]''' || {{ikonazastave|ROU}} [[Adrian Voinea]] || 6–2, 6–1 |- | 1994 || {{ikonazastave|AUT}} '''[[Horst Skoff]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Tomás Carbonell]] || 0–6, 6–4, 7–6 |- | 1993 || {{ikonazastave|ARG}} '''[[Daniel Orsanic]]''' || {{ikonazastave|RUS}} [[Andrej Čerkasov]] || 4–6, 6–2, 7–5 |- | 1992 || {{ikonazastave|SWE}} '''[[Magnus Larsson]]''' || {{ikonazastave|SWE}} [[Mikael Tillström]] || 6–4, 6–4 |- | 1991 || {{ikonazastave|YUG}} '''[[Slobodan Živojinović]]''' || {{ikonazastave|RUS}} [[Andrej Olhovski]] || 6–7, 7–6, 6–3 |- | 1990 || {{ikonazastave|SWE}} '''[[Magnus Larsson]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Diego Nargiso]] || 7–5, 6–7, 7–6 |} ===Dvojice=== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !Leto !width="220"|Prvaka !width="220"|Finalista !width="175"|Rezultat finala |- | 2011 || {{ikonazastave|SVN}} '''[[Aljaž Bedene]]''' <br /> {{ikonazastave|SVN}} '''[[Grega Žemlja]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Bautista-Agut]] <br /> {{ikonazastave|ESP}} [[Ivan Navarro (tennis)|Ivan Navarro]] || 6–3, 6–7^(10–12), [12–10] |- | 2010 || {{ikonazastave|CRO}} '''[[Nikola Mektić]]''' <br /> {{ikonazastave|CRO}} '''[[Ivan Zovko]]''' || {{ikonazastave|CRO}} [[Marin Draganja]] <br /> {{ikonazastave|CRO}} [[Dino Marcan]] || 3–6, 6–0, [10–3] |- | 2009 || {{ikonazastave|GBR}} '''[[Jamie Delgado]]''' <br /> {{ikonazastave|GBR}} '''[[Jamie Murray]]''' || {{ikonazastave|FRA}} [[Stéphane Robert]] <br /> {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Vagnozzi]] || 6–3, 6–3 |- | 2008 || {{ikonazastave|ARG}} '''[[Juan Pablo Brzezicki]]''' <br /> {{ikonazastave|ARG}} '''[[Mariano Hood]]''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Rameez Junaid]] <br /> {{ikonazastave|GER}} [[Philipp Marx]] || 7–5, 7–6(4) |- | 2007 || {{ikonazastave|RUS}} '''[[Aleksander Kudrjavcev]]''' <br /> {{ikonazastave|RUS}} '''[[Aleksander Krasnorovcki]]''' || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Dodig]] <br /> {{ikonazastave|CRO}} [[Lovro Zovko]] || 7–6(9), 1–6, [10–6] |- | 2005 || {{ikonazastave|AUS}} '''[[Paul Baccanello]]''' <br /> {{ikonazastave|CRO}} '''[[Lovro Zovko]]''' || {{ikonazastave|AUS}} [[Andrew Derer]] <br /> {{ikonazastave|AUS}} [[Joseph Sirianni]] || 6–3, 6–3 |- | 2004 || {{ikonazastave|ECU}} '''[[Giovanni Lapentti]]''' <br /> {{ikonazastave|RSA}} '''[[Rik de Voest]]''' || {{ikonazastave|SWE}} [[Robert Lindstedt]] <br /> {{ikonazastave|USA}} [[Michael Russell (tenisač)|Michael Russell]] || 6–3, 6–4 |- | 2003 || {{ikonazastave|ARG}} '''[[Leonardo Azzaro]]''' <br /> {{ikonazastave|HUN}} '''[[Gergely Kisgyörgy]]''' || {{ikonazastave|CRO}} [[Ivan Čerović]] <br /> {{ikonazastave|SRB}} [[Aleksander Slović]] || 7–6(3), 6–3 |- | 2002 || {{ikonazastave|ARG}} '''[[Mariano Hood]]''' <br /> {{ikonazastave|ARG}} '''[[Edgardo Massa]]''' || {{ikonazastave|PER}} [[Luis Horna]] <br /> {{ikonazastave|ARG}} [[Sebastián Prieto]] || 7–5, 6–1 |- | 2000 || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Emilio Benfele Álvarez]]''' <br /> {{ikonazastave|ESP}} '''[[Álex López Morón]]''' || {{ikonazastave|RSA}} [[Paul Rosner]] <br /> {{ikonazastave|RSA}} [[Jason Weir Smith]] || 6–3, 6–4 |- | 1999 || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Massimo Valeri]]''' <br /> {{ikonazastave|BEL}} '''[[Tom Vanhoudt]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Eduardo Nicolás]] <br /> {{ikonazastave|ESP}} [[Germán Puentes-Alcañiz]] || 7–6(8), 6–4 |- | 1998 || {{ikonazastave|RSA}} '''[[Marius Barnard (tenisač)|Marius Barnard]]''' <br /> {{ikonazastave|NED}} '''[[Stephen Noteboom]]''' || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Martín]] <br /> {{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Anzari]] || 7–6, 6–7, 7–6 |- | 1997 || {{ikonazastave|ARG}} '''[[Lucas Arnold Ker]]''' <br /> {{ikonazastave|ARG}} '''[[Daniel Orsanic]]''' || {{ikonazastave|CZE}} [[David Škoch]] <br /> {{ikonazastave|NED}} [[Fernon Wibier]] || 6–0, 6–4 |- | 1996 || {{ikonazastave|ARG}} '''[[Pablo Albano]]''' <br /> {{ikonazastave|ARG}} '''[[Lucas Arnold Ker]]''' || {{ikonazastave|SWE}} [[Rikard Bergh]] <br /> {{ikonazastave|USA}} [[Shelby Cannon]] || 6–1, 3–6, 6–1 |- | 1995 || {{ikonazastave|SWE}} '''[[Nicklas Kulti]]''' <br /> {{ikonazastave|SWE}} '''[[Mikael Tillström]]''' || {{ikonazastave|USA}} [[Shelby Cannon]] <br /> {{ikonazastave|RSA}} [[Stefan Kruger]] || 6–4, 6–4 |- | 1994 || {{ikonazastave|FRA}} '''[[Olivier Delaître]]''' <br /> {{ikonazastave|FRA}} '''[[Jean-Philippe Fleurian]]''' || {{ikonazastave|DEN}} [[Kenneth Carlsen]] <br /> {{ikonazastave|SWE}} [[Mikael Tillström]] || 6–1, 4–6, 6–1 |- | 1993 || {{ikonazastave|SVK}} '''[[Branislav Stanković (tenisač)|Branislav Stanković]]''' <br /> {{ikonazastave|CZE}} '''[[Richard Vogel]]''' || {{ikonazastave|NED}} [[Hendrik Jan Davids]] <br /> {{ikonazastave|CRO}} [[Goran Prpić]] || 6–4, 7–6 |- | 1992 || {{ikonazastave|SWE}} '''[[Magnus Larsson]]''' <br /> {{ikonazastave|SWE}} '''[[Mikael Tillström]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Cristian Brandi]] <br /> {{ikonazastave|ITA}} [[Federico Mordegan]] || 6–3, 6–2 |- | 1991 || {{ikonazastave|RUS}} '''[[Andrej Olhovski]]''' <br /> {{ikonazastave|YUG}} '''[[Slobodan Živojinović]]''' || {{ikonazastave|CZE}} [[Richard Vogel]] <br /> {{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Vacek]] || 7–5, 6–3 |- | 1990 || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Carlos Costa (tenisač)|Carlos Costa]]''' <br /> {{ikonazastave|ESP}} '''[[Francisco Roig]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Omar Camporese]] <br /> {{ikonazastave|NED}} [[Mark Koevermans]] || 6–7, 6–4, 6–4 |} ==Zunanje povezave== * [http://www.teniska-zveza.si/ Teniška zveza Slovenije] [[Kategorija:Teniška tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1990]] [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] o1fe3w9aorn072yv4hhareyv8ul7ean 0 302161 6753588 6752793 2026-09-22T05:05:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|image=Blaz Setnikar.jpg|caption=|alma_mater=<!-- WD -->|citizenship=<!-- WD -->|education=<!-- WD -->|occupation = <!-- WD -->|years_active = 2005 - danes}} '''Blaž Setnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[2. maj]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Po končani [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je med študijem na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] pričel resneje ukvarjati z dramsko igro in se 2006 vpisal na študij [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar|website=sigledal.org|accessdate=2020-08-16|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714194122/https://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar|url-status=dead}}</ref> pod vodstvom mentorjev [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja - Rifleta]] in Tomija Janežiča, kjer je prejel študentsko [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja za igralske dosežke v letu 2009|url=https://www.dnevnik.si/1042324662|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012507/https://www.dnevnik.si/1042324662|url-status=dead}}</ref> ter tekom študija sodeloval s [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskim narodnim gledališčem Maribor]], [[Mini teater|Mini teatrom]] in 2010 diplomiral. Zatem je postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], kjer je ostal do 2014, ko je pridobil status svobodnega umetnika ter nastopil v predstavah [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], neodvisnih gledališč Glej v Ljubljani in Tristan Bates v [[London]]u. Sodeloval je z režiserji Janezom Pipanom, Sebastijanom Horvatom, [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem]] in zatem postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar {{!}} PGK|url=https://www.pgk.si/igralci/blaz_setnikar/11|website=www.pgk.si|accessdate=2020-08-16}}</ref>. Igral je v odmevnih uprizoritvah ''Iliada'', ''Stenica'', ''Helverjeva noč'', ''Naš razred'' in ''Strahovi'', za vloge v Prešernovem gledališču pa je 2020 prejel tudi [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Most, ki povezuje skupnost|url=https://www.dnevnik.si/1042925697|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328203505/https://www.dnevnik.si/1042925697|url-status=dead}}</ref> in Severjevo nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Dobitniki Severjeve nagrade 2021|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnika-severjeve-nagrade-sta-marjuta-slamic-in-blaz-setnikar/605599|website=rtvslo.si|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref>. V vsem tem času je nastopil v več celovečernih in kratkih filmih, tudi v nagrajenih<ref>{{Navedi splet|title=Blaz Setnikar|url=http://www.imdb.com/name/nm4001520/|website=IMDb|accessdate=2020-08-16}}</ref> ''Zbudi me'', ''Opazovanje'', ''[[Posledice]]'' in ''[[Psi brezčasja]]'', širšemu občinstvu pa je poznan predvsem s televizijskih ekranov po vlogah v televizijskih serijah ''[[Reka ljubezni]]''<ref>{{Navedi splet|title=Zvezdnik Reke ljubezni alergičen na vsiljivost|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5bf673db9e03c/zvezdnik-reke-ljubezni-alergicen-na-vsiljivost|website=Njena.si|accessdate=2020-08-16|language=sl}}</ref>, ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' in ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''. ==Filmografija== === Filmi === * ''Izgubljeni sin'' (2026, celovečerni igrani film) * ''Če bi vedel'' (2026, kratki igrani film) * ''Crème brûlée'' (2025, TV film) * ''Opazovanje'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Šterkijada'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Klarin ples'' (2023, kratki igrani film) * ''Pero'' (2023, dokumentarni film) * ''Zbudi me'' (2022, celovečerni igrani film) * ''Po sledeh fatamorgane'' (2022, igrani dokumentarni film) * ''Do takrat pa...'' (2020, kratki igrani film) * ''40 dni skupaj'' (2020, kratki igrani film) * ''[[Posledice]]'' (2018, celovečerni igrani film) * ''Winnetou - Eine neue Welt'' (2016, TV film) * ''Sarajevo Songs of Woe'' (2016, celovečerni igrani film) * ''The Chimney House'' (2016, kratki igrani film) * ''Kaplja na vedru'' (2016, igrani dokumentarni film) * ''[[Psi brezčasja]]'' (2015, celovečerni igrani film) * ''Dekleta ne jočejo'' (2015, celovečerni TV film) * ''[[Vloga za Emo]]'' (2014, celovečerni igrani film) * ''Vandima'' (2013, celovečerni igrani film) * ''1991 - Neizstreljeni naboj'' (2011, celovečerni TV film) * ''Lov na race'' (2009, kratki igrani film) === Serije in nanizanke === * ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' (2025, TV serija) * ''Leninov park'' (2022, miniserija) * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020-2021, TV serija) * ''Truplo'' (2018, spletna serija) * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017-2019, TV serija) * ''[[Takle mamo]]'' (2016, TV nanizanka) ==Vloge v gledališču== {{div col}}<span style="line-height: 1.3em;"> *Jochen, ''Osem ur ni ves dan'' (2026, PG Kranj, Slovensko Mladinsko gledališče in HNK Zagreb) *''Don Kihot, ki je bila sen'' (2025, PG Kranj) *Sam, ''Razodetje'' (2024, PG Kranj) *Woyzeck, ''Woyzeck'' (2024, SSG Trst in PG Kranj) *''Boj na požiralniku'' (2024, PG Kranj in MG Ptuj) *Sengupta, Šef, Princ Bolo, ''Harun in morje zgodb'' (2024, PG Kranj) *''Zadnji Hamlet'' (2023, Bunker-Stara elektrarna in PG Kranj) *''Deževen dan v Gurlitschu'' (2023, PG Kranj) *Mlinarjev, ''Mrtvec pride po ljubico'' (zasedba 2022, PG Kranj in MG Ptuj) *Policist, Komandir, Kmet, Starec, ''Vse zastonj! Vse zastonj!'' (2022, PG Kranj) *''Pravljice našega otroštva'' (2022, PG Kranj in SNG Nova Gorica) *Nicolas, ''Mama'' (2021, PG Kranj in MG Ptuj) *''Kons: Novi dobi'' (2021, PG Kranj) *''Monologi s kavča'' (2021, PG Kranj) *Bigi, ''Naše skladišče'' (2020, PG Kranj) *''Škofjeloški pasijon'' (2020, PG Kranj in MG Ptuj) *[[France Prešeren]], ''Dr. Prešeren'' (2019, PG Kranj) *Osvald Alving, ''[[Henrik Ibsen|Strahovi]]'' (2019, PG Kranj) *Ludwig Viktor, ''Zabava za Borisa'' (2019, PG Kranj) *Lauterbach, ''Teror'' (2019, PG Kranj) *Marko, ''[[Ivan Cankar|Ob zori]]'' (2018, PG Kranj) *Videk, ''[[Kdo je napravil Vidku srajčico]]'' (2018, PG Kranj) *Rysiek, ''Naš razred'' (2018, PG Kranj, Mini teater in MG Ptuj) *Pacient, ''Pesmi živih mrtvecev'' (2017, PG Kranj in SLG Celje) *Vihravi Rudi, ''[[Vladimir Vladimirovič Majakovski|Stenica]]'' (2017, PG Kranj in MG Ptuj) *Helver, ''Helverjeva noč'' (2016, PG Kranj) *Dr. Petrović, ''[[Branislav Nušić|Žalujoča družina]]'' (2016, PG Kranj in SLG Celje) *Sekira, ''[[Butnskala (radijska igra)|Butnskala]]'' (2016, Slovensko mladinsko gledališče in PG Kranj) *Poljanec, ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (2015, SNG Nova Gorica, SSG Trst in PG Kranj) *Tristan, ''Carnal'' (2015, Tristan Bates Theatre London) *[[Patroklos]], ''[[Iliada]]'' (2015, Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana in MGL Ljubljana) *Študent, ''Figurae Veneris Historiae'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *''Prihajamo'' (2014, Gledališče Glej) *[[Heinrich von Kleist]], ''Nekaj sporočil za vesolje'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *George Gibbs, ''Naše mesto'' (2014, SLG Celje) *Tomaž, ''[[Pika Nogavička]]'' (2013, SLG Celje) *Glenn Cooper, ''Govorice'' (2013, SLG Celje) *Advokat, ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti'' (2013, SLG Celje) *Christy Mahon, ''Največji frajer zahodnega sveta'' (2013, SLG Celje) *Peter, ''Kruh'' (2012, SLG Celje) *Orest, ''[[Jean-Paul Sartre|Muhe]]'' (2012, SLG Celje) *Tonček, ''Pikica in Tonček'' (2011, SLG Celje) *Calvin Kennedy, ''Moje bivše, moji bivši'' (2011, SLG Celje) *Tamali, ''Knapi slikarji'' (2011, SLG Celje) *Stražar, ''[[Antigona]]'' (2011, SLG Celje) *Cesar, ''[[Milan Jesih|Cesarjeva nova oblačila]]'' (2010, SLG Celje) *Stanley, ''Smrt trgovskega potnika'' (2010, SLG Celje) *Vodja zbora, ''Antigona'' (2010, AGRFT Ljubljana in SNG Drama Ljubljana) *Hvastja, ''[[Hlapci]] - Komentirana izdaja'' (2010, APT Novo mesto in PGK Kranj) *Clov, ''Konec igre'' (2010, AGRFT Ljubljana in Gledališče Glej) *Ranuccio Tomassoni, ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'' (2009, SNG Maribor) *Zbor starešin, ''[[Oresteja]]'' (2009, SNG Drama Ljubljana) *''Zlata ladja'' (2009, Mini teater Ljubljana) *Jurij Kalan, ''Kronika zločina'' (2005, Šentjakobsko gledališče)</span><br/>{{div col end}}</span> ==Nagrade== * 2021 [[Severjeva nagrada]] za vlogi v uprizoritvah ''Strahovi'' in ''Škofjeloški pasijon'' * 2021 Nagrada 51. Tedna slovenske drame za najboljšega igralca za vlogo v uprizoritvi ''Škofjeloški pasijon'' * 2020 [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrada Duša Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za vloge v uprizoritvah ''Naš razred'', ''Ob zori'' in ''Strahovi'' * 2019 Nagrada Julija<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/blaz-setnikar-dobitnik-gledaliske-nagrade-julija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-16}}</ref> za vlogo v uprizoritvi ''Ob zori'' * 2010 [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Študentska]] nagrada Zlatolaska za vlogo v kratkem filmu ''Lov na race'' in Zlatolaska za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Severjeva nagrada za študente, za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Študentska nagrada Zlatolaska za vlogo v gledališki produkciji ''Plešasta pevka'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] == Zunanje povezave == * Spletna stran [http://www.blaz-setnikar.com www.blaz-setnikar.com] * {{IMDb-ime|4001520}} * Seznam vlog na [http://www.sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar Portalu slovenskega gledališča] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174837572 Blaž Setnikar, dramski igralec]. Naši umetniki pred mikrofonom (7. januar 2022). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Setnikar, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] l2twsamtmv6x4752qg7k00mo4w78p87 0 302257 6753402 6733754 2026-09-21T12:06:36Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Acipenser naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg]] → [[File:Huso naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] · Request from the original uploader 6753402 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Jadranski jeseter | image = Huso naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg | image_caption = Jadranski jeseter z [[Morski piškur|morskimi piškurji]] v [[Aquarium Finisterrae|akvariju Finisterrae]] v Španiji | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Bronzi, P. |author2=Congiu, L. |author3=Freyhof, J. |year=2022 |title=''Acipenser naccarii'' |volume=2022 |article-number=e.T224A135061929 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T224A135061929.en |access-date=27 September 2024}}</ref> | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{navedi splet|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | genus = Huso | species = naccarii | authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1836) | synonyms = * ''Accipenser lutescens'' <small>(sic) Rafinesque 1820</small> * ''Acipenser heckelii'' <small>Brandt & Ratzeburg 1833</small> * ''Acipenser heckelii'' <small>Fitzinger 1836</small> * ''Acipenser platycephalus'' <small>Heckel 1836</small> * ''Acipenser nasus'' <small>Heckel 1847</small> * ''Acipenser ladanus'' <small>Nardo 1847</small> * ''Acipenser ladanus'' <small>Ninni 1872</small> * ''Acipenser nardoi'' <small>Heckel 1851</small> * ''Acipenser sturionellus'' <small>Nardo 1860</small> * ''Acipenser sturionaster'' <small>Brusina 1902</small> | synonyms_ref = <ref>{{navedi splet|last1=Froese|first1=R.|last2=Pauly|first2=D.|year=2017|title=Acipenseridae |url=http://www.fishbase.se/Summary/FamilySummary.php?ID=32|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free}}</ref> }} '''Jadranski''' ali '''toponosi jeseter''' ([[znanstveno ime]] '''''Huso naccarii''''')<ref name="CofFF">{{Cof genus|genus=Huso|access-date=28 May 2025}}</ref> je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[jesetri|jesetrov]], ki je razširjen v [[reka]]h [[Albanija|Albanije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Grčija|Grčije]], [[Italija|Italije]], [[Črna gora|Črne gore]] in [[Slovenija|Slovenije]]. == Taksonomija == Pred letom 2025 je bila vrsta uvrščena v rod ''[[Acipenser]]'', vendar se je izkazalo, da je bila ta uvrstitev [[parafilija|parafiletska]], zato so jo uvrstili v rod ''[[Huso]]''.<ref name="CofFF" /><ref name=":22">{{Cite journal |last=Brownstein |first=Chase D. |last2=Near |first2=Thomas J. |date=2025-04-25 |title=Toward a Phylogenetic Taxonomy of Sturgeons (Acipenseriformes: Acipenseridae) |url=https://bioone.org/journals/bulletin-of-the-peabody-museum-of-natural-history/volume-66/issue-1/014.066.0101/Toward-a-Phylogenetic-Taxonomy-of-Sturgeons-Acipenseriformes-Acipenseridae/10.3374/014.066.0101.full |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=66 |issue=1 |doi=10.3374/014.066.0101 |issn=0079-032X|url-access=subscription }}</ref> == Opis == Jadranski jeseter je podolgovata riba z vretenastim telesom, ki je prekrito s petimi vrstami koščenih plošč. Po zgornji strani telesa je rjavo-črne do rjavo-zelene barve, boki so svetlejših odtenkov, trebuh pa je bel<ref name=riblje-oko.hr>{{hr icon}} [http://riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=46&Itemid=51 Neučestale ribe Jadrana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090705114358/http://riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=46&Itemid=51 |date=2009-07-05 }} (riblje-oko.hr)</ref>. Nos je širok in top, po čemer je dobil drugo ime, usta pa so podstojna in brezzoba. Na spodnji strani glave ima posebne izrastke v obliki brkov, ki mu služijo za iskanje hrane. Zunanji brki so daljši od notranjih. Glava je pokrita s koščenimi ploščami. Jadranski jeseter doseže starost do 80 let. Samci spolno dozorijo med šestim in osmim letom starosti, samice pa med osmim in dvanajstim letom. Do drugega leta mladice hitro rastejo, nato pa se rast upočasni. Dolžino 100&nbsp;cm dosežejo pri starosti 10 let. Jadranski jeseter je močno ogrožen zaradi krčenja njegovega naravnega okolja, izlova ter onesnaženja. V Sloveniji je uvrščen na [[rdeči seznam ogroženih vrst]]. Je [[endemit]] [[jadransko porečje|jadranskega porečja]], ki lahko zraste do 200&nbsp;cm v dolžino, najtežji zabeleženi primerek pa je tehtal 25&nbsp;kg. Živi v ustjih večjih rek na globinah od 10 do 40 metrov. Živi na peščenem in blatnem dnu, kjer se hrani z raznimi talnimi [[nevretenčarji]] in ribami. [[Drst]]i se med majem in julijem. Jadranski jeseter je riba, ki se jo lovi zaradi njenega mesa, iz njgovih [[ikre|iker]] pa se ne izdeluje [[kaviar]], kot je to v navadi pri nekaterih drugih vrstah jesetrov. [[File:Acipenser naccarii head.jpg|thumb|left|Glava jadranskega jesetra]] ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [http://www.fishbase.org/summary/Acipenser-naccarii.html Jadranski jeseter na FishBase.org] {{Taxonbar|from=Q376480}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Jesetri]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1836]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] cut824tn4aqqozr6a54vacq33maw33t 0 302788 6753414 6586108 2026-09-21T12:25:58Z ~2026-45085-22 264465 6753414 wikitext text/x-wiki '''Plohl''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Darko Plohl]], agronom * [[Feliks Plohl]], kriminalec, zapornik in pisatelj *[[Franc Plohl]], kulturni organizator v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] (''Festival šansona'') *[[Igor Plohl]] (*1979), pisatelj, geograf in sociolog *[[Marjan Plohl]] (*1963), duhovnik, nogometaš *[[Martina Plohl]], profesionalna plesalka, plesna trenerka in koreografinja *[[Miran Plohl]] (Mihael Bellis) (*1961), mistik * [[Miroslav Plohl]] (1881—1939), elektrotehnik, univerzitetni profesor v Zagrebu * [[Nejc Plohl]], psiholog *[[Rihard Plohl]] (1846—?), zbiralec ljudskega blaga, prof. * [[Stane Plohl]], policist in veteran vojne za Slovenijo * [[Zoran Plohl]] (*1979), plesalec * [[Zvonko Plohl]] (*1973), igralec namiznega tenisa == Glej tudi == * priimek [[Plohel]] *priimek [[Ploj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Plohl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fn2gw8gmnxl2rbl76uejmoy13nw30g6 0 329027 6753490 6691644 2026-09-21T16:49:39Z MaksiKavsek 244409 dp 6753490 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matija Kalister''' (tudi '''Matia Calister''',<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matična knjiga krščenih, zvezek IV - ŠAK Ž Slv MKK 4 {{!}} Slavina {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Slavina/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Slv+MKK+4/?pg=209 |access-date=2026-09-21 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> '''Mathia Kallister<ref name=":0">[https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=359705 SI AS 176/A/A178/s/PUA Abecedni seznam lastnikov zemljišč (Dokument)]</ref>'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], [[teolog]], [[Kmet|kmetovalec]], [[knjižničar]], [[profesor]] in [[Sadjarstvo|sadjar]], * [[19. januar]] [[1774]], [[Slavina, Postojna]], † [[9. november]] [[1828]], [[Ljubljana]].<ref name="leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Življenje in delo == Kalister se je rodil v Slavini, očetu Matiji in mami Urši Kalister.<ref name=":1" /> Osnovno šolo je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], normalko in gimnazijo v [[Trst]]u (1788–1794), [[filozofija|filozofijo]] in [[teologija|bogoslovje]] pa v Ljubljani, kjer je študij končal leta 1800, vendar ni prejel [[Sveto mašniško posvečenje|mašniškega posvečenja]]. Že kot študent bogoslovja je leta 1799 nastopil službo pisarja (skriptorja) v ljubljanski [[Licejska knjižnica v Ljubljani|licejski knjižnici]], predhodnici današnje [[NUK|Narodne in univerzitetne knjižnice]]. Leta 1802 je pričel poučevati osnovno [[Matematika|matematiko]] na ljubljanskem liceju, ko pa je leta 1803 dobil mesto stalnega profesorja je knjižnico zapustil. Leta 1804 je postal učitelj gramatikalnega razreda na liceju, kjer je takrat poučeval tudi [[Valentin Vodnik]]. Leta 1807 je postal profesor [[Matematika|matematike]], [[Fizika|fizike]] in [[Naravoslovje|naravoslovja]]. Oktobra 1811 je dobil mesto knjižničarjevega pomočnika v licejki, dve leti pozneje so ga imenovali za vršilca dolžnosti vodje knjižnice, 1816 za stalnega ravn. Poučeval je do leta 1811, ko je dobil mesto knjižničarjevega pomočnika v licejski knjižnici. Dve leti kasneje je bil imenovan za vršilca dolžnosti vodje ter 1816 za stalnega ravnatelja licejske knjižnice. Kalister je leta 1824 tudi pomagal pri organizaciji ''Kranjskega deželnega muzeja'', iz katerega se je razvil današnji [[Narodni muzej Slovenije]].<ref name="leksikon"/> Bil je prerodne miselnosti in slovenist, zato so od njega veliko pričakovali, vendar v licejki ni izkoristil svojega položaja. Zaradi njegove pretirane skrbi in želje, da bi vse delo opravil sam, je delo katalogizacije in urejanja knjig potekalo neučinkovito. Posledično so bili razočarani tudi tisti, ki so pričakovali, da bo pri dopolnjevanju knjižnice posebej pozoren na novejšo svetovno literaturo in slavistiko. Vendar pa je s skromnimi fondi kupil nekaj pomembnih del in revij. Leta 1820 se je na Dunaju udeležil slovenističnega sestanka, ki ga je sklical [[Jernej Kopitar]], da bi se dogovorili o novi abecedi za [[Slovani|Slovane]]. Kalister je ob tej priložnosti verjetno pregovoril Kopitarja, da je odstopil dvojnike tistih protestantskih knjig [[Licejska knjižnica v Ljubljani|Licejski knjižnici]], ki jih ni imela. V Ljubljani je zahajal v Prešernov in Smoletov krog, vendar ga [[Andrej Smole]] ni posebno cenil, češ da je preveč boječ; veljal je za ''šlevo''. V domačem kraju je imel posestvo, ki je štelo več [[Njiva|njiv]], [[Sadovnjak|sadovjankov]] in [[Travnik|travnikov]] in je obsegalo okoli 3,5 [[ha]] (9730 kvadratnih sežnjev)<ref name=":0" /><ref>[https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=359703 SI AS 176/A/A178/s/PS Seznam zemljiških parcel (Dokument)]</ref> ter eno hišo.<ref>[https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=359704 SI AS 176/A/A178/s/PT Seznam stavbnih parcel (Dokument)]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Vira == * {{SloBio|id=264151|avtor=Glonar Joža|ime=Kalister Matija|vir=SBL}} * {{SloBio|id=264151|avtor=Martin Jevnikar|ime=Kalister Matija|vir=SBL}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kalister, Matija}} [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Slovenski sadjarji]] 8ftq0fw5ufylrpel74h56bte27du9yg 0 334734 6753486 5161141 2026-09-21T16:32:27Z ~2026-51007-92 266123 /* */ sem dodal informacijo za povrsino 6753486 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pirok view.JPG|thumb|Razgled na vas Pirok]] '''Pirok''' ([[makedonščina|makedonsko]] ''Пирок'', [[albanščina|albansko]] ''Piroku'') je [[vas]] v [[Makedonija|Makedoniji]], ki se nahaja v med [[Tetovo]]m in [[Gostivar]]jem, v [[Občina Bogovinje|občini Bogovinje]]. Pirok ima približno 5000-6000 prebivalcev, večinoma [[Albanci|Albancev]]. Sosedni vasi sta [[Bogovinje]] ter [[Gradec]]. Pirok ima tri majhne [[hotel]]ske [[restavracija|restavracije]]. Vas ima najnovejšo [[džamija|džamijo]] v Makedoniji, zgrajena je bila leta 2008. Pirokova površina je ok. 8,7 ㎢. [[Kategorija:Naselja v Severni Makedoniji]] kax205u1ebp2hk11gb307jnwqp9z5d3 0 363423 6753570 6488970 2026-09-21T20:13:25Z TadejM 738 --zp: spam 6753570 wikitext text/x-wiki '''Indeks telesne mase''' ('''ITM''', angl. '''BMI''', '''''b'''ody '''m'''ass '''i'''ndex'') je antropološka mera, definirana kot [[telesna masa]] v [[kilogram]]ih, deljena s kvadratom telesne višine v [[meter|metrih]]. Pri primerno prehranjenem odraslem znaša med 21,4 in 25,6, pod 21,4 pomeni [[podhranjenost]], nad 25,6 pa [[prenahranjenost]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=indeks {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131012042042/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=indeks |date=2013-10-12 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 10. 2013.</ref> Praviloma viri opredeljujejo zvečano telesno maso pri vrednostih ITM nad 25, [[debelost]] pa nad 30.<ref>Lunder M. Farmakološki pristopi pri zdravljenju debelosti I. Farmacevtski vestnik 2007; 58: 86-91.</ref> Indeks telesne mase ima značilno soodvisnost s količino telesnega [[maščevje|maščevja]], še posebej visoko specifičnost ima pri tistih ljudeh z največjim presežkom telesnega maščevja. Značilno korelira tudi z [[arterijska hipertenzija|arterijsko hipertenzijo]], [[dislipidemija|dislipidemijo]] in drugimi znaki [[presnovni sindrom|presnovnega sindroma]].<ref>Avbelj M. s sod. Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15 oziroma 16 let starimi mladostnicami in mladostniki v Sloveniji.ZDRAV VESTN 2005; 74: 753–759.</ref> == Izračun == {{BMI calculator|float=right}} {| ! <math>\mathrm{ITM}</math>&nbsp; | <math>= \frac{\text{telesna masa} (\text{kg})}{\left(\text{višina} (\text{m})\right)^2}</math> |} == Vrednosti == Razvrstitev vrednosti indeksa telesne mase po definiciji [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]:<ref name=WHO1>http://apps.who.int/bmi/index.jsp?introPage=intro_3.html, vpogled: 11. 10. 2013.</ref> {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! style="width: 7px;" | !! Kategorija !! ITM (kg/m²) !! Telesna masa |- |bgcolor="#2A50FF"| |Huda nedohranjenost |align=center | ≤ 16,0 |rowspan=3 align=center| [[suhost]] <br>(zmanjšana telesna masa) |- |bgcolor="#3A60BB"| |Zmerna nedohranjenost |align=center| 16,0–17,0 |- |bgcolor="#4A708B"| |Blaga nedohranjenost |align=center| 17,0–18,5 |- style="border-top: 3px solid #aaa;" |bgcolor="#006400"| |Normalna telesna masa |align=center| 18,5–25,0 |align=center|[[normalna telesna masa]] |- style="border-top: 3px solid #aaa;" |bgcolor="#FFFF00"| |Zvečana telesna masa (preadipoznost) |align=center| 25,0–30,0 |align=center| [[zvečana telesna masa]] |- style="border-top: 3px solid #aaa;" |bgcolor="#FFA500"| |Debelost stopnje I |align=center| 30,0–35,0 |rowspan=3 align=center| [[debelost]] |- |bgcolor="#FF0000"| |Debelost stopnje II |align=center| 35,0–40,0 |- |bgcolor="#8B0000"| |Debelost stopnje III |align=center| ≥ 40,0 |} Vrednosti indeksa telesne mase so neodvisne od [[starost]]i, [[Družbeni spol|spola]] in etnične pripadnosti; za določene populacije zato obstaja potreba po prilagoditvi mejnih vrednosti.<ref name=WHO1/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Medicinski izrazi]] [[Kategorija:Debelost]] [[Kategorija:Matematika v medicini]] {{normativna kontrola}} r1wil0tuc67niqd4j4f1m7gf0e8bovs 0 371761 6753497 6716956 2026-09-21T17:48:19Z G-Cup 10746 /* Višina */ 6753497 wikitext text/x-wiki [[Slika:Reims Kathedrale.jpg|thumb|250px|Fasada [[Reimska stolnica|stolnice v Reimsu]], Francija]] [[Slika:Cathédrale de Reims intérieur.jpg|thumb|250px|Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu]] Pod pojmom '''Gotska arhitektura''' razumemo [[srednji vek|srednjeveški]] slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo [[kor (arhitektura)|kora]] v opatijski [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|cerkvi sv. Dionizija]] (Saint-Denis) pri [[Pariz]]u (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v [[Francija|Franciji]] in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje. Ta druga zahteva je bila ključna za oblikovanje gotske arhitekture. Slog je cvetel v času visokega in poznega srednjega veka. Značilnosti sloga zašiljen lok, rebrast obok in zunanji [[Ločni opornik|oporni loki]]. Gotska arhitektura je najbolj znana kot arhitektura številnih velikih [[stolnica|stolnic]], [[opatija|opatij]] in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] v [[Evropa|Evropi]]. Prav tako je arhitektura številnih [[grad]]ov, palač, [[mestna hiša|mestnih hiš]], cehovskih dvoran, univerz in manj vidnem obsegu, v zasebnih stanovanjih. Iz tega obdobja je ohranjeno veliko število cerkvenih stavb, pri katerih je pomembna že najmanjša strukturna arhitekturna razlika. Mnoge večje stolnice pa veljajo za neprecenljive umetnine in so navedene na seznamu [[UNESCO]] kot [[svetovna kulturna dediščina]]. Zaradi tega je študija gotske arhitekture v veliki meri študija stolnic in cerkva. Serija oživitve gotike ([[neogotika]]) v mestih se je začela sredi 18. stoletja v [[Anglija|Angliji]] in se razširila po Evropi v 19. stoletju. Še vedno so v veliki meri prevladovale cerkvene in univerzitetne zgradbe, tudi še v 20. stoletju. == Pojem »Gotika« == [[Slika:Monografie de la Cathedrale de Chartres - 10 Facade Meridionale - Gravure.jpg|thumb|250px|Južna stran [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|stolnice v Chartresu]]]] Izraz »Gotika« je nastal kot slabšalno poimenovanje. [[Giorgio Vasari]] v svojem delu ''Življenje najbolj odličnih slikarjev, kiparjev in arhitektov'' (''Le vite de' piv eccellenti pittori, scultori, e architettori'') uporablja izraz »barbarsko nemški slog« za opis, kaj se šteje gotski slog<ref name="vas">Giorgio Vasari. ''The Lives of the Artists''. Translated with an introduction and notes by J.C. and Peter Bondanella. Oxford: Oxford University Press (Oxford World’s Classics), 1991, pp. 117 & 527. ISBN 978-0-19-953719-8</ref>, in v uvodu opisuje različne arhitekturne značilnosti »Gotov«, ki so odgovorni za uničevanje starih zgradb, potem ko so zavzeli [[Rim]] in postavljanje novih v tem slogu.<ref>Vasari, Giorgio. (1907) ''[http://archive.org/details/vasariontechniqu1907vasa Vasari on technique: being the introduction to the three arts of design, architecture, sculpture and painting, prefixed to the Lives of the most excellent painters, sculptors and architects]''. Gerard Baldwin Brown, Ed. Louisa S. Maclehose Trans. London: Dent, pp. b & 83.</ref> V času, v katerem je pisal Vasari, je [[Italija]] imela stoletja stare stavbe v klasični arhitekturni. [[Renesansa]] je nato prehitela Evropo, spremenila sistem kulture, ki je pred prihodom tiska bil skoraj v celoti osredotočen na Cerkev in bil zaznan kot obdobje nevednosti in vraževerja. Zato je [[François Rabelais]], tudi v 16. stoletju, predstavil napis nad vrati svoje ''utopične opatije Thélème'', »Tukaj ne vstopijo hinavci, pobožnjaki ...« vzdevki za »Gote« in »Ostrogote«.<ref name="Ref_a">"Gotz" is rendered as "Huns" in Thomas Urquhart's English translation.</ref> V [[angleščina|angleščini]] iz 17. stoletja, je »Goth« ekvivalent za »vandal« - barbar, iz [[germani|germanske]] dediščine, in tako je izraz prišel v uporabo za arhitekturnih slog severne Evrope v času pred oživitvijo. == Definicija in področje == Gotska arhitektura je [[arhitektura]] poznega srednjega veka, zaznamovana z uporabo koničastega [[obok]]a (loka). Drugi elementi, ki so skupni gotski arhitekturi so rebrast obok, opornik, tudi zunanji oporni loki, velika okna, ki so pogosto v skupini in združena s [[krogovičje]]m, [[Rozeta (arhitektura)|rozete]], stolpi, koničasti [[zvonik]]i in [[Fiala (arhitektura)|fiale]] in bogato okrašene [[Fasada|fasade]]. Kot arhitekturni slog, se je gotski razvil predvsem v cerkveni arhitekturi, njegove principe in značilne oblike pa so uporabili tudi pri drugih vrstah stavb. Stavbe vseh vrst zgrajene v gotskem slogu so bile enostavne stanovanjske zgradbe, elegantne meščanske hiše, velike palače, poslovni prostori, gradovi, mestni zidovi, mostovi, vaške cerkve, samostanske cerkve, samostanski kompleksi in velike stolnice. Največje število ohranjenih gotskih zgradb so cerkve. Te segajo od majhnih kapelic do velikih stolnic in čeprav so bile mnoge podaljšane in spremenjene v različnih slogih, jih je veliko ostalo bodisi v bistvu nedotaknjene ali skrbno obnovljene, kar kaže na obliko, značaj in okras gotske arhitekture. Gotski slog je najbolj povezan z velikimi stolnicami zlasti v severni Franciji, Angliji in Španiji, drugi izvrstni primeri pa se pojavljajo po vsej Evropi. {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header_align = center | header = Obseg gotske arhitekture | image1 = Rheinstein crop.jpg | width1 = 166 | alt1 = | caption1 = Grad Rheinstein, Nemčija | image2 = Kosciol mariacki krakow.jpg | width2 = 152 | alt2 = | caption2 = Bazilika Marijinega vnebovzetja, Krakov, Poljska | image3 = St Mary Redcliffe adj sky.jpg | width3 = 163 | alt3 = | caption3 = Župnijska cerkev sv. Marije, Redcliffe, Bristol, Anglija | image4 =Tours Cathedral Saint-Gatian adj.jpg | width4 = 155 | alt4 = | caption4 = Stolnica Saint-Gatian, Tours, Francija | image5 =552SienaPalPubblico.JPG | width5 = 175 | alt5 = | caption5 = [[Palazzo Pubblico (Siena)|Palazzo Pubblico]], Siena, Italija | image6 = 27225 Oudenaarde Stadhuis 20 adj.jpg | width6 = 170 | alt6 = . | caption6 = Mestna hiša v Oudenaardeju, Belgija }} <br clear=all> == Vplivi == === Politika === Ob koncu 12. stoletja je bila Evropa razdeljena na množico mestnih držav in kraljestev. Območje, ki zajema sodobno [[Nemčija|Nemčijo]], južno [[Danska|Dansko]], [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]], [[Švica|Švico]], [[Avstrija|Avstrijo]], [[Slovenija|Slovenijo]], [[Češka|Češko]] in velik del severne [[Italija|Italije]] (razen Benetk in papeške države) je bil nominalno del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], vendar so imeli lokalni vladarji precejšnjo samostojnost. [[Francija]], Danska, [[Poljska]], [[Madžarska]], [[Portugalska]], [[Škotska]], [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]], [[Aragonsko kraljestvo]], [[Navara]], [[Sicilija]] in [[Ciper]] so bila neodvisna kraljestva, kot tudi [[Anžujsko kraljestvo]], katerega kralji [[Plantageneti|družine Plantagenet]] so vladali Angliji, je v veliki meri postal sodobna Francija. Norveška je prišla pod vpliv Anglije, medtem ko so bile druge skandinavske države in Poljska pod vplivom trgovinskih stikov s [[Hansa|hanzeatskimi]] mesti. Anžujski kralji so prinesli gotsko tradicijo iz Francije v južno Italijo, medtem ko so [[rodbina Lusingan|Lusignanski]] kralji predstavili francosko gotsko arhitekturo na Cipru. Po vsej Evropi je v tem času hitro rastla trgovine in povezava mest. Nemčija in ''Lowlands'' ([[Beneluks]]) so imela velika cvetoča mesta, ki so zrasla v relativnem miru, v trgovini in tekmovalnosti med seboj ali samo združena, kot premer Hanzeatska liga. Profane stavbe so bile velikega pomena v teh krajih kot znak bogastva in ponosa. Anglija in Francija sta ostali večinoma fevdalni in ustvarjali pomembne arhitekture za svoje kralje, vojvode in škofe, namesto velikih mestnih hiš za svoje meščane. === Religija === V tem času je v Evropi prevladovala [[Katoliška cerkev]], kar je vplivalo ne samo na vero, temveč tudi na bogastvo in moč. [[Škof]]je so bili s strani Cerkve imenovani in odločali kot virtualni knezi več velikim posestvom. V zgodnji srednjeveški dobi je hitro naraščalo [[Menih|meništvo]], ki z več različnimi naročili prevladuje in širi svoj vpliv. V prvi vrsti so bili [[benediktinci]], katerih velike samostanske cerkve močno preseglo vse druge v Angliji. Večinoma gradijo v mestih, v nasprotju s [[cistercijani]], katerih uničene opatije so vidne na oddaljenem podeželju. V Franciji so prevladovala pravila clunijska in cistercijanska, tako je velik samostan v [[Cluny]]ju predstavljal formulo za dobro načrtovano samostansko mesto, in vplival na vse poznejše samostanske stavbe več stoletij. V 13. stoletju je [[Frančišek Asiški]] ustanovil [[frančiškani|frančiškane]] ali tako imenovan beraški red. [[Dominikanci]] so še drug beraških red ustanovili v istem obdobju v [[Toulouse|Toulousu]] in [[Bologna|Bologni]], ki je bil še posebej vpliven pri gradnji gotskih cerkva v Italiji. === Geografija === Od 10. do 13. stoletja, je [[romanska arhitektura]] postala vseevropski stil in način gradnje, ki vplival na zgradbe tudi v državah daleč narazen (Irska, Hrvaška, Švedska in na Sicilija). Enako široko geografsko območje je nato vplivalo na razvoj gotske arhitekture, so se pa slogi in metode gradnje razlikovale od kraja do kraja, glede na gotski okus. Bližina nekaterih regij je pomenila, da sosede ne opredeljuje delitev sloga. Po drugi strani pa nekatere regije, kot sta Anglija in Španija izvajata značilnosti, ki jih redko vidimo drugje, razen če so jih izvajali potujoči obrtniki ali so jih prenašali škofi. Regionalne razlike, ki so očitne v velikih opatijah in stolnicah v obdobju [[romanika|romanike]], postanejo še bolj očitne v gotiki. Lokalna razpoložljivost materialov je vplivala tako na gradnjo kot slog. V Franciji je bil na voljo [[apnenec]] v več oblikah, zelo fin bel apnenec v [[Caen]]u, z omejenimi možnostmi za kiparski okras. Anglija je imela grob apnenec in rdeči [[peščenjak]], kot tudi temno zelen Purbeck [[marmor]], ki je bil pogosto uporabljen za arhitekturne detajle. V severni Nemčiji, na Nizozemskem, severni Poljski, Danski in baltskih državah, je bil lokalni gradbeni kamen sicer na voljo, vendar pa je bila močna tradicija gradnje iz [[Opeka|opeke]]. Nastal je slog ''opečna gotika'', tudi »Backsteingotik« v Nemčiji in Skandinaviji in je povezana s hanzeatskimi mesti. V Italiji se je kamen uporabljal za utrdbe, opeka pa je bila najprimernejša za druge stavbe. Zaradi obsežne in raznolike vloge marmorja, so številni objekti ostali brez okrasja na fasadi, tako da bi lahko kasneje vgadili marmor. Razpoložljivost [[les]]a le je tudi vplivala na slog arhitekture. Lesene stavbe prevladujejo v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Razpoložljivost lesa je pripomogla k rešitvam strešnih konstrukcij po vsej Evropi. Domnevajo, da so bile strehe veličastnih zvonikov v Anglije zasnovani kot neposreden odziv na pomanjkanje dolgega ravnega lesa do konca srednjega veka, ko so bili gozdovi zdesetkani, ne samo zaradi gradnje velikih streh, ampak tudi za ladjedelništvo. == Arhitekturno ozadje == Gotska arhitektura je zrasla iz predhodnega arhitekturnega sloga, romanike. Za večino del, ni bilo čistega prehoda, saj naj bi kasneje v renesančnih Firencah obnovili klasicizem z [[Filippo Brunelleschi|Filippom Brunelleschijem]] v začetku 15. stoletja. === Romanska tradicija === V 12. stoletju je bila [[romanska arhitektura]] (imenovana po [[normanska arhitektura|normanski arhitekturi]] v Angliji in povezavi z invazijo [[Normani|Normanov]]), razširjena po vsej Evropi in zagotavljala osnovne arhitekturne oblike in enote, ki so bile še naprej v razvoju v celotnem srednjem veku. Pomembna kategorija zgradb so bile: [[stolnica]], [[župnijska cerkev]], [[samostan]], [[grad]], [[palača]], velika dvorana, vhodne zgradbe v mestnem obzidju, profane stavbe. Veliko arhitekturnih značilnosti, ki so povezane z gotsko arhitekturo so razvili arhitekti že pri romanskih stavbah. To so rebrasti [[obok]]i, oporniki, [[Služnik (arhitektura)|služnik]]i (skupine stebrov), [[ambulatorij]] (korni obhod), [[okno]] ''kolo'', [[zvonik]] in bogato izrezljana [[Vrata (arhitektura)|vrata]] [[Timpanon (arhitektura)|timpanona]]. Z razvojem gotskega sloga so postali bolj dovršeni. Predvsem je bila razširjena uvedba enotne funkcije s koničastim lokom/obokom, ki naj bi prinesla spremembo, ki ločuje gotiko od romanike. Tehnološka sprememba je dovolila stilistično spremembo, ki tradicijo masivnega zidu in trdne stene prebode z množico odprtin, ki prinesejo svetlobo, za zmago nad snovjo. S tem je prišel razvoj številnih drugih arhitekturnih elementov, najprej na preizkušnji v enostavnejših stavbah in nato uporabljenih za izpolnjevanje strukturnih, estetskih in ideoloških potreb novega sloga. To so bili zunanji oporniki, [[Fiala (arhitektura)|fiale]] in okna s [[krogovičje]]m, ki zaznamujejo gotsko cerkveno arhitekturo. Zašiljen lok, tako močno povezan z gotskim slogom, je bil prvi, ki se je uporabljal v zahodni arhitekturi v stavbah, ki so bile sicer jasno romanske, zlasti [[stolnica v Durhamu]] na severu Anglije, s stolnico [[Monreale]] in [[Cefalù]] na Siciliji ter stolnico Autun v Franciji. === Islamski vplivi === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Delal Bridge in Zakho (203).jpg | width1 = 165 | alt1 = | caption1 = most Delal v kraju Zakho, [[avtonomna regija Kurdistan|Kurdistan]], [[Irak]] | image2 = Ar^Raqqa SYRIE 324.jpg | width2 = 165 | alt2 = | caption2 = Oboki v Ar Raqqa, Sirija | image3 = Monreale-bjs-17.jpg | width3 = 185 | alt3 = | caption3 = [[Monrealska stolnica]], Sicilija }} Zašiljen lok, ena izmed pomembnih lastnosti gotike, je bil že mnogo prej del [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki sledi islamskim osvajanjem rimske Sirije in [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega imperija]] v sedmem stoletju. Zašiljen lok in njegovi predhodniki so bili uporabljeni v poznorimski in Sasaniski arhitektura. V rimskem kontekstu je razviden iz zgodnje cerkvene stavbe v [[Sirija|Siriji]] in nekaterih drugih strukturah, kot je rimski most Karamagara, v Sasanidski arhitekturi pa so parabolični in koničasti loki v palačah in svetiščih.<ref>{{cite journal | last = Warren | first = John | year = 1991 | title = Creswell's Use of the Theory of Dating by the Acuteness of the Pointed Arches in Early Muslim Architecture | periodical = Muqarnas | volume = 8 | pages = 59–65 (61–63) | doi = 10.2307/1523154 | jstor = 1523154 | publisher=BRILL}}</ref><ref>Petersen, Andrew (2002-03-11). Dictionary of Islamic Architecture at pp. 295-296. Routledge. ISBN 978-0-203-20387-3. Retrieved 2013-03-16.</ref> Povečanje vojaških in kulturnih stikov z muslimanskim svetom, vključno Normanov na islamski Siciliji leta 1090, [[križarske vojne]], ki so se začele leta 1096 in islamska prisotnost v Španiji, so razlogi, ki so lahko vplivali na srednjeveško Evropo, da je sprejela koničasti obok. V tistih delih zahodnega Sredozemlja, ki je bil pod islamskim nadzorom ali vplivom, so nastale bogate regionalne variante, fiksirane z romansko in kasneje gotsko tradicijo, z islamskimi okrasnimi oblikami, kot je videti na primer v Monrealu in Cefalu. == Arhitekturni razvoj == {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Ely Cathedral - geograph.org.uk - 1766558.jpg | width1 = 171 | alt1 = | caption1 = Jugozahodni stolp [[Stolnica Ely|stolnice v Elyu]], Anglija | image2 = Durham.2 crop.jpg | width2 = 160 | alt2 = | caption2 = Ladijski oboki s koničastimi prečnimi loki v [[Stolnica v Durhamu|stolnici Durham]] | image3 = Abbaye aux hommes intérieur 03.jpeg | width3 = 170 | alt3 = | caption3 = Šestrebrasti obok v [[Opatija Saint-Étienne, Caen|Saint Etienne]], [[Caen]] | image4 = Avila - Catedral, interiores 25.jpg | width4 = 170 | alt4 = | caption4 = Kor v stolnici Ávila, Španija }} === Prehod od romanike do gotske arhitekture === Značilne oblike, ki so v gotski arhitekturi zrasle iz romanske arhitekture, so se razvijale na različnih geografskih lokacijah kot posledica različnih vplivov in strukturnih zahtev. Medtem ko sta sodčkasti in banjast obok značilna romanska arhitektura, so bili rebrasti oboki uporabljeni v ladjah dveh romanskih cerkva v Caenu, v [[Opatija Saint-Étienne, Caen|opatiji Saint-Étienne]] in Abbaye aux Damah leta 1120. Rebrasti obok nad severno prečno ladjo v stolnici Durham v Angliji verjetno še prej. V tej stolnici so bili koničasti loki v ladijskem oboku, 1128–1133, uporabljeni prvič v visokem svodu. Druge značilnosti zgodnje gotske arhitekture, kot so vertikalne gredi, združeni stebri, oporni pomoli, ploščato krogovičje in skupine ozkih odprtin, so se razvile v romanski dobi. Zahodna fasada [[Stolnica Ely|stolnice v Ely]] ponazarja ta razvoj. Navznoter je bila zgrajena tri stopenjska ureditev: [[arkade]], [[triforij]] in [[svetlobno nadstropje]]. Notranjost je postala lažja z vključitvijo več in večjimi okni. Bazilika Saint Denis je običajno navedena kot prva resnično gotska stavba, vendar je razlika najbolj vidna v koru, katerega [[ambulatorij]] ostaja nedotaknjen. Stolnica v Noyonu, tudi v Franciji, je najstarejša zaključena obnova celotne stolnice v novem slogu 1150–1231. Pri uporabi vseh tistih značilnosti znanih kot gotike, vključno s koničastimi loki, zunanjimi oporniki in rebrastim obokanjem, so graditelji še naprej uporabljali številne funkcije in elemente romanske arhitekture, tudi okrogli zaključek loka po vsej stavbi, saj bi s spreminjanjem oblike zanemarili funkcionalnost. Abbey Saint-Denis, stolnica v Noyonu, [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] in stolnica v Canterburyju v Angliji, enostavni valjasti stebri prevladujejo nad gotskimi oblikami skupin stebrov in opornimi pomoli. [[Wellska stolnica]] v Angliji, začeta na vzhodnem koncu leta 1175, je prva stavba, v kateri se je oblikovalec osvobodil romanskih oblik. Arhitekt je v celoti opravil z okroglim obokom v korist koničastega in z valjastim stebrom s priljubljenimi pomoli, s sestavljenimi skupinami stebrov, ki vodijo v loke z ornamenti. [[Transept]] in glavna ladja je delo [[Adam Locke|Adama Lockeja]] v istem slogu in je bilo zaključeno okoli 1230. Značaj stavbe je povsem gotski.<ref>Cannon, J. 2007. Cathedral: The Great English Cathedrals and the World that Made Them</ref> === Opat Suger === {{multiple image | align = right | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = Saint-Denis - Basilique - Extérieur façade ouest.JPG | width1 = 182 | alt1 = | caption1 = Zagodni del opatije Saint Denis, s tremi globokimi portali | image2 = Basilica Saint Denis ambulatory.JPG | width2 = 167 | alt2 = | caption2 = Ambulatorij (korni obhod) v [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|baziliki Saint Denis]] | image3 = Cathédrale de Noyon straight.JPG | width3 = 160 | alt3 = | caption3 = Zahodna fasada stolnice Noyon kaže prehodne značilnosti | image4 =Cathédrale Notre-Dame (Noyon)-Abside et chœur adjusted.jpg | width4 = 160 | alt4 = | caption4 = Notranjost stolnice Noyon }} Vzhodni konec bazilike cerkve Saint-Denis, ki jo je naročil opat Suger, je bil zgrajen in zaključen leta 1144 in se pogosto navaja kot prvo resnično gotsko zgradbo, saj združuje veliko arhitekturnih oblik, ki so se razvile iz romanike in zaznamujejo gotski slog. Suger, prijatelj in zaupnik francoskih kraljev, [[Ludvik VI. Francoski|Ludvika VI.]] in [[Ludvik VII. Francoski|Ludvika VII.]], se je odločil okoli leta 1137, za obnovo velike cerkve Saint-Denis v sklopu opatije, ki je bil tudi kraljeva rezidenca. Začel je z zahodne strani, in najprej rekonstruiral prvotno karolinško fasado z enimi vrati. Oblikoval je pročelje Saint-Denis, kot da je slika Konstantinovega rimskega slavoloka, s tridelno delitvijo in tremi velikimi portali. Okno [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] je prvi znan primer nad v Franciji. Fasada združuje tako okrogle oboke kot koničaste loke gotskem slogu. Ob zaključku zahodne fasade leta 1140, je opat Suger začel obnovo vzhodnega konca tako, da je karolinško ladjo pustil v uporabi. Zasnoval je [[prezbiterij|kor]], ki je bil prežet s svetlobo. Da bi dosegli cilje, so njegovi zidarji zasnovali več novih funkcij, ki so se razvile ali bile uporabljene v romanski arhitekturi: zašiljen lok, rebrasti obok, ambulatorij s kapelicami, skupine stebrov, ki podpirajo rebra v različnih smereh in zunanje opornike, ki so omogočili vključitev velikih oken v svetlobnem nadstropju. Nova struktura je bila dokončana in posvečena 11. junija 1144 v prisotnosti kralja. Kor in zahodna fasada opatije Saint-Denis so tako postali prototipi za nadaljnjo gradnjo v kraljevem področju severne Francije in v vojvodstvu Normandije. V času vladavine Anžujske dinastije, je bil nov slog uveden v Anglijo in se je razširil po vsej Franciji, državah Beneluksa, Nemčiji, Španiji, severni Italiji in na Siciliji. == Značilnosti gotskih stolnic in velikih cerkva == Medtem ko mnogo posvetnih stavb obstaja že od poznega srednjega veka, je v stavbah stolnic in velikih cerkev gotika zavzela svoje ustrezne strukture in lastnosti. Gotska stolnica in opatijska cerkev sta bili do 20. stoletja običajno najvišji stavbi v mestu, ki sta se dvigali visoko nad vsemi ostalimi zgradbami in obvladovali obzorje z enim ali več stolpi in [[zvonik]]i. Gotski slog cerkvenih stavb poudarja navpičnost in svetlobo. To je bilo doseženo z razvojem določenih arhitekturnih značilnosti. Strukturni del stavbe je prenehala biti njena trdna stena, nadomestil jo skelet iz kamna z združenimi stebri, ki so poudarili rebraste oboke in zunanje opornike. {{multiple image | align = left | direction = horizontal | header_align = center | header = Stolnice in njihove vedute | image1 = Chartres Cathedral 000 sky.JPG | width1 = 210 | alt1 = | caption1 = [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres|Stolnica v Chartresu]], Francija | image2 = Lincoln Cathedral 01 crop.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Stolnica v Lincolnu]], Anglija | image3 = Duomo from Palazzo Vecchio n01.jpg | width3 = 226 | alt3 = | caption3 = [[Firenška stolnica]], Italija<ref>Brunelleschijevo načrtovanje in izgradnja kupole firenške stolnice se pogosto navaja kot eno izmed prvih renesančnih del; osmerokotni tloris, rebra in poudarjena silhueta so bili znani že v 14. stoletju.</ref> | image4 = | width4 = 200 | alt4 = | caption4 = | image5 = | width5 = 170 | alt5 = | caption5 = | image6 = | width6 = 170 | alt6 = | caption6 = }} <br clear=all> === Tloris === Večina velikih gotskih cerkva in veliko manjših župnijskih cerkev ima v tlorisu obliko [[latinski križ|latinskega križa]], z dolgo ladjo, ki je telo cerkve, prečno ladjo, ki se imenuje [[transept]] in sega izven nje in podaljšanjem, ki se imenuje [[prezbiterij|kor]]. Obstaja več regionalne razlike glede tega tlorisa. Glavna [[cerkvena ladja|ladja]] ima na obeh straneh stranske ladje ali prehode, lahko eno, največkrat pa dve ali več. Glavna ladja je običajno precej višja od stranskih in ima [[svetlobno nadstropje]], ki razsvetljuje osrednji prostor. Gotske cerkve germanske tradicije, kot je primer [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|Sveti Štefan]] na [[Dunaj]]u, imajo pogosto vse ladje enake višine in se imenujejo ''[[dvoranska cerkev|dvoranske cerkve]]'' (''Hallenkirche''). Na jugu Francije je pogosta ena široka ladja brez stranskih, kot je Sainte-Marie v Saint-Bertrand-de-Comminges. V nekaterih cerkvah z dvema stranskima ladjama, kot je [[stolnica Notre-Dame v Parizu]], transept ne štrli čez širino. V angleških stolnicah je transept po navadi drzen in sta lahko dva, kot je v [[Stolnica v Salisburyju|stolnici v Salisburyju]], kar pa ne velja za manjše cerkve. Vzhodni krak kaže precejšnjo raznolikost. V Angliji je na splošno dolg in ima lahko dve različni enoti, tako kor in prezbiterij. Pogosto je kvadraten ali ima izstopajočo [[Marijina kapela|Marijino kapelo]], posvečeno [[Sveta Marija|Devici Mariji]]. V Franciji je vzhodni konec pogosto poligonalen in obdan s hodnikom, imenovanim [[ambulatorij]] in včasih z žarkatim obročem kapel, ki se imenuje ''chevet''. Medtem ko so nemške cerkve podobne tistim v Franciji, ima v Italiji vzhodni del s transeptom samo plitko apsidalno kapelo, ki vsebuje svetišče, kot je [[Firenška stolnica]]. === Elementi: Zašiljen lok === ==== Zgodovina ==== [[Slika:Canterbury Cathedral 11 norman arcade.jpg|thumb|Normanske slepe arkade v [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjski stolnici]]]] Ena izmed pomembnih značilnosti gotske arhitekture je koničast ali šiljast lok. Loki podobne vrste so bili uporabljeni na Bližnjem vzhodu, v pre-islamski, kakor tudi islamski arhitekturi, preden so bili uvedeni v srednjeveško arhitekturo. Tako menijo nekateri arhitekturni zgodovinarji, in to naj bi bil navdih za uporabo koničastega loka v Franciji, v nasprotju z romanskimi zgradbami. V nasprotju s teorijo širjenja se zdi, da je bilo hkrati s strukturnim razvojem zašiljenega loka za obokanje prostorov nepravilnih tlorisov, da bi bili prečni loki na isti višini kot diagonalni. Slednje se pojavi pri stolnici v Durhamu v stranskih ladjah v letu 1093. Koničasti loki se obširno pojavljajo v romanskih dekorativnih slepih arkadah, kjer se polkrožni loki prekrivajo med seboj v preprostem dekorativnem vzorcu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.durhamworldheritagesite.com/architecture/cathedral/architectural-importance |title=Architectural Importance |publisher=Durham World Heritage Site |accessdate=2013-03-26}}</ref> ==== Funkcija ==== Gotski [[lok (arhitektura)|lok]], za razliko od polkrožnega [[obok]]a rimske in romanske zgradbe, se lahko uporablja za strehe pravokotnega in nepravilno oblikovanega tlorisa, kot so [[trapezoid]]i. Druga strukturna prednost je, da zašiljen lok prenaša težo na nosilne [[steber|stebre]] ali stebre pod strmim kotom. To je omogočilo arhitektom dvigniti ladje precej višje, kot je bilo mogoče v [[romanska arhitektura|romanski arhitekturi]]. Gotska arhitekture je dala bolj navpičen vizualni značaj kot romanska. V gotski arhitekturi se je zašiljen lok uporabljal na vsakem mestu, kjer je to zahtevala obokana oblika. Gotske odprtine, kot so vratne odprtine, [[okno|okna]], [[arkada|arkade]] in galerije so poudarili z loki. Gotsko obokanje nad prostori, tako velikimi kot majhnimi, je običajno podkrepljeno z bogato oblikovanimi rebri. Vrste šiljastih lokov ob nosilni steni tvorijo tipično dekoracijo sten, znano kot slepe arkade. Niše s koničastimi loki vsebujejo kipe in so glavna zunanja značilnost. Zašiljen lok se uporablja pri izdelavi prepletenih oblik, ki so bile razvite v okenskih površinah v zapletenem gotskem [[krogovičje|krogovičju]], ki tvori strukturno podporo velikim oknom, ki so značilne za slog. [[Slika:Salisbury Cathedral exterior.jpg|thumb|left|[[Stolnica v Salisburyju]] Ima najvišji zvonik v Angliji.]] === Višina === Značilnost gotske cerkvene arhitekture je njena višina, tako absolutno in v razmerju do njene širine, vertikalnost pa kaže na duhovno težnjo segati ali priti v nebesa. Glavni del vrhunske gotske cerkve je precej višji kot je široka glavna ladja. V Angliji je delež včasih večji od 2:1, pri čemer največja sorazmerna razlika doseže razmerje 3,6:1 v [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnski stolnici]], ki pa je delno novogotska. Najvišji notranji obok je v [[Stolnica svetega Petra, Beauvais|stolnici Beauvais]] na 48 metrov višine. Zunanjost, stolpi in [Fiala (arhitektura)|fiale]] so značilnost gotskih cerkva tako velikih kot majhnih, število in namestitev je ena od največjih spremenljivk v gotski arhitekturi. V Italiji je stolp (''campanile''), če je prisoten, skoraj vedno ločen od stavbe in je pogosto od starejše zgradbe. V Franciji in Španiji sta pogosto dva stolpa izstopajočih katedral na zahodni strani. V Angliji, Nemčiji in Skandinaviji ni pravila. Angleška stolnica ima lahko ogromen stolp na križišču ladij. Manjše cerkve imajo običajno le en stolp, to pa se lahko zgodi tudi pri večjih stavbah, kot je [[Stolnica v Salisburyju]] ali [[Glavna cerkev v Ulmu|Ulm Münister], ki ima najvišji zvonik na svetu, nekoliko višji, kot v [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Lincolnski stolnici]], ki je bila najvišja dejansko zaključena stavba v obdobje srednjega veka, s 160 m. [[Slika:Koelner Dom Innenraum.jpg|thumb||Gotski zahodni del [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnske stolnice]] predstavlja ekstremno višino]] === Vertikalni poudarek === Zašiljen lok je primeren za doseganje višine. Ta pojav je karakterističen in še dodatno okrepi dekoracijo stavbe. Na zunanjosti, kjer vertikalnost poudarijo tudi stolpi in zvoniki in v manjši meri močno štrleči navpični oporniki, z ozkimi pol stebri imenovanimi [[Služnik (arhitektura)|služnik]]i, ki pogosto prečkajo več etaž stavbe, z dolgimi ozkimi okni, vertikalni [[friz]]i okrog vrat in figurativno kiparstvo poudarjajo vertikalnost. Strešna linija, pročelje, oporniki in drugi deli stavbe so pogosto zaključeni z majhnimi fialami, [[Milanska stolnica]] je skrajni primer uporabe te oblike dekoracije. V notranjosti stavbe so zgrajeni stebri - slopi služnikov - od tal do stropa, kjer podpirajo rebrast obok in kot visoko drevo širijo veje. Vertikale so ponovijo pri oknih in stenskih površinah. V številnih gotskih cerkvah, zlasti v Franciji in v obdobju ''[[perpendicular slog]]a'' v angleški gotski arhitekturi, vertikalni elementi v galeriji in okensko krogovičje ustvarjajo močno poenoteno funkcijo, ki kompenzirajo horizontalno delitev notranje zgradbe. [[Slika:Sainte chapelle - Upper level.jpg|thumb|left|250px|[[Sainte-Chapelle]]]] === Osvetlitev === Ena izmed najbolj razpoznavnih značilnosti gotske arhitekture je ekspanzivna površina oken kot v [[Sainte-Chapelle]] in zelo veliko število posameznih oken, kot v [[Stolnica v Yorku|stolnici v Yorku]], [[Stolnica v Gloucestru|stolnici v Gloucesteru]] in Milanski stolnici. Povečanje velikosti oken v gotiki se nanaša na uporabo rebrastega oboka in še zlasti, koničastega rebrastega loka, ki usmerja težo na nosilne grede z manj pritiska navzven kot polkrožni obok. Zato ni potrebe po tako masivnih stenah. Nadaljnji razvoj je bil zunanji [[opornik]], ki je usločen navzven, iz oboka preko stropa prehaja v veliki oporni pomol, ki štrli tudi prek zunanje stene. Na teh delih so bile pogosto fiale ali kipi, ki s težo še dodatno povečajo pritisk navzdol in preprečujejo pritisk oboka navzven in na oporni lok, kot pomagajo tudi pri obremenitvi zaradi vetra. Notranji stebri arkad s svojimi [[kapitel]]i, rebrast obok in zunanji opornik in z njim povezan vertikalni opornik nadstreška pravokotno na stavbo, ustvarjajo kamnito ogrodje. Med temi deli, so stene in polnila z oboki lahko lažji. Med ozkimi oporniki se stene odpirajo z velikimi okni. Preko gotike, zahvaljujoč vsestranskosti koničastih lokov, se je razvila struktura gotskih oken iz preprostih odprtin do izjemno bogatih in dekorativnih kiparskih modelov. Okna so zelo pogosto napolnjena z [[vitraj]]i, ki dodajo razsežnost barve svetlobi znotraj stavbe, kot tudi zagotavljajo možnost za figurativno in pripovedno umetnost. [[Slika:060806-France-Paris-Notre Dame.jpg|thumb|right|Notre-Dame de Paris]] === Veličastnost === Fasada velike cerkve ali stolnice, pogosto imenovana ''zahodna fasada'', običajno ustvari močan vtis na bližajočega obiskovalca, kar dokazuje tako mogočnost Boga in mogočnost institucije, ki jo predstavlja. Eno izmed najbolj znanih in najbolj značilnih takšnih fasad ima Notre-Dame v Parizu. Osrednji na fasadi je glavni [[portal]], ki ga pogosto spremljajo tudi dodatna vrata. V oboku vrat, [[Timpanon (arhitektura)|timpanonu]], je pogosto pomemben del kiparskega okrasja, najpogosteje ''Kristus kralj'' in ''Sodni dan''. Osrednji podboj vrat ali ''trumeau'' pogosto nosi kip ''Matere božje z detetom''. Obstaja lahko še veliko drugih rezbarij, pogosto likov v nišah, postavljenih v špranjah okoli portalov ali kiparsko okrasje, ki se razteza čez fasado. Nad glavnim portalom je običajno veliko okno ([[Rozeta (arhitektura)|rozeta]]), kot ta v [[Stolnica v Yorku|stolnici v Yorku]] ali skupina oken, kot tista v stolnici Ripon. V Franciji se to okno običajno imenuje ''vrtnica'', kot je ta v [[Reimska stolnica|stolnici v Reimsu]]. Rozete prav tako pogosto najdemo v fasadah cerkva v Španiji in Italiji, vendar so redkejše, ne najdemo jih vedno na pročeljih angleških stolnic. Čelo je običajno bogato okrašeno z arkadami ali kiparskimi izdelki ali v primeru Italije, okrašena z večbarvnim [[marmor]]jem in [[mozaik]]i, kot na [[Stolnica v Orvietu|stolnici v Orvietu]]. Zahodna fasada francoske stolnice in številne angleške, španske in nemške stolnice imajo običajno dva stolpa, ki še posebej v Franciji, izražata raznolikost oblike in okrasja. Nekatere nemške stolnice imajo samo en stolp, ki je na sredi fasade (kot [[Stolnica v Freiburgu|Freiburg Münster]]). === Osnovne oblike gotskih lokov in slogovne značilnosti === Način, na katerega je bil zašiljen lok pripravljen in uporabljen se je razširil po vsej gotiki. Precej jasna stopnja razvoja pa ni bila enaka ne na način, ne v času po vseh državah. Tudi poimenovanja, ki se uporabljajo za opredelitev različnih obdobij ali slogov znotraj gotike se razlikujejo od države do države. ==== Lancetni lok ==== Najenostavnejša oblika je dolgo odpiranje s koničastim lokom znano v Angliji kot lanceta. Lancetne odprtine so pogosto združene kot skupina treh ali petih. Lancetne odprtine so lahko zelo ozke s poudarjeno višino. Lancetni loki so običajno definirani kot simetrični oboki, katerih polmeri so večji od razpona loka. Stolnica v Salisburyju slovi po lepoti in preprostosti njene lancetne gotike, znane v Angliji v zgodnjem angleškem slogu. Stolnica v Yorku ima skupino lancetnih oken, vsako visoko 15 m, ki še vedno vsebujejo prvotno steklo. Okna so znana kot ''Pet sester''. Tako preprosto okrasje v skupini oken je tudi v stolnicah v Chartresu in Laonu in so pogosta v Italiji. [[Slika:YorkMinsterChapterHouse.jpg|thumb|left|Okno v Kapiteljski dvorani v [[Stolnica v Yorku|stolnici v Yorku]] kaže enakostranični lok z značilnimi okroglimi motivi v krogovičju.]] ==== Enakostranični lok ==== Mnoge gotske odprtine temeljijo na enakostraničnem [[trikotnik]]u. Lok je zasnovan tako, da je polmer točno širina odprtine in v sredini vsakega loka sovpada s točko, iz katere izhaja nasprotni lok. Enakostranični lok daje široko odprtino zato je primeren za vrata, okrasne arkade in velika okna. Enakostranični lok je bil uveden kot uporabno orodje, ne pa kot načelo oblikovanja. To je pomenilo, da so bili ožji ali širši loki uporabljeni le tam, kjer je bilo to nujno zaradi strukturnih zahtev. V arhitekturi nekaterih italijanskih mest, predvsem v Benetkah, so polkrožni loki prepredeni s konicami, kar pa ni primer v francoski in angleški gotiki. Enakostranični lok je dovzeten za polnjenje s krogovičjem preproste enakostranične krožne in polkrožne oblike. Vrsta krogovičja, ki se je razvilo za zapolnitev teh prostorov je znana v Angliji kot ''geometrična dekorativna gotika'' in jih je mogoče videti, kako čudovito učinkujejo v številnih angleških in francoskih stolnicah, predvsem v Lincolnski in Notre-Dame v Parizu. Okna kompleksnega načrtovanja iz treh ali več delov, so pogosto oblikovana s prekrivanjem dveh ali več enakostraničnih lokov. ==== Dekorativni lok ==== [[Slika:Limoges curvilinear tracery.JPG|thumb|Dekorativno krogovičje v [[stolnica sv. Štefana, Limoges|stolnici Limoges]]]] Dekorativni ali razposajen (angl. ''Flamboyant'') lok je tisti, ki se začne iz štirih točk, zgornji del vsakega glavnega loka se obrača navzgor v manjši lok, ki se sreča z ostro točko v obliki plamena. Ti loki ustvarjajo bogat in živahen učinek, če se uporabljajo za okna s krogovičjem in površinsko dekoracijo. Lik je strukturno šibek in se zelo redko uporablja za velike odprtine, razen če so v njem večji in bolj stabilni loki. Ni primeren za vse oboke. Nekatera od najlepših in najbolj znanih oken s krogovičjem v Evropi so te vrste. Taka so v stolnici Sv. Štefana na Dunaju, Sainte Chapelle v Parizu, na stolnici v Limogesu in [[Rouen]]u v Franciji ter na Milanski stolnici v Italiji. V Angliji so najbolj znani primeri ''Zahodno okno'' v stolnici v Yorku s svojo zasnovo v obliki ''Srca Jezusovega'', izredno bogato z devetimi polji je ''Zahodno okno'' na stolnici Carlisle in izvrstno vzhodno okno v opatiji Selby. Vrata, nad katerimi so dekorativni ornamenti, so zelo pogosta tako v cerkveni kot profani arhitekturi v Franciji. Veliko redkejša so v Angliji. Znan primer takih vrat je v kapiteljski dvorani v [[Rochestrska stolnica|Rochestrski stolnici]]. Slog je bil na veliko uporabljan v Angliji za stenske arkade in niše. Vzorčna primera sta v Marijina kapela v [[Ely]]u in [[korna pregrada]] v Lincolnu ter fasada [Stolnica v Exetru|[stolnice v Exeteru]]. V nemški in španski gotski arhitekturi se pogosto pojavlja kot naluknjan zaslon na zunanjosti stavb. Slog je bil uporabljen za bogat in včasih ekstravaganten učinek, znan je na znameniti prižnici v dunajski stolnici. [[Slika:Fächergewölbe KingsCollege.jpg|thumb|left|Pahljačasti lok podpira obok v [[Kapela Kraljevega kolidža, Cambridge|King's College Chapel]], Anglija]] ==== Pahljačasti lok ==== Pahljačast lok je veliko širši od njegove višine in daje vizualni učinek, kot da je bil sploščen pod pritiskom. Njegova struktura se doseže s pripravo dveh lokov, ki se strmo dvigata iz vsake izhodiščne točke z majhnim radijem, nato pa še v dveh lokih s širokim polmerom in precej nižjo izhodiščno točko. Ta vrsta loka, ko je uporabljena kot okenska odprtina, je zelo primerna za zelo velike prostore pod pogojem, da ima ustrezno podporo z veliko ozkimi vertikalnimi stebriči (služniki). Ti so pogosto povezani s horizontalnimi vezmi. Skupni učinek daje vtis mreže, nežnih pravokotnih oblik, s poudarkom na pravokotnosti. Uporaben je tudi kot okras stene, v kateri so arkade in okenske odprtine sestavni del celotne dekorativne površine. Slog, znan kot '''''perpendicular''''' ali paličasti slog, se je razvil iz prej navedenega in je specifičen za Anglijo, čeprav mu je zelo podoben španski slog. Uporabljali so ga v 15. stoletju in v prvi polovici 16. stol., saj je renesančni slog precej počasneje prispel v Anglijo kot v Italijo in Francijo. Tak slog je mogoče videti predvsem v vzhodnem delu stolnice v Gloucestru, kjer je vzhodno okno tako veliko, kot teniško igrišče. Obstajajo tri zelo znane kraljeve kapele in dve samostanski kapeli, ki kažejo ta slog: [[King's College Chapel, Cambridge|King's College Chapel]], [[Cambridge]], kapela St. George, Windsor; Kapela Henrika VII. v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] in opatiji Bath. Veliko preprostejših stavb, predvsem cerkva, zgrajenih v času razcveta trgovine z volno v Zahodni Angliji, so drobni primeri tega sloga. === Simbolizem in ornamentika === [[Slika:Chartres.jpg|thumb|250px|''Kraljevi portal'' stolnice Chartres]] Gotska stolnica predstavlja vesolje v mikrokozmosu in vsaka arhitekturna zasnova, vključno z višino in ogromnimi dimenzijami strukture, so bile namenjene teološkemu sporočilu. V nebo kipeče, svetle in dekorativne gotske stolnice so simbolizirale Nebeški Jeruzalem na zemlji in s svojo lepoto vodile človeka k razmisleku o lepoti Boga, njegovi milosti in dobroti. Stavba postane mikrokozmos na dva načina: *matematične in geometrijske značilnosti gradnje so podoba urejenega vesolja, v katerem je mogoče zaznati temeljno racionalnost in logiko. *[[kip]]i, kiparski okras, [[vitraj]]i in [[Freska|freske]] vključujejo bistvo ustvarjanja v upodobitvah [[zodiak]]a in svete zgodovine iz [[Stara zaveza|Stare]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]] in življenja svetnikov, [[Sodni dan|Poslednje sodbe]] in kronanja Marije. [[Slika:Cathedrale-de-Strasbourg-IMG 1199.jpg|thumb|left|250px|Hudič zapeljuje ''Neumno Devico'' v [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|stolnici v Strasbourgu]]]] V dekorativne sheme so vključene [[Sveto pismo|biblijske]] zgodbe, s poudarkom na vizualnih tipoloških alegorijah med prerokbami Stare in Nove zaveze. Veliko cerkva je bilo zelo bogato okrašenih, tako znotraj kot zunaj. Kiparstvo in arhitekturni detajli so bili pogosto poudarjeni z barvnimi poslikavami, katere sledovi so vidni v stolnici v Chartresu. Leseni stropi in obloge so svetli. Včasih so bili pobarvani kamniti stebri ladje, deli v dekorativnih stenskih arkadah so vsebovali pripovedi ali figure svetnikov. Ti so le redko ostali nedotaknjeni, a jih je mogoče videti v kapiteljski dvorani v Westminstrski opatiji. Nekaj pomembnih gotskih cerkva je lahko zelo enostavnih, kot je [[Bazilika sv. Marije Magdalene, Saint-Maximin-la-Sainte-Baume|bazilika sv. Marije Magdalene]] v [[Saint-Maximin-la-Sainte-Baume]] v [[Provansa|Provansi]], kjer je bila lokalna tradicija trezne, masivne, romanske arhitekture še vedno močna. == Regionalne razlike == [[Slika:Picardie Amiens2 tango7174.jpg|thumb|Notranjost [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnice v Amiensu]], Francija]] Kjerkoli se je pojavila gotska arhitektura, je bila predmet lokalnih vplivov in pogosto vplivov potujočih kamnosekov in obrtnikov, ki so prenašali ideje med mesti in včasih med državami. Nekatere lastnosti so značilne za posamezne regije in pogosto preglasijo slog sam, ki se pojavlja v stavbah več sto let narazen === Francija === {{glavni|Francoska gotska arhitektura|Južnofrancoska gotika}} Posebnost francoskih stolnic, in tistih v Nemčiji in Belgiji, ki so nanje močno vplivale, je njihova višina in njihov vtis vertikalnost. Vsak francoska stolnica kaže, da je slogovno enotnega videza v primerjavi z angleškimi, kjer obstaja velika raznolikost v skoraj vsaki stavbi. So kompaktne, z rahlo ali brez izstopajočih transeptov in pomožnih kapel. Zahodna pročelja so zelo dosledna, imajo tri portale na kateri je okno rozeta in dva velika stolpa. Včasih imajo dodatne stolpe na prečnih ladjah. Vzhodni del je večkoten z ambulantorijem in včasih priključenimi kapelami. Na jugu Francije je veliko večjih cerkva brez transepta in nekatere brez stranskih ladij. V grobem francosko gotiko lahko razdelimo na: zgodnjo gotiko, to je čas oblikovanja novega sloga, visoko gotiko, ta preseže okvire francoske države in dozori v tako imenovanem žarkastem slogu (''style rayonnant''), ter pozno gotiko (''style flamboyant''), za katero je značilna dekorativnost. [[Slika:Interieur cathedrale de wells.JPG|thumb|left|250px|Vzdolžni poudarek ladje [[Wellska stolnica|stolnice v Wellsu]] je tipično angleški]] === Anglija === {{glavni|Angleška gotika}} Posebnost angleških stolnic je njihova zelo dolga dolžina in so razmeroma nizke. Vsaka angleška stolnica (z izjemo Salisburyja) ima izjemno stopnjo slogovne raznolikosti, v primerjavi z večino francoskih, nemških in italijanskih stolnic. Nič nenavadnega ni, da je bil vsak del stavbe zgrajen v drugem stoletju in v drugačnem slogu, brez poskusa ustvarjanja slogovne enotnosti. Za razliko od francoskih stolnic, imajo angleške stolnice po njihovih območjih, dvojne transepte, ki so ravno zaključeni in normanski kot, kar daje tlorisu obliko dvojnega latinskega križa. Angleške stolnice so pogosto obdane s križnim hodnikom, kapiteljsko dvorano, Marijino in drugimi kapelami. Zaradi dvojnega transepta se oblikuje dvojni kor, ki je liturgično pogojen. Križnorebrasti obok je redek, nadomeščajo ga dekorativne obočne sheme (pahljačaste z vzdolžnim rebrom so najpogostejše). Zahodna pročelja so kulisasto oblikovana, z vrati, ki niso tako pomembna kot v Franciji in imajo manj kiparskega okrasja (običajno je kongregacijski vhod skozi stransko verando). Zaradi masivnejše gradnje skoraj ni zunanjih ločnih opornikov. Zahodno okno je zelo veliko in nikoli ni rozeta, ta je rezervirana za prečne ladje. Zahodna fasada ima lahko dva stolpa ali nobenega. Stolp je skoraj vedno na križišču ladij in je lahko zelo velik, na nekaterih je zvonik. Značilen angleški vzhodni del je kvadrat, lahko pa ima popolnoma drugačno obliko. Tako znotraj kot zunaj so s kamnom bogato okrašene z okraski, zlasti kapiteli. Angleška gotska arhitektura je cvetela še v 16. stoletju. Ločimo tri velika obdobja: zgodnjo gotiko (''Early English,'' 1170–1250), visoko gotiko (''Decorated style,'' 1250–1330/50) in pozno gotiko (''Perpendicular,'' 1330/50–1530). [[Slika:Regensburger Dom 1.jpg|thumb|Prostorna notranjost [[Stolnica sv. Petra, Regensburg|stolnice v Regensburgu]].]] === Nemčija in Srednja Evropa === {{glavni|Opečna gotika}} Romanska arhitektura se v Nemčiji, na Poljskem, Češkem in v Avstriji odlikuje po masivni in modularni obliki. To se odraža tudi v gotski arhitekturi Srednje Evrope v ogromni velikosti stolpov in zvonikov, pogosto načrtovanih, a ne vedno končanih. Zahodno pročelje običajno sledi francoskemu zgledu, stolpi so veliko višji in če so popolni, so izdelani z ogromnimi naluknjanimi zvoniki, ki so regionalno obarvani. Zaradi velikosti stolpov je lahko del fasade med njimi ozka in stisnjena. Vzhodni del sledi francoskemu slogu. Značilnost notranjosti nemških gotskih stolnic je njihova širina in odprtost. Po prehodnem obdobju – zgodnji nemški gotiki (1220–1250), ko so še prevladovali elementi romanike – je prevladala francoska visoka gotika, vendar je bila ta regionalno pogojena. Zelo značilna je [[opečna gotika]] (''Backsteingotik'') in dvoranska gotika (''Hallenkirchen'') brez oken s krogovičjem. Opečna gotika se opira na cistercijansko, za katero je značilna dvodelna členitev stene in je razširjena v severnih deželah. Opeka je narekovala slog gradnje, ki je preprostejši, prevladuje dvoranski tip, oblikovala se je tudi tipična dekoracija - opeka je kombinirana s kamnom svetlejše barve, v notranjosti pa so poslikave. Pozna gotika (1350–1550) pozna še očitnejše značilnosti posamezne regije. Dvoranski tip je dosledno izpeljan, uveljavijo se nove obočne sheme (mrežasti obok, dvojno-paralelni obok, kitasti obok, zvezdasti obok, itd.), poveča se višina in razpon arkad, vitkejši so nosilci brez kapitelov, večja so okna. Bolj kot sakralna, je pomembna profana arhitektura. [[Slika:Barcelona Cathedral Interior - Ceiling and choir.jpg|thumb|left|250px|Stolnica v Barceloni ima široko ladjo z okni s krogovičjem nameščenimi pod obokom]] === Španija in Portugalska === {{Glavni|Španska gotska arhitektura|Portugalska gotska arhitektura}} Posebnost gotskih stolnic [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] je njihova prostorska kompleksnost, s številnimi področji različnih oblik. So razmeroma široke in imajo pogosto zelo visok arkade in nad njimi nizka svetlobna nadstropja, ki daje podobno prostoren videz kot dvoranske cerkve v Nemčiji. Tak primer je samostanska cerkev Batalha na Portugalskem. Mnoge od stolnic so popolnoma obkrožena s kapelicami. Tako kot angleške stolnice, so pogosto slogovno raznolike. To se izraža tako v dodatku kapelic, kot pri uporabi dekorativnih podrobnosti, ki prihajajo iz različnih virov. Med vplivi na obe, dekoracijo in oblike, je islamska arhitektura in, proti koncu obdobja, renesančne podrobnosti v povezavi z gotiko na poseben način. Zahodno pročelje, kot je pri stolnici Leon, običajno spominja na francosko zahodno pročelje, v še širšem v sorazmerju z višino in pogosto z večjo raznolikostjo podrobnosti in kombinacijo zapletenih ornamentov na širokih gladkih površinah. Na [[Stolnica v Burgosu|stolnici v Burgosu]] obstajajo fiale nemškega sloga. Strešna linija je pogosto prebodeno s parapetom z nekaj stolpiči. Pogosto so stolpi in kupole zelo različnih inovativnih oblik. === Italija === [[Slika:StMariadelFiore-inner a.jpg|thumb|250px|Čisti proporci Firenške stolnice so določeni s temnim kamnom nasproti ometani opeki.]] {{glavni|Italijanska gotska arhitektura}} Posebnost italijanske gotike je uporaba večbarvne dekoracije, tako zunaj z oblogo iz marmorja preko opečne fasade, kot tudi notranjost, kjer so loki so pogosto narejeni iz izmenično črnih in belih segmentov, in kjer so stebri lahko rdeče barve, zidovi okrašeni s freskami, apside pa z mozaikom. Tloris je običajno pravilen in simetričen. Z izjemo milanske stolnice, ki je v germanskem v slogu, imajo italijanske stolnice malo in široko razmaknjene stebre. Proporce so na splošno matematično uravnotežili in temeljijo na kvadratu in pojmom ''armonia'' in, razen v Benetkah, kjer so ljubili razposajene loke, so loki skoraj vedno enakostranični. Barve in ornamenti opredeljujejo arhitekturne enote, namesto da bi jih mešali. Fasade italijanskih stolnic so pogosto večbarvne in vključujejo mozaike v lunetah in nad vrati. Fasade so projektiranje kot odprte verande z očesnimi okni ali okni v obliki kolesa namesto rozet in običajno nimajo stolpa. Nad križiščem ladij je običajno kupola. Pogosto imajo samostoječi stolp ([[zvonik]]) in [[Krstilnica|krstilnico]]. V vzhodnem delu je navadno apsida. Okna niso tako velike kot v severni Evropi, vitraži so pogosti, najljubši pripovedni medij v notranjosti je [[freska]]. === Slovenija === Od sredine 13. stoletja do prvih desetletij 16. stoletja je umetnost na Slovenskem zaznamoval gotski slog, ki je bistveno vplival tudi na arhitekturo. Gotika je v slovenski prostor preko nemških dežel prišla iz Francije, kjer se je pojavila že v 12. stoletju. Najbolj je prepoznavna po šilastih lokih. Izjemen razvoj arhitekturne dejavnosti v tistem obdobju je omogočil zlasti razvoj filozofije, teologije, gospodarstva in tehnike. V Sloveniji je več kot šesto bolje ali slabše ohranjenih cerkva in okoli dvesto bolje ali slabše ohranjenih gradov in dvorov, ki so jih zgradili ali prezidali v obdobju gotike. Ohranjenih je tudi več sto meščanskih hiš, ki pa so jih pozneje večinoma prezidali in opremili z novimi fasadami. Ti podatki kažejo, kako pomemben del slovenske arhitekturne dediščine in nenadomestljivo sestavino kulturne krajine in urbanih celot je ustvarila gotska arhitektura. V slovenskem prostoru v obdobju gotike sicer ni nastala nobena stolnica, kakršne so nastajale v nemških in francoskih deželah, kljub temu je takrat nastala vrsta izjemnih spomenikov, ki simbolizirajo moč in razgledanost njihovih graditeljev. Najpomembnejša je arhitektura samostanskih cerkva. Samostanski cerkvi minoritov na Ptuju in cistercijanov v Kostanjevici ob Krki sta bili prvi monumentalni obokani arhitekturi gotskih oblik. V obdobju visoke gotike okoli leta 1400 je nastala odlična [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|romarska cerkev na Ptujski gori]]. Približno sočasno sta v Celju za rodovino grofov Celjskih nastala odlična arhitekturna kompleksa [[Celjski grad|Zgornjega gradu]] in mestnega gradu oziroma [[Knežji dvorec, Celje|knežjega dvorca]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Gotska arhitektura|last=Komelj|first=Ivan|publisher=Mladinska knjiga|year=1969|cobiss=23037441}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gotika v Sloveniji|last=Höfler|first=Janez|publisher=Narodna galerija|year=1995|isbn=961-6029-06-1|cobiss=50703104}}</ref> Od leta 2023 je v [[Grad Cmurek|gradu Cmurek]] na Tratah postavljena stalna razstava gotske arhitekture v Sloveniji. Razstava je nastala kot druga v vrsti razstav zgodovinske arhitekture na Slovenskem leta 1995 v sklopu dejavnosti Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki je pozneje prerasel v [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]], v okviru projekta ''Gotika v Sloveniji'', pri katerem je sodelovala vrsta slovenskih znanstvenih in kulturnih ustanov. Razstavni panoji so se ohranili in imajo danes poseben kulturni pomen. Ob stoti obletnici rojstva [[Ivan Komelj|Ivana Komelja]], uglednega umetnostnega zgodovinarja, konservatorja in prvega sistematičnega raziskovalca grajske arhitekture in gotske arhitekture na Slovenskem so bili znova postavljeni na ogled.<ref>{{Navedi novice|title=Na gradu Cmurek se predstavlja gotska arhitektura |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/na-gradu-cmurek-se-predstavlja-gotska-arhitektura/669810 |date=28.5.2023 |work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> == Druge gotske zgradbe == [[Slika:Façade du Palais des Papes.jpg|thumb|Fasada Papeške palače v Avignonu, Francija]] [[Slika:Collegium Maius 07.JPG|left|thumb|Collegium Maius v Krakovu, Poljska]] Sinagoge, navadno zgrajene v prevladujočem stilu obdobja v državi, v kateri so zgrajene, so bile zgrajene tudi v gotskem slogu v Evropi v srednjem veku. Ohranjen primer je [[Stara nova sinagoga, Praga|Stara Nova sinagoga]] v Pragi, zgrajena v 13. stoletju. Številni primeri posvetnih, nevojaških struktur v gotskem slogu, ki so ohranjene v dokaj prvotnem stanju so: * [[Papeška palača, Avignon|Papeška palača v Avignonu]], je najbolj popolna velika kraljeva palača, * z delno ohranjeno veliko dvorano Westminstrske palače, London, dvorana iz 11. stoletja, obnovljena v poznem 14. stoletju z gotskimi okni in lesenim paličjem za streho in * slavna [[Conciergerie]], nekdanja palača kraljev Francije v Parizu. Poleg monumentalne posvetne arhitekture so primeri gotskega sloga ohranjeni v srednjeveških predelih mest po vsej Evropi. Predvsem značilno beneško gotska Ca 'd'Oro je. Hiša bogatega trgovca Jacques Coeur v Bourges iz zgodnjega 15. stoletja je klasičen gotski meščanski dvorec, poln asimetrije in zapletenih podrobnosti priljubljenih v neogotiki. [[Slika:Wroclaw-Rathaus.jpg|thumb|Mestna hiša v Vroclavu, Poljska]] Druga mesta s koncentracijo posvetne gotike sta [[Brugge]] in [[Siena]]. Večina ohranjenih malih posvetnih stavb je relativno enostavna in jasna; večina oken ima okenski križ, s koničastimi loki in oboki, često najdemo le na nekaj elementov. Podeželski dvorci so počasi opustili videz gradu predvsem v Angliji, kjer je obramba prenehala biti resen problem. Bivalni in delovni prostori številnih samostanskih stavb so ohranjeni, kot na primer [[Mont Saint-Michel]]. Obstaja veliko odličnih primerov posvetnih opečnih gotskih struktur razpršenih po vsej Poljski in v baltskih državah: [[grad Malbork]] v [[Gdansk]]u, mestna hiša v [[Vroclav]]u in Collegium Maius v [[Krakov]]u. Izjemni dela gotske arhitekture je mogoče najti tudi na Siciliji, na Cipru, zlasti v obzidanih mestih [[Nikozija|Nikoziji]] in [[Famagusta]]. Tudi streha stolpa mestne hiše v [[Znojmo|Znojmu]] na Češkem je odličen primer pozne gotike. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Jean |last=Bony|year=1983|title=French Gothic Architecture of the Twelfth and Thirteenth Centuries|publisher=University of California Press | location = Berkeley | isbn=0-520-02831-7 | url = http://books.google.com/books?id=k7ytJ-gXonMC&printsec=frontcover}} * {{navedi knjigo|first=T. Francis |last=Bumpus|title=The Cathedrals and Churches of Belgium|year=1928|publisher=T. Werner Laurie}} * {{navedi knjigo|first=Alec |last=Clifton-Taylor|title=The Cathedrals of England|url=https://archive.org/details/cathedralsofengl0000unse_a7m4 |year=1967|publisher=Thames and Hudson|isbn=0-500-18070-9}} * {{navedi knjigo|first=Banister|last=Fletcher|authorlink=|title=A History of Architecture on the Comparative method|url=https://archive.org/details/sirbanisterfletc0000flet_c4l9|year=2001|publisher=Elsevier Science & Technology|isbn=0-7506-2267-9}} * {{navedi knjigo|first=Helen|last=Gardner|authorlink=|author2=Fred S. Kleiner |author3=Christin J. Mamiya |title=Gardner's Art through the Ages|year=2004|publisher=Thomson Wadsworth |isbn=0-15-505090-7}} * {{navedi knjigo|first=John |last=Harvey|title=The Gothic World, 1100–1600|year=1950|publisher=Batsford}} * {{navedi knjigo|first= John |last=Harvey|title=English Cathedrals|year=1961|publisher=Batsford}} * {{navedi knjigo|editor-first=Rene |editor-last=Huyghe |title=Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art|year=1963|publisher=Paul Hamlyn}} * {{navedi knjigo|first=Francois |last=Icher|title=Building the Great Cathedrals|url=https://archive.org/details/buildinggreatcat00iche |year=1998|publisher=Harry N. Abrams|isbn=0-8109-4017-5}} * {{navedi knjigo|first=Nikolaus|last=Pevsner|authorlink=|title=An Outline of European Architecture|url=https://archive.org/details/outlineofeuropea0000pevs_n0b4|year=1964|publisher=Pelican Books|isbn=0-14-061613-6}} * {{navedi knjigo|last=Summerson|first=John|title=Architecture in Britain, 1530–1830|year=1983|editor=Pelican History of Art|isbn=0-14-056003-3|authorlink=}} * {{navedi knjigo|first= Wim|last=Swaan|title=The Gothic Cathedral|year=1988|publisher=Omega Books |isbn=090785348X}} * {{navedi knjigo|first= Wim |last=Swaan|title=Art and Architecture of the Late Middle Ages|publisher=Omega Books|isbn=0-907853-35-8}} * {{navedi knjigo|first= Tim |last=Tatton-Brown|author2=John Crook|title=The English Cathedral|year=2002|publisher=New Holland Publishers|isbn=1-84330-120-2 }} * Tine Germ, Gotska arhitektura in kiparstvo, Evropska umetnost poznega srednjega veka I., Filozofska fakulteta Ljubljana, 2011, ISBN 978-237-408-2 (zv. 1) == Druga literatura == * Fletcher, Banister; Cruickshank, Dan, [http://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). ISBN 0-7506-2267-9. Cf. Part Two, Chapter 14. * {{navedi knjigo|first= Otto Georg |last=von Simson|year=1988|title=The Gothic cathedral: origins of Gothic architecture and the medieval concept of order|url= https://archive.org/details/gothiccathedralo0000sims_s3o7 |isbn=0-691-09959-6 }} * Glaser, Stephanie, "The Gothic Cathedral and Medievalism," in: ''Falling into Medievalism'', ed. Anne Lair and Richard Utz. Special Issue of ''UNIversitas: The University of Northern Iowa Journal of Research, Scholarship, and Creative Activity'', [http://www.uni.edu/universitas/spring06/default.htm 2.1 (2006)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720093046/http://www.uni.edu/universitas/spring06/default.htm |date=2011-07-20 }}. (on the Gothic revival of the 19th century and the depictions of Gothic cathedrals in the Arts) * {{navedi knjigo|first=Charles |last=Moore|title=Development & Character of Gothic Architecture|url=https://archive.org/details/developmentchara0000char_c1q1 |year=1890|publisher=Macmillan and Co.|isbn=1-4102-0763-3}} * Tonazzi, Pascal (2007) ''Florilège de Notre-Dame de Paris (anthologie)'', Editions Arléa, Paris, ISBN 257895462 * {{navedi knjigo|first=Christopher |last=Wilson|title=The Gothic Cathedral - Architecture of the Great Church|year=2005|publisher=Thames and Hudson|isbn=978-0500276815 }} == Zunanje povezave == {{commons|Gothic architecture}} * [http://mappinggothic.org Mapping Gothic France], a project by Columbia University and Vassar College with a database of images, 360° panoramas, texts, charts and historical maps * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/239678/Gothic-architecture Gothic Architecture] Encyclopædia Britannica * {{navedi knjigo|first=Matthew |last=Holbeche Bloxam |title=Gothic Ecclesiastical Architecture, Elucidated by Question and Answer|year=1841}} [http://www.gutenberg.org/etext/19737 Gutenberg.org], from [[Project Gutenberg]] * {{navedi knjigo|first=Raphael |last=Brandon | authorlink=|first2=Arthur |last2=Brandon |authorlink2=|title=An analysis of Gothick architecture: illustrated by a series of upwards of seven hundred examples of doorways, windows, etc., and accompanied with remarks on the several details of an ecclesiastical edifice|url=https://archive.org/details/analysisofgothic02branuoft |year=1849}}, [http://www.archive.org/details/analysisofgothic01branuoft Archive.org], from Internet Archive [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Gotska arhitektura]] [[Kategorija:Arhitektura v 12. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 13. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 14. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 15. stoletju]] [[Kategorija:Arhitektura v 16. stoletju]] {{normativna kontrola}} i3vbga9rvzeoaoxdari12ggw77mrxxe 0 371824 6753630 5995968 2026-09-22T08:54:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753630 wikitext text/x-wiki [[File:Cone Beam CT principle.png|thumb|Princip CBCT.]] '''CT slikanje z uporabo šopastega izvora žarkov''' (tudi CBCT - Cone Beam Computed Tomography) je ena izmed vrst [[Računalniška tomografija|Računalniške tomografije]] (CT) pri kateri izhajajo žarki v obliki stožca(cone) - divergentni žarki. To je tudi poglavitna razlika ki ga ločuje od navadnega CT, ki za slikanje uporablja precej vzporedne žarke. Za pacienta je takšen način slikanja boljši od navadnega CT slikanja, ker prejme manjšo dozo sevanja. Zaenkrat se tako slikanje najbolj uporablja v [[Zobozdravstvo|zobozdravstvu]]. == Osnove == Da lahko razumemo delovanje CBCT, moramo najprej vedeti, kako deluje [[Radiologija|rentgensko slikanje]] in [[Računalniška tomografija]] '''Princip rentgenskega slikanja''' : Na eni strani tkiva imamo izvor rentgenskih žarkov, ki sevajo skozi tkivo, na drugi strani pa detektorje, ki te žarke zajamejo. Kjer bo tkivo elektronsko bolj gosto (npr. kosti in zobje), bo do detektorja prišlo manj žarkov in bo zato slika tam temnejša, kjer pa bo tkivo bolj elektronsko redko (mehka tkiva), bo do detektorja prišlo več žarkov ter bo slika posledično tam svetlejša. To sliko potem razvijemo ali digitaliziramo za opazovanje na monitorju. '''Računalniška tomografija : '''Pri CT(computed tomography) slikanju posnamemo več rezin tkiva tako, da so senzorji razporejeni v loku. Posamezno rezino posnamemo tako da se izvor rentgenskih žarkov in njihovi detektorji nahajajo vsak na nasprotni strani tkiva ter se sučejo okoli slikane rezine. Na ta način dobimo dvodimenzionalno rezino tkiva. Nato vse skupaj premaknemo za majhno dolžino in ponovimo proces. S tem pridobimo ogromno 2D slik, ki jih nato računalniško sestavimo v trodimenzionalno podobo opazovanega tkiva. == Opis delovanja<ref>[http://www.sedentexct.eu/content/technical-description-cbct Technical Description of CBCT] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160112043333/http://www.sedentexct.eu/content/technical-description-cbct |date=2016-01-12 }} from University of Manchester. Citing: {{cite journal |author1=Scarfe WC |author2=Farman AG |author3=Sukovic P |title=Clinical applications of cone-beam computed tomography in dental practice |journal=Journal of the Canadian Dental Association |volume=72 |issue=1 |pages=75–80 |date=February 2006 |pmid=16480609 |url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-72/issue-1/75.html |archive-date=2020-08-28 |access-date=2016-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200828224349/https://www.cda-adc.ca/jcda/vol-72/issue-1/75.html |url-status=dead }}0</ref> == [[File:CBCT image 03.png|thumb|Slika živega tkiva s CBCT]] Za razliko od CT slikanja, kjer se uporablja vzporedni žarek in so detektorji postavljeni le v črti, so pri slikanju s šopastim izvorom žarkov senzorji postavljeni v ravnini in zato pri enem slikanju zajamejo več žarkov, kar nam omogoča, da z manj opravljenimi slikanji dobimo enako dobro sliko. To je pomembno zaradi opazne razlike v prejeti dozi sevanja, ki jo sprejme pacient, ter zmanjšanem času slikanja. Pri navadnem CT slikanju je prejeta doza sevanja večja tudi, ker je (s trenutnimi izvori rentgenskih žarkov) praktično nemogoče ustvariti popolnoma vzporedno linijo sevanja, zato jih pri vsaki sliki nekaj uide detektorjem in zato predstavljajo nepotrebno sevanje telesu in ničesar ne pripomorejo k sliki. == Zgodovina == Tehnologija CBCT je v primerjavi s CT in rentgenskim slikanjem relativno nova, saj je bila prvič predstavljena na evropskem trgu 1996, na ameriškem pa 2001.<ref name="Hatch">{{cite journal |author=Hatcher DC |title=Operational principles for cone-beam computed tomography |journal=Journal of the American Dental Association (1939) |volume=141 |issue=Suppl 3 |pages=3S–6S |date=October 2010 |pmid=20884933 |url=http://jada.ada.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=20884933}}</ref><ref name="principles">{{cite journal |author1=Orth RC |author2=Wallace MJ |author3=Kuo MD |title=C-arm cone-beam CT: general principles and technical considerations for use in interventional radiology |journal=Journal of Vascular and Interventional Radiology |volume=19 |issue=6 |pages=814–20 |date=June 2008 |pmid=18503894 |doi=10.1016/j.jvir.2008.02.002}}</ref> == Kritike uporabe CBCT == Sevanje pri enem CBCT slikanju je odvisno od občutljivosti senzorjev, pri napravah srednjega razreda pa se giblje okoli 0,1 [[Sievert|mSv]]. Pri navadnem CT je ta vrednost mnogokrat višja - okoli 2 mSv. Vseeno pa so prejete doze večje kot pri navadnem 2D slikanju - okoli 0,01 mSv (odvisno od števila slik, potrebnih za diagnozo), zato CBCT slikanje pri neodgovorni uporabi lahko predstavlja nepotrebno tveganje za pacienta. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * European academy of dentomaxillofacial radiology vodila(guidelines) o CBCT http://www.eadmfr.info/ vzeto 23.2.2014 * Conebeam : http://www.conebeam.com/whatis {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140218015237/http://www.conebeam.com/whatis |date=2014-02-18 }} vzeto 23.2.2014 * Endoblog : http://www.theendoblog.com/2011/02/cone-beam-computed-tomography-cbct.html vzeto 23.2.2014 * Implant and oral surgery centre :  http://www.iosc.com.sg/en/digital_img {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140408211512/http://www.iosc.com.sg/en/digital_img |date=2014-04-08 }} vzeto 23.2.2014 [[Kategorija:Radiologija]] [[Kategorija:Medicinsko slikanje]] r5bcwzljw1ectucxdd4493s24ru73zv 0 376287 6753608 5176935 2026-09-22T07:44:29Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753608 wikitext text/x-wiki '''Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu''' (mednarodno ime '''Tilia Slovenia Open''') je [[Portorož|portoroški]] moški [[tenis|teniški]] turnir ranga [[ATP Challenger Tour|Challenger]] z nagradnim skladom 42.500 $, ki od leta 2013 poteka na zunanjih igriščih teniškega stadiona ŠRC Marina Portorož s trdo podlago. ==Zmagovalci== ===Posamično=== {| class="wikitable" |- !Leto !width="220"|Zmagovalec !width="220"|Finalist !width="180"|Rezultat |- |2013 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Grega Žemlja]]''' || {{ikonazastave|AUT}} [[Martin Fischer]] || 6-4, 7-5 |- |2014 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]]''' || {{ikonazastave|LUX}} [[Gilles Müller]]|| 7-5, 6-7⁴, 6-1 |- |2015 || {{ikonazastave|ITA}} '''[[Luca Vanni]]'''|| {{ikonazastave|SLO}} [[Grega Žemlja]] || 6-3, 7-6⁶ |- |2016 || {{ikonazastave|GER}} '''[[Florian Mayer]]'''|| {{ikonazastave|RUS}} [[Danijel Medvedjev]] || 6:1, 6:2 |- |2017 || {{ikonazastave|UKR}} '''[[Sergij Stahovski]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Berrettini]] || 6–7^(4–7), 7–6^(8–6), 6–3 |- |2018 || {{ikonazastave|FRA}} '''[[Constant Lestienne]]''' || {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Arnaboldi]] || 6–2, 6–1 |- |2019 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Aljaž Bedene]]''' || {{ikonazastave|NOR}} [[Viktor Durasovic]] || 7–5, 6–3 |} ===Dvojice=== {| class="wikitable" |- !Leto !width="220"|Zmagovalca !width="220"|Finalista !width="180"|Rezultat |- |2013 |{{ikonazastave|CRO}} '''[[Marin Draganja]]''' <br> {{ikonazastave|CRO}} '''[[Mate Pavić]]''' | {{ikonazastave|SLO}} [[Aljaž Bedene]] <br> {{ikonazastave|SLO}} [[Blaž Rola]] | 6-3, 1-6, 10-5 |- |2014 |{{ikonazastave|BLR}} '''[[Sergej Betov]]'''<br> {{ikonazastave|BLR}} '''[[Aleksander Buri]]''' |{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Bozoljac]]<br>{{ikonazastave|ITA}} [[Flavio Cipolla]] | 6-0, 6-3 |- |2015 |{{ikonazastave|FRA}} '''[[Fabrice Martin]]'''<br> {{ikonazastave|IND}} '''[[Purav Raja]]''' |{{ikonazastave|BLR}} [[Aliaksandr Buri]]<br>{{ikonazastave|SWE}} [[Andreas Siljeström]] | 7:6⁵, 4:6, 18:16 |- |2016 |{{ikonazastave|BLR}} '''[[Sergej Betov]]'''<br> {{ikonazastave|BLR}} '''[[Ilija Ivaška]]''' |{{ikonazastave|CRO}} [[Tomislav Draganja]]<br>{{ikonazastave|CRO}} [[Nino Serdarušić]] | 1-6, 6-3, 10:4 |- |2017 || {{ikonazastave|CHI}} '''[[Hans Podlipnik-Castillo]]'''<br>{{ikonazastave|BLR}} '''[[Andrej Vasiljevski (tenisač)|Andrej Vasiljevski]]''' || {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Rosol]]<br>{{ikonazastave|CRO}} [[Franko Škugor]] || 6–3, 7–6^(7–4) |- |2018 || {{ikonazastave|ESP}} '''[[Gerard Granollers]]'''<br>{{ikonazastave|CZE}} '''[[Lukáš Rosol]]''' || {{ikonazastave|SRB}} [[Nikola Čačić]]<br>{{ikonazastave|AUT}} [[Lucas Miedler]] || 7–5, 6–3 |- |2019 || {{ikonazastave|RUS}} '''[[Tejmuraz Gabašvili]]'''<br>{{ikonazastave|ESP}} '''[[Carlos Gómez-Herrera]]''' || {{ikonazastave|AUT}} [[Lucas Miedler]]<br>{{ikonazastave|AUT}} [[Tristan-Samuel Weissborn]] || 6–3, 6–2 |} ==Zunanje povezave== *[http://www.slo-open.com/ Uradna stran] [[Kategorija:Teniška tekmovanja]] [[Kategorija:Portorož]] [[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Tenis v Sloveniji]] 5zk0915z9bcjb8gfcof9pbpsz42m32b 0 377655 6753465 6753084 2026-09-21T15:03:57Z Marko3 1829 6753465 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = | synonyms = metabolični sindrom, sindrom X | image = Obesity6.JPG | caption = Moški z izrazito centralno debelostjo, prepoznavnim znakom presnovnega sindrona. Tehta 182 kg, visok je 185 cm in ima [[indeks telesne mase]] (ITM) 53 (normalno od 18,5 do 24,9). | field = [[endokrinologija]] | symptoms = [[debelost]] | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = [[acanthosis nigricans]], [[erektilna disfunkcija]], [[hiperurikemija]], [[insulinska rezistenca]], [[nealkoholna maščobna bolezen jeter]], [[debelost]], [[sindrom policističnih jajčnikov]], [[prediabetes]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčno-žilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] [[Kategorija:Kronične bolezni]] {{normativna kontrola}} d788m3w6vdgjkwe4kucqf8qt4fd0e28 6753513 6753465 2026-09-21T18:24:38Z TadejM 738 tn 6753513 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = | synonyms = metabolični sindrom, sindrom X | image = Obesity6.JPG | caption = Moški z izrazito centralno debelostjo, prepoznavnim znakom presnovnega sindroma. Tehta 182 kg, visok je 185 cm in ima [[indeks telesne mase]] (ITM) 53 (normalno od 18,5 do 24,9). | field = [[endokrinologija]] | symptoms = [[debelost]] | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = [[acanthosis nigricans]], [[erektilna disfunkcija]], [[hiperurikemija]], [[insulinska rezistenca]], [[nealkoholna maščobna bolezen jeter]], [[debelost]], [[sindrom policističnih jajčnikov]], [[prediabetes]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčno-žilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] [[Kategorija:Kronične bolezni]] {{normativna kontrola}} 84ic3kk0909k9ww0cdy1e0lh0d7gb04 6753515 6753513 2026-09-21T18:26:29Z TadejM 738 −[[Kategorija:Kronične bolezni]]; ±[[Kategorija:Sladkorna bolezen]]→[[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753515 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = | synonyms = metabolični sindrom, sindrom X | image = Obesity6.JPG | caption = Moški z izrazito centralno debelostjo, prepoznavnim znakom presnovnega sindroma. Tehta 182 kg, visok je 185 cm in ima [[indeks telesne mase]] (ITM) 53 (normalno od 18,5 do 24,9). | field = [[endokrinologija]] | symptoms = [[debelost]] | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = [[acanthosis nigricans]], [[erektilna disfunkcija]], [[hiperurikemija]], [[insulinska rezistenca]], [[nealkoholna maščobna bolezen jeter]], [[debelost]], [[sindrom policističnih jajčnikov]], [[prediabetes]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčno-žilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{normativna kontrola}} nqniv7ycenssnkklqgzctio41gvgbot 6753516 6753515 2026-09-21T18:27:12Z TadejM 738 odstranitev praznih vrstic 6753516 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = | synonyms = metabolični sindrom, sindrom X | image = Obesity6.JPG | caption = Moški z izrazito centralno debelostjo, prepoznavnim znakom presnovnega sindroma. Tehta 182 kg, visok je 185 cm in ima [[indeks telesne mase]] (ITM) 53 (normalno od 18,5 do 24,9). | field = [[endokrinologija]] | symptoms = [[debelost]] | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = [[acanthosis nigricans]], [[erektilna disfunkcija]], [[hiperurikemija]], [[insulinska rezistenca]], [[nealkoholna maščobna bolezen jeter]], [[debelost]], [[sindrom policističnih jajčnikov]], [[prediabetes]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčno-žilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{normativna kontrola}} 2i3kt6p1r832jw45ramxfnu2n38toq3 0 410617 6753430 6753383 2026-09-21T12:55:40Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6753430 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 8jso55iind5hbwhwlzoi3v956dnxd95 6753655 6753430 2026-09-22T10:33:57Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6753655 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] i58spkhjy2d3cygups0bas8jrfl8z85 0 412001 6753527 6753104 2026-09-21T18:36:17Z A09 188929 Reverted 2 edits by [[Special:Contributions/Scorpio9090|Scorpio9090]] ([[User talk:Scorpio9090|talk]]) to last revision by A09 (TwinkleGlobal) 6753527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Big Brother Slovenija 2015 | slika = [[Slika:Big_Brother_2015_logo.png|300px|right|Logotip Big Brother 2015]] | naslov = Logotip Big Brother | žanr = TV Show / reality show | čas_trajanja = 60 minut (v živo 120 minut) | avtor = Pro Plus | skladatelj = / | glavni_igralci = Ana Maria Mitič (3.sezona)<br> Stanovalci hiše Big brother | država = {{SLO}} | jezik = slovenski | število_predvajanih sezon = 3 | število_predvajanih epizod = 106 oddaj, v živo iz hiše 190 oddaj | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = / | režiser = / | lokacija snemanja = Beograd - Košutnjak (Srbija) | čas_snemanja = 105.dni | produkcijska_hiša = Emotion Production<br>Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[Kanal A]] | začetek/konec = 6. marec 2015 - 19. junij 2015 }} Big Brother Slovenija 2015 je tretja sezona Slovenskega Big Brotherja, ki se je predvajala na Kanalu A. To je prva civilna sezono Big Brotherja, da zrak v Sloveniji od leta 2008. Po sedmih letih predah redne serije so se odločili, da Big Brother spet vrnejo na slovensko televizijo. Čeprav se je sezona začela 6. marca 2015 in končala 19. junija 2015, so trije stanovalci vstopil v hišo dan pred začetkom. Te trije stanovalci so živeli v skrivni sobi, s tem da stanovalci za njih niso vedeli. Voditeljica oddaje je to sezono [[Ana Maria Mitič]]. Zaradi nasloni proračunskih to sezono v hiši se ne nahaja v Sloveniji. Šov so snemali v srbiji kjer se nahaja hiša srbskega Velikega Brata. Zmagovalka sezone je bila [[Pia Filipčič]]. == Opis == Big Brother v tokratni sezoni pripravil različne skrivnosti in prva skrivnost je bila že takoj na začetku Elitni del hiše oz. skrivna soba kamor so se dan pred uradnim začetkom vselili trije stanovalci (Tina,Tomaž in Pia). Oni so odločali kar se bo dogajalo v prvem tednu, v drugem tednu kdo bo elita in v tretjem tednu v hiši Big brotherja imeli so pa tudi pregled kaj se dogaja v hiši 24 ur na dan. Že dan pred vselitvijo so morali odločiti kdo od 12 stanovalcev bo tisti, ki bo spal v sobi z dvema pogradoma ti. soba za zaposlene. Za te tri stanovalce ni smel izvedeti nihče. Po prvem tednu se jim je pridružil Tibor, elitni del pa je zapustil Tomaž. Za Tomažem je pa teden kasneje elito zapustila Tina. Pia in Tibor sta ostala v elitnem delu še en teden. Dokler so bili v eliti so imeli imuniteto. Skrivnost je bila razkrita 37 dan. Prostori Elite so se pojavljali tudi v nadaljevanju sezone: 6 teden je morala kot edina stanovalka v sklopu naloge delati v prostorih skrivne naloge, na koncu sedmega tedna dan pred vselitvijo lažnih stanovalcev iz smetišča, v sklopu tedenske naloge EU Trojka oz. kriza so imeli Ana, Mitja in Tomaž možnost biti v elitnem delu in opazovati druge stanovalce in odločati katere ukrepe bodo uveljavili v hiši do konca naloge. V desetem tednu je bil v elitnih prostorih postavljen radio, V začetku 13 tedna ko sta David in Ana Mari prespala noč v eliti in v 14 tednu ko sta Mitja in Pia morala v eliti popiti čim več koktelov in stanovalce prepričati, da sta trezna s tem sta stanovalcem priborila žur. Soba za zaposlene se pa je v enajstem tednu spremenila v pisarno za potrebo naloge. Druga skrivnost je bilo lažno smetišče 44 dan je Big Brother stanovalcem naznanil, da niso sami, da obstaja še ena hiša ti. smetišče. Čez teden so se morali stanovalci boriti proti drugim stanovalcem v različnih igrah za obstanek v hiši. V boju so zmagali stanovalci. 50 dan so bili objavljeni razultati tedenske naloge kjer so stanovalci zmagali. Še isti dan so se pa je vselilo ''lažnih'' pet stanovalcev smetišča Martin, A.J.(Ana Jeler), Franc, Natalija in Mitja. Skrivnost je bila razkrita 105 dan. Tretja skrivnost so pa bili VIP stanovalci. Trije slavni stanovalci (Vlado Pilja (glasbenik), Suzana Jakšič (1. sezona Big Brother Slovenija, Kmetija Slavnih) in Soraja - Sara Vučelić {{flagicon|Srbija}}) so se vselili 85 dan. Oni so morali stanovalce z različnimi dejanji in provokativnimi besedami provocirati in jih prepričati, da se enako kot oni borijo za glavno nagrado kar je laž. Skrivnost je bila razkrita 105 dan. Glasovanje je v prvih petih tednih potekalo normalno (stanovalci so nominirali-gledalci izločali). Za šest tednov se je glasovanje spremenilo (Gledalci nominirajo - stanovalci izločajo). V trinajstem tednu se je glasovanje povrnilo v prvotno. Prvič v slovenskem Big Brotherju so bili boji za starešino hiše. Starešina je imel privilegij ''veta'' (s tem je lahko rešil enega od nominirancev) in imel je dvojne točke pri nominacijah. == Stanovalci tretje sezone == {| class="wikitable" ! Teden<br>izločitve ! Tekmovalec ! Kraj |- style="font-weight: bold;" bgcolor="#FFDEAD" | Zmagovalka | Pia Filipčič | [[Koper]] |- | 15 | Ana Mari Panker | [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] |- | 15 | Tomaž Jeraj | [[Brezovica]] |- | 15 | Sebastjan Burnar | [[Ivančna Gorica]] |- | 15 | Ana Hrovat | [[Mislinija]] |- | 15 | Mitja Valant | [[Drevernik]] |- | 14 | Martin Flis | [[Krško]] |- | 13 | David Vrbnjak | [[Štore]] |- | 11 | Franc Rozman | [[Izola]] |- | 10 | Tibor Baiee | [[Ljubljana]] |- | 9 |Natalija Mikložič | [[Maribor]] |- | 9 | Ana Jeler (A.J) | [[Piran]] |- | 8 | Nina Golub | [[Maribor]] |- | 7 | Sebastjan Zajc (Zajc) | [[Moravče]] |- | 6 | Darja Vrbnjak | [[Štore]] |- | 6 | Tina Lukić | [[Maribor]] |- | 5 | Žiga Puconja | [[Ljubljana]] |- | 4 | Marko Ubiparip | [[Ljubljana]] |- | 3 | Dijana Branilović (Didi) | [[Jesenice]] |- | 2 | Ksenija Kranjec | [[Slovenj Gradec]] |} == Nominacijska lestvica == Prvi stanovalec, ki je napisan je dobil 2. točki za izselitev, drugi pa je dobil 1 točko za izselitev. {| class="wikitable" style="font-size:80%; text-align:center; margin-left: auto; margin-right: auto" ! style="width: 6%;" | ! style="width: 6%;" | 1 teden ! style="width: 5%;" | 2 teden ! style="width: 6%;" | 3 teden ! style="width: 6%;" | 4 teden ! style="width: 6%;" | 5 teden ! style="width: 5%;" | 6 teden ! style="width: 6%;" | 7 teden ! style="width: 5%;" | 8 teden ! style="width: 6%;" | 9 teden ! style="width: 5%;" | 10 teden ! style="width: 6%;" | 11 teden ! style="width: 6%;" | 12 teden ! style="width: 6%;" | 13 teden ! style="width: 5%;" | 14 teden ! style="width: 5%;" | 15 teden ! style="width: 10%;" colspan="2" | Finale |- ! Pia |bgcolor="CCFF99" colspan=2|''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}'' || bgcolor="CCFF99" | Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373; text-align:center" | Marko<br>Zajc || David<br>Tomaž || David<br>Darja || Zajc<br>Sebastjan || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Nina || Sebastjan<br>Natalija || Franc<br>David || David<br>Franc || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Sebastjan<br>David || Vlado<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#73FB76; text-align:center" colspan="2" | '''Zmagovalka'''<br>(106 dni) |- ! Ana Mari |Sebastjan <br>Ana H||style="background:#FBF373;" | Imuniteta||Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373;" | Tina<br>Nina || style="background:#FBF373;" | Ana H<br>Tomaž || Nina<br>Daria || Nina<br>Zajc || Nina<br>Pia || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Natalija<br>Franc || Franc<br>David || Franc<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Martin<br>Sebastjan || Vlado<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#D1E8EF; text-align:center" colspan="2" | '''Drugo mesto'''<br>(106 dni) |- ! Tomaž |bgcolor="CCFF99"|''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}''||style="background:#FBF373;" |Imuniteta|| Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || Marko<br>Nina || Pia<br>Zajc || Nina<br>David || Nina<br>Zajc || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Pia<br>Nina || Natalija<br>Franc || style="background:#FBF373; text-align:center" | Tibor<br>Frnac || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Franc || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" | Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Suzana<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" colspan=2 | '''Tretje mesto'''<br>(106 dni) |- ! Sebastjan |Marko<br>Ana H || style="background:#FBF373;" |Imuniteta || Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373;" | Darija<br>Marko || Žiga<br>Tomaž || Darja<br>David ||style="background:#959FFD; text-align:center" | Nina<br>Zajc || Pia<br>Nina || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>Natalija || Franc<br>Tibor || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Franc<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" colspan=2 | '''Četrto mesto'''<br>(106 dni) |- ! Ana H |Marko<br>Sebastjan|| style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || Žiga<br>Marko || Žiga<br>Darija || Darja<br>David || Zajc<br>Sebastjan || David<br>Nina || Nataljia<br>Franc || style="background:#FBF373; text-align:center" | Tibor<br>Franc || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Franc || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" | Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljena''<br>(105 dni) |- ! Mitja |colspan="7"|''Ni ga bilo<br>v hiši || style="background:#FBF373;" | Nina<br>Pia || Franc<br>Natalija || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Tibor<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Soraja<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljen''<br>(105 dni) |- ! Soraja |colspan="12"|''Ni je bilo<br> v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Gost'' || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljena''<br>(105 dni) |- ! Suzana |colspan="12"|''Ni je bilo<br> v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Gost'' || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljena''<br>(105 dni) |- ! Martin |colspan="7"|''Ni ga bilo<br>v hiši || style="background:#FBF373;" | Nina<br>David || Natalija<br>Franc || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Tibor || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>David || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || David<br>Ana Mari || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="3" | ''Izseljen''<br>(99 dni) |- ! Vlado |colspan="12"|''Ni ga bilo<br> v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Gost'' || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | Pia<br>Ana Mari || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="3" | ''Izseljen''<br>(99 dni) |- ! David |Ksenija<br>Zajc||style="background:#FBF373;" |Imuniteta||Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || Marko<br>Tina || Zajc<br>Nina || style="background:#959FFD; text-align:center" | Nina<br>Darja || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Zajc<br>Nina || style="background:#959FFD; text-align:center" | Nina<br>Pia || Natalija<br>Franc || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>Tibor || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Martin<br>Sebastjan || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="4" | ''Izseljen''<br>(92 dni) |- ! Franc |colspan="7"|''Ni ga bilo<br>v hiši || style="background:#FBF373;" | David<br>Nina || style="background:#959FFD; text-align:center" | Sebastjan<br>Natalija || style="background:#959FFD; text-align:center" | Tibor<br>David || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Martin || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="6" | ''Izseljen''<br>(78 dni) |- ! Tibor |Ana H<br>Sebastjan || bgcolor="CCFF99" |''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}'' || bgcolor="CCFF99" | Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373;" | Tina<br>Zajc || Tomaž<br>Zajc || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Darja<br>Nina || Nina<br>Zajc || Nina<br>Pia || Franc<br>Natalija || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>David || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="7" | ''Izseljen''<br>(71 dni) |- ! Natalija |colspan="7"|''Ni je bilo<br>v hiši || style="background:#FBF373;" | David<br>Nina || style="background:#959FFD; text-align:center" | Sebastjan<br>Franc || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="8" | ''Izseljena''<br>(64 dni) |- ! Ana J |colspan="7"|''Ni je bilo<br> v hiši || style="background:#FBF373;" | David<br>Nina || style="background:#FFCCFF; text-align:center" colspan="9" | ''Odšla''<br>(62 dni) |- ! Nina |Žiga<br>Dijana|| style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' ||Žiga/Marko<br>Dijana/Tina || Žiga<br>Marko || Žiga<br>Tomaž || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Darja || style="background:#959FFD; text-align:center" | Zajc<br>Sebastjan || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Pia || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="9" | ''Izseljena''<br>(57 dni) |- ! Zajc |Ksenija<br>Tibor|| style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' ||Žiga/Marko<br>Dijana/Tina || Marko<br>Tomaž || David<br>Tomaž || Darja<br>David || style="background:#959FFD; text-align:center" | Sebastjan<br>Nina || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="10" | ''Izseljen''<br>(50 dni) |- ! Darja |Nina<br>Ana H|| style="background:#FBF373;" | Imuniteta ||Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominirala'' || Nina<br>Ana H || style="background:#959FFD; text-align:center" | Nina<br>David || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="11" | ''Izseljena''<br>(43 dni) |- ! Tina |bgcolor="CCFF99" colspan=2|''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}''|| style="background:#FBF373;" |Nina/Zajc<br>Ana H/David || Zajc<br>Marko || style="background:#FBF373;" | Pia<br>Tomaž || style="background:#FFCCFF; text-align:center" colspan="12" | ''Odšla''<br>(39 dni) |- ! Žiga |Sebastjan <br>Ana H||style="background:#FBF373;" |Imuniteta||Nina/Zajc<br>Tomaž/Darija || Tomaž<br>Nina || Tomaž<br>Nina || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="12" | ''Izseljen''<br>(36 dni) |- ! Marko | Ana H<br>Žiga|| style="background:#FBF373;" |Imuniteta ||Nina/Zajc<br>Tomaž/Darija || Tomaž<br>Nina || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="13" | ''Izseljen''<br>(29 dni) |- !Dijana |Ana H<br>Nina||style="background:#FBF373;" |Imuniteta||Nina/Zajc<br>Ana H/David||style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="14" | ''Izseljena''<br>(22 dni) |- ! Ksenija | David<br>Sebastjan || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' ||style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="15" | ''Izseljena''<br>(15 dni) |- | colspan=18 bgcolor="black"| |- ! Nominirani | Zajc<br>Tibor<br>Žiga|| Ana H<br>Ksenija<br>Nina<br>Zajc || Nina<br>Zajc<br>Dijana<br><s>Tina</s><br>Žiga<br>Marko|| Marko<br>Tina<br>Tomaž || Tomaž<br>Žiga<br>David<br>Pia<br>Zajc<br>Nina || Nina<br>Darja<br>David || Nina<br>Zajc<br>Sebastjan || '''Nina'''<br>'''David'''<br>Tomaž<br><small>starešina</small><br>'''Pia''' || Natalija<br>Franc<br>Sebastjan || '''Frnac'''<br>Mitja<br><small>v finalu</small><br>'''David'''<br>Ana H<br><small>v Finalu</small><br>Sebastjan<br><small>rešen od<br>starešine</small><br>Martin<br><small>najdena<br>imuniteta</small><br>'''Tibor''' || '''Franc'''<br>Sebastjan<br><small>starešina</small><br>'''David'''<br>'''Martin''' <small>4. mesto</small> || style="background:darkgrey;"| || Ana Mari<br>David<br>Martin || Vlado<br>Ana Mari<br>Suzana<br>Martin<br>Soraja<br>Pia || Ana H<br>Ana Mari<br>Mitja<br>Pia<br>Sebastjan<br>Tomaž || colspan="2" | Ana Mari<br>Pia<br>Sebastjan<br>Tomaž |- ! Odhodi | colspan="5"|''nihče'' || style="background:#fcf" | '''Tina''' || colspan="2" | ''nihče'' || style="background:#fcf" | '''Ana J''' || colspan="8" | ''nihče'' |- ! rowspan="4" | Izločitve | style="background:#00FFFF; text-align:center" rowspan="4" | '''Tibor'''<br /><small>3 od 3<br />točk za<br>v elito</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Ksenija'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Dijana'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Marko'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Žiga'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Darja'''<br /><small> 14 od 33 <br />točk za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Zajc'''<br /><small> 14 of 30 <br />točk za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Nina'''<br />18 od 42<br /><small>točk za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Natalija'''<br /><small> 17 od 36 <br />točk za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Tibor'''<br /><small> 13 od 33 <Br>točk za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''Franc'''<br /><small> 13 od 30 <br />točk za izselitev</small> | style="background:darkgrey; text-align:center" rowspan="4" | | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="4" | '''David'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="2" | '''Vlado'''<br /><small>Največ glasov<Br>za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="1" | '''Ana H'''<br /><small>za zmago<br>(5. mesto)</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="2" colspan="2" | '''Sebastjan''' <br />za zmago<br /><small>(4. mesto)</small> |- | style="background:#fa8072; text-align:center" |'''Mitja'''<br /><small>za zmago<br>(6 mseto)</small> |- | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="2" | '''Martin'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" |'''Soraja''' | style="background:#FBF373; text-align:center" rowspan="2" colspan="1" | '''Tomaž''' <br />za zmago<br /><small>(3. mesto)</small> | style="background:#D1E8EF; text-align:center" rowspan="2" colspan="1" | '''Ana Mari''' <br />za zmago<br /><small>(2. mesto)</small> |- | style="background:#fa8072; text-align:center" |'''Suzana''' |- ! Preživel |'''Žiga'''<br>'''Zajc'''||'''Nina'''<br>'''Zajc'''<br>'''Ana H'''||'''Nina'''<br>'''Žiga'''<br>'''Zajc'''<br>'''Marko'''|| '''Tina'''<br>'''Tomaž''' || '''Nina'''<br>'''Pia'''<br>'''Tomaž'''<br>'''David'''<br>'''Zajc''' || '''Nina'''<br><small>10 od 33 točk<br>za izselitav</small><br>'''David'''<br><small>9 od 33 točk<br>za izselitav</small> || '''Nina'''<br><small>11 od 30 točk<br>za izselitav</small><br>'''Sebastjan'''<br><small>5 od 30 točk<br>za izselitav</small> || '''David'''<br><small>13 od 42 točk<br>za izselitav</small><br>'''Pia'''<br><small>11 od 42 točk<br>za izselitav</small> || '''Franc'''<br><small>13 od 36 točk<br>za izselitav</small><br>'''Sebastjan'''<br><small>6 od 36 točk<br>za izselitav</small> || '''Franc'''<br><small>12 od 33 točk<br>za izselitav</small><br>'''David'''<br><small>8 od 33 točk <br>za izselitav</small> || '''David'''<br><small>11 od 30 točk<br>za izselitav</small><br>'''Martin'''<br><small>6 od 30 točk <br>za izselitav</small> || style="background:darkgrey;"| || '''Martin'''<br>'''Ana Mari''' || '''Suzana'''<br>'''Pia'''<br>'''Soraja'''<br>'''Ana Mari''' || colspon="2" | '''Ana Mari'''<br>'''Pia'''<br>'''Sebastjan'''<br>'''Tomaž''' || style="background:#73FB76; text-align:center" colspan="2" | '''Pia''' <br />'''Zmagovalka'''<br /><small></small> |} === Število nominacij === {| class="wikitable" style="font-size:80%; text-align:center; margin-left: auto; margin-right: auto" |- ! style="width: 6%;" | ! style="width: 5%;" | 1. teden ! style="width: 5%;" | 2. teden ! style="width: 5%;" | 3. teden ! style="width: 5%;" | 4. teden ! style="width: 5%;" | 5. teden ! style="width: 5%;" | 6. teden ! style="width: 5%;" | 7. teden ! style="width: 5%;" | 8. teden ! style="width: 5%;" | 9. teden ! style="width: 5%;" | {{nowrap|10. tedne}} ! style="width: 5%;" | 11. teden ! style="width: 5%;" | 13. teden ! style="width: 5%;" | {{nowrap|14 teden}} ! style="width: 5%;" | {{nowrap|15 teden}} ! style="width: 5%;" | {{nowrap|Finale}} ! style="width: 5%;" | Skupaj |- ! Pia | style="background:#cf9;" colspan="3"|- || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 4 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 11 || 0 || 0 || 0 || 0 || 2 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#73FB76; text-align:center" | '''Zmagovalka''' || style="background:#73FB76; text-align:center" | 17 |- ! Ana Mari | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 8 || 9 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#D1E8EF; text-align:center" | '''Drugo mesto''' || style="background:#D1E8EF; text-align:center" | 17 |- ! Tomaž | style="background:#cf9;" | - || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0|| 2 || 5 || 10 || 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | '''Tretje mesto''' || style="background:#FBF373; text-align:center" | 17 |- ! Sebastjan | 7 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 5 || 0 || style="background:#959FFD;"| 6 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 4 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | '''Četrto mesto''' || style="background:#FBF373; text-align:center" |22 |- ! Ana H | 10 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 2 || 0 || 3 || 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"|0 || style="background:#FBF373; text-align:center"|0 || style="background:#FBF373; text-align:center" |0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 15 |- ! Mitja |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 0 |- ! Soraja |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 2 || style="background:#AFEEEE; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 2 |- ! Suzana |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 2 || style="background:#AFEEEE; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 2 |- ! Martin |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 6 || 4 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 2 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="2"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 12 |- ! Vlado |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 16 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="2"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 16 |- ! David | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 2 || 0 || 4 || style="background:#959FFD;"| 9 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#959FFD;"| 13 || 0 || style="background:#959FFD;"|6||style="background:#959FFD;"| 11 || 11 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="3"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 56 |- ! Franc |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" |0 || style="background:#959FFD;"|13 || style="background:#959FFD;"| 12||style="background:#959FFD;"| 13 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="4"| ''Izseljen''|| style="background:salmon"|38 |- ! Tibor | 1 || style="background:#cf9;" colspan="2"| - ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 13 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="5"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 14 |- ! Natalija |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#959FFD;"| 17 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="6"| ''Izseljena''|| style="background:salmon"| 17 |- ! Ana J |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FFCCFF; text-align:center;" colspan="7"| ''Odšla'' ||style="background:#FFCCFF"| 0 |- ! Nina | 1 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 16 || 2 || 4 || style="background:#959FFD;"|10 ||style="background:#959FFD;"|11 || style="background:#959FFD;"|18 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="7"| ''Izseljena''|| style="background:salmon"| 62 |- ! Zajc | 1 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 ||16 ||4 ||4 ||0 ||style="background:#959FFD;"| 14||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="8"| ''Izseljen''||style="background:salmon"| 38 |- ! Darja |0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0|| 2|| style="background:#ccc; text-align:center;"| 4||1 || style="background:#959FFD;"| 14||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="9"| ''Izseljena''||style="background:salmon"| 21 |- ! Tina | style="background:#cf9;" colspan="2"|-||style="background:#FBF373; text-align:center" | 14 ||3 ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0||style="background:#FFCCFF; text-align:center;" colspan="10"| ''Odšla'' || style="background:#FFCCFF"|17 |- ! Žiga | 3|| style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||8 || 4|| 6||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="10"|''Izseljen''||style="background:salmon"|21 |- ! Marko |4||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||8 ||12 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="11"| ''Izseljen''||style="background:salmon"|24 |- ! Dijana |1 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 14|| style="background:salmon; text-align:center;" colspan="12"| ''Izseljena''||style="background:salmon"|15 |- ! Ksenija | 4|| style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="13"| ''Izseljena'' ||style="background:salmon"|4 |} {| class="wikitable" style="float:right" ! Barva ! Pomen barve v nominacijski lestvici |- !style="background:#00FFFF; text-align:center" colspan="1" | | Izseljen v Elito |- !style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="1" | | Izločen z odločitvijo gledalcev |- !style="background:#FFCCFF; text-align:center" colspan="1" | | Prostovoljno odstopil/a od tekmovanja |- !style="background:#CCFF99; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci živijo v skrivni sobi v Elitnem delu hiše |- !style="background:#FBF373; text-align:center" colspan="1" | | Tekmovalec ima imuniteto |- !style="background:#CCCCCC; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci so bili nominirani po nalogi in ni bilo nominacij<br>oz. stanovalec ni seml nominiral. |- !style="background:#E3C0FF; text-align:center" colspan="1" | | Starešina hiše, pri nominacija ima dvojne točke<br>in lahko reši nekoga nominacij |- !style="background:#959FFD; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci so nominirani iz strani gledalcev |- !style="background:#AFEEEE; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalec je bil v hiši prisoten kot VIP gost |} '''Opombe:''' * 1. teden Big Brother je naredil lažne nominacije. Nato so morali stanovalci Elitnega (skrivna soba) dela hiše nominirati tri stanovalce. Nominirali so Sebastjana B., Tiborja in Žigo. Nihče ni vedel, da nebo nihče zapustil hišo Big Brother. Elita se je morala odločiti kdo od njih bo odšel k navadnim stanovalcem in kdo od nominiranih pride k eliti. Odločili so se, da iz elite odhaja Tomaž v elito pa Tibor. * 2.teden Stanovalci so dobili nalogo ''Elitna družba'' na začetku je bil v elitni družbi smo Tomaž, ki je izbral še dva člana to sta bila Ana Mari in David. Ti trije so še isti dan določili še Darijo. Vsak dan se je k Elitni Družbi pridružil še en član najprej Žiga nato Dijana za njo je prišel Marko in kot zadnji član Sebastjan B.. Vsak, ki je prišel v elito je dobil imuniteto. Tako so na koncu tedna (torek) ostali še štirje, ki so nominirani. To so Ana, Ksenija, Nina in Sebastjan Z.. Stanovalci v elitnem delu so morali izbrati kdo gre v hišo Big Brother samo med Tino in Pijo. Odločili so se, da gre Tina. * 3.teden Stanovalci so nominirali po parih. In so tako nominirali Štirje stanovalci. Prvemu paru sta bili namenjeni 2 točki, drugemu pa 1 točka. Nominirala sta tudi Tibor in Pia 2. točki sta dala Nini in Zajcu in eno točko Tini in Dijani. Stanovalci niso vedeli da ima Tina imuniteto in če jo v primeru nominirajo ne bo nominirana. * 4.teden Nominacije so potekale normalno samo Darija ni smela nominirati zaradi kršenja pravil glede nominacij. * 5.teden Ta teden sta imeli imuniteto Ana Mari in Tina zaradi zmaga pri prejšnji tedenski nalogi. *6.teden Čez teden so gledalci odločali kdo naj ostane v hiši. trije kateri so dobili najmanj glasov so bili nominirani. Stanovalci so morali nominirali kdo od treh nominiranih naj zapusti hišo. Tina je prostovoljno zapustila hišo Big Brother. Tibor je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristil. Tibor je pa imel tudi dvojne nominacije. *7.teden Tudi ta teden gledalci nominirajo in stanovalci izločajo. Big Brother je naredil lažno nalogo z lažnimi stanovalci in lažno hišo ''smetišče'' kjer naj bi živeli že od začetka šova proti katerim se čez teden borijo tisti kateri bodo zmagali bodo ostali v hiši, tisti, ki izgubijo pa zapustijo šov. David je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristil. David je pa imel tudi dvojne nominacije. *8.teden Ta teden so tudi nominirali gledalci. Tomaž je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij je izkoristil in rešil samega sebe. Tomaž je pa imel tudi dvojne nominacije. *9.teden Tomaž je dobil ponudbo, da dobi 5.000€ a mora prepričati še nekoga, ki bo imel preostalih 5.000€. Izbral je Ano. Imela sta tri možnosti. Prva možnost da vzameta 1.000€ in ostanejo 3 dni brez hrane in se prehranjujejo z vitaminskimi napitki. Druga možnost, da vzameta vsak po 5.000€ in ostanejo cel teden z vitaminskimi napitki. Tretja možnost pa je bila, da ne vzameta denarja. Denar sta vzela. Tomaž, Ana in Mitja so v tedenski nalogi postali trojka in so imel denar s katerim so lahko razpolagali sami. Ana Mari je postala starešina in je imela privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristila. Ana Mari je pa imela tudi dvojne nominacije. *10.teden Tomaž, Ana in Mitja so si kupili vstopnico za v finale s celotnim denarjem, ki jim je preostal. Mitja je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Mitja je pa imel tudi dvojne nominacije. Na vroči stol so se najprej usedli Franc Mitja in oseba x (tako je BB poimenoval Davida, kateri ni vedel da je prav on oseba x). Mitja si je kupil vstopnico v finale in je odšel iz stola za njim je bila Ana, ki je prav tako kupila finale. Za Ano se je usedel na stol Sebastjan katerega je rešil starešina Mitja. Nato je prišel na vroči stol Martin, ki je pa našel imuniteto tako da je za njem na stol prišel Tibor. *11.teden Sebastjan B. je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij je izkoristil in rešil samega sebe. Sebastjan B. je pa imel tudi dvojne nominacije. *12.teden Mitja je spet postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Mitja je pa imel tudi dvojne nominacije. Ta teden ni nihče izpadel iz tekmovanja so se pa vselili trije VIP gostje. Vlado Pilja (glasbenik), Suzana Jakšič in Soraja - Sara Vučelić {{flagicon|Srbija}}. Nominacije so potekale za 13. teden nominirani so bili Ana Mari, David in Martin. Starešina privilegij, da lahko nekoga reši ni izkoristil. *13. teden Martin je postal starešina in je imel dvojne nominacije. Privilegija ''veta'' ne bo imel saj je bil izbran od stanovalcev. Potekale so zadnje nominacije Ana, Mitja in Tomaž so imeli imuniteto do finala. Sebastjan pa je izkoristil svojo imuniteto, ki mu jo je v 6. oz. 7. tednu dala Ana Mari, s tem se je uvrstil direktno v finale. Nominirani so bili lahko VIP stanovalci. Nominirani so bili vsi razen tistih kateri so bili že uvrščenih v finale. *14. teden Dva stanovalca od nominiranih sta odšla Vlado in Martin. V Finale so prišli zraven Ane, Mitje, Tomaža in Sebastjana B še Pia in Ana Mari. *15. teden V zadnje tednu so bili nominirani vsi stanovalci. Dan prej pred super finalom sta bili razkriti skrivnosti stanovalcev iz smetišča in VIP stanovalcev. Suzana in Soraja sta bili izseljeni iz hiše. Še isti večer sta se morala iz hiše izseliti še dva stanovalca, ki sta imela najmanj glasov za zmago to sta bila Mitja in Ana. V super finalu so ostali Ana Mari, Pia, Sebastjan B in Tomaž. V superfinalu je najprej zapustil hišo Sebastjan B, nato je hišo Big Brother zapustil zadnji moški v hiši Tomaž. Zadnji dve stanovalki sta ostali Ana Mari in Pia. Voditeljica Ana Marija Mitić je stanovalkama zadnjič rekla, da naj vstaneta in razglasia je da je zmagovalka Pia. Pia je prva ženska zmagovalka Big Brotherja Slovenija. == Naloge == {| class="wikitable" |- ! Teden !! Naloga!! opravljena/neopravljena |- |1|| Hotel Big Brother || bgcolor="green"| opravljena |- |2|| Elitna družba || bgcolor="green"| opravljena |- |3|| Pari || bgcolor="green"| opravljena |- |4|| Big Brother song contest (Big Brother pevsko tekmovanje) || bgcolor="green"| opravljena |- |5|| Turneja po Sloveniji || bgcolor="red"| neopravljena |- |6|| Delo v tovarni || bgcolor="green"| opravljena |- |7|| Lažni boj z drugo hišo || bgcolor="green"| opravljena |- |8|| Gledališče || bgcolor="green"| opravljena |- |9|| Kriza || bgcolor="green"| opravljena |- |10|| Radio Big Brother || bgcolor="red"| neopravljena |- |11|| Zavod za zaposlovanje || bgcolor="green"| opravljena |- |12|| Poroka || bgcolor="green"| opravljena |- |13|| Preživetje v naravi || bgcolor="green"| opravljena |- |14|| Dom upokojencev || bgcolor="red"| neopravljena |} === Hotel Big Brother === V prvi nalogi so se stanovalci delili na ''Goste'' in ''uslužbence''. Po nekaj dnevih je elita premešala vloge. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalec ! Dan 3&ndash;5 ! Dan 5&ndash;6 |- ! Ana | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Ana Mari | style="background:powderblue" | Uslužbenka | style="background:gold" | Gost |- ! Darja | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! David | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:powderblue" | Uslužbenec |- ! Dijana | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Ksenija | style="background:powderblue" | Uslužbenka | style="background:powderblue" | Uslužbenka |- ! Marko | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslušbenec |- ! Nina | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslužbenka |- ! Pia | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna soba |- ! Sebastjan B | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Sebastjan Z | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:gold" | Gost |- ! Tibor | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:gold" | Gost |- ! Tina | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna soba |- ! Tomaž | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna Soba |- ! Žiga | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslužbenec |- |} === Pari === V tretjem tednu so stanovalce razdelili po parih. Pari morajo početi iste stvari(Jesti, piti, oditi spat...).Te pare je določila Elita. Čez teden pari tekmujejo za najbolj ''idealen par'', ki na koncu tedna dobi imuniteto. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalec 1 ! Stanovalec 2 |- |bgcolor="#C71585"|Dijana |bgcolor="#C71585"| Tina |- |bgcolor="#7B68EE"|Ana |bgcolor="#7B68EE"|David |- |bgcolor="#FFFF00"|Ana Mari |bgcolor="#FFFF00"|Sebastjan B |- |bgcolor="#1E90FF"|Marko |bgcolor="#1E90FF"|Žiga |- |bgcolor="#7CFC00"|Nina |bgcolor="#7CFC00"|Sebastjan Z |- |bgcolor="#FF7F50"|Darja |bgcolor="#FF7F50"|Tomaž |- |} === Big Brother pevsko tekmovanje === Stanovalci so se čez teden pripravljali na nastop, ki so ga imeli v petek 3.4. v oddaji v živo. Po telefonskem glasovanju gledalcev sta bili zmagovalki Ana Mari in Tina, ki sta si priborili imuniteto. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalci ! Nastop ! Mesto |- style="background:gold;" ||Ana Mari & Tina ||Rhianna and Kanye West ||1 |- style="background:silver;" ||Pia ||Jennifer Lopez ||2 |- bgcolor="bronze" ||Žiga ||Pink ||3 |- ||Ana & David ||Blues Brothers ||4 |- |Nina |Magnifico |5 |- |Darja, Sebastjan B, Tibor |Elton John, Axl Rose, Freddie Mercury |6 |- |Marko, Sebastjan Z, Tomaž |Sestre |7 |} ==Predvajanje== PON ob 21.00,21.20 ali 21.30 (90 minut)<br> TOR - ČET ob 20.00,21.30 ali po fimu (90 minut)<br> PET ob 20.00 - 22.00 oddaja v živo (izpadanje) (120 min)<br> SOB in NED ob 20.00, po moto gp ali po filmu (90 minut)<br> Skupaj 106 oddaj ===V živo iz hiše Brother=== Gledalci so med tednom si lahko na kratko ogledali kaj se dogaja v hiši brezplačno. PON - PET V živo iz hiše Big Brother ob 16.00 (30 min) in ob 17.45 (15 min) od 9. marca do 29. marca<br> PON - PET v živo iz hiše Big Brother ob 13.00 (30 min) in ob 16.15 (15 min) od 29. marca do 19. junija (2x 75 oddaj = 150 oddaj)<br> SRE V živo iz hiše Big Brother ob 23.00 oz. po dnevni oddaji (30 min ali 2x 15 min) (25 oddaj)<br> PET V živo iz hiše Big Brother ob 22.00 oz. po oddaji v živo (30 min) (15 oddaj) <br> Skupaj 190 oddaj {{Big Brother Slovenija}} [[Kategorija:Big Brother Slovenija|*]] j2kz5yxv0u18xfuzayvsw145zimof6s 0 416714 6753639 5796464 2026-09-22T09:23:30Z ~2026-50963-93 266153 /* */ 6753639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Urška Mazej|death_date=22.9.2026|death_place=Scv}} '''Urška Mazej''', [[Američani|ameriška]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[11. avgust]] [[1968]], [[Santa Fe, Nova Mehika|Santa Fe]], [[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike]]. Diplomirala je iz igralstva na [[Univerza Northwestern|Univerzi Northwestern]], nato pa pričela nastopati v različnih gledaliških produkcijah v [[Chicago|Chicagu]] ter od leta 1992 tudi v televizijskih in filmskih vlogah. Zaslovela je z vlogo Skyler White, žene protagonista v dramski seriji ''[[Kriva pota]]'', ki se je predvajala med letoma 2008 in 2013. Zanjo je dvakrat zapored, v letih 2013 in 2014, prejela [[emmy]]ja za najboljšo stransko žensko vlogo.<ref>{{navedi splet| url=http://www.emmys.com/bios/anna-gunn |title=Anna Gunn |work=Emmys |publisher=Academy of Television Arts & Sciences |accessdate=31.3.2016}}</ref> Zdaj živi v [[Los Angeles]]u. Z nekdanjim možem Alastairjem Duncanom ima hčerki Emmo in Eilo. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi revijo |url=http://www.more.com/entertainment/celebrities-movies-tv-music/anna-gunn-breaking-bad-breakthrough-star |title=Anna Gunn: From 'Breaking Bad' to Breakthrough Star |last=Dougherty |first=Margot |journal=More |date=marec 2014 |access-date=2016-03-31 |archive-date=2014-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140909090444/http://www.more.com/entertainment/celebrities-movies-tv-music/anna-gunn-breaking-bad-breakthrough-star |url-status=dead }} * {{navedi novice| url=http://www.inquisitr.com/1804386/breaking-bad-star-anna-gunn-to-join-gary-sinise-in-criminal-minds-spinoff/ |title='Breaking Bad' star Anna Gunn to join Gary Sinise in 'Criminal Minds' spinoff |last=Vkanty |first=Edward |date=31.1.2015 |work=Inquisitr |accessdate=31.3.2016}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb-ime|0348152}} {{EmmyNajStranskaIgralkaDramskaSerija}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Gunn, Anna}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Northwestern]] 1yw588d85p7kndwh5lq9msfwbh93ni2 6753669 6753639 2026-09-22T10:46:47Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50963-93|~2026-50963-93]] ([[User talk:~2026-50963-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 5796464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anna Gunn''', [[Američani|ameriška]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[11. avgust]] [[1968]], [[Santa Fe, Nova Mehika|Santa Fe]], [[Nova Mehika]], [[Združene države Amerike]]. Diplomirala je iz igralstva na [[Univerza Northwestern|Univerzi Northwestern]], nato pa pričela nastopati v različnih gledaliških produkcijah v [[Chicago|Chicagu]] ter od leta 1992 tudi v televizijskih in filmskih vlogah. Zaslovela je z vlogo Skyler White, žene protagonista v dramski seriji ''[[Kriva pota]]'', ki se je predvajala med letoma 2008 in 2013. Zanjo je dvakrat zapored, v letih 2013 in 2014, prejela [[emmy]]ja za najboljšo stransko žensko vlogo.<ref>{{navedi splet| url=http://www.emmys.com/bios/anna-gunn |title=Anna Gunn |work=Emmys |publisher=Academy of Television Arts & Sciences |accessdate=31.3.2016}}</ref> Zdaj živi v [[Los Angeles]]u. Z nekdanjim možem Alastairjem Duncanom ima hčerki Emmo in Eilo. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi revijo |url=http://www.more.com/entertainment/celebrities-movies-tv-music/anna-gunn-breaking-bad-breakthrough-star |title=Anna Gunn: From 'Breaking Bad' to Breakthrough Star |last=Dougherty |first=Margot |journal=More |date=marec 2014 |access-date=2016-03-31 |archive-date=2014-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140909090444/http://www.more.com/entertainment/celebrities-movies-tv-music/anna-gunn-breaking-bad-breakthrough-star |url-status=dead }} * {{navedi novice| url=http://www.inquisitr.com/1804386/breaking-bad-star-anna-gunn-to-join-gary-sinise-in-criminal-minds-spinoff/ |title='Breaking Bad' star Anna Gunn to join Gary Sinise in 'Criminal Minds' spinoff |last=Vkanty |first=Edward |date=31.1.2015 |work=Inquisitr |accessdate=31.3.2016}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb-ime|0348152}} {{EmmyNajStranskaIgralkaDramskaSerija}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Gunn, Anna}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Northwestern]] 2a6hwz1o5xvwxep7g28t6m390yraq9v 0 423102 6753520 6753290 2026-09-21T18:32:13Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50678-88|~2026-50678-88]] ([[User talk:~2026-50678-88|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6572523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Дубраве |official_name = Dubrave |nickname = |motto = |settlement_type = naselje |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Bosnia | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = [[Bosna in Hercegovina]] |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Republika Srbska]] |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = |population_blank1 = |population_blank1_title = |population_as_of = 1991 |population_note = |population_total = 2.581 |population_density = |population_metro = |population_density_metro = |population_urban = |population_density_urban = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd = 45 |latm = 08|latNS = N |longd =17 |longm = 09|longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = |website = |footnotes = }} '''Dubrave''' so [[naselje]] v občini [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]], [[Bosna in Hercegovina]]. ==Deli naselja== Dubrave. ==Prebivalstvo== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="6" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |- | - || - || - || 1.880 || 2.362 || 2.581 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1971/pdf/G19714001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1981]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.">{{navedi splet|url=http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|title=Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.|work=fzs.ba|accessdate=2016-08-07|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305040829/http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 1.880 | label1 = [[Muslimani]] 1.814 | value1 = 96,48 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 29 | value2 = 1,54 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 1 | value3 = 0,05 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 10 | value4 = 0,53 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 26 | value5 = 1,38 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 2.362 | label1 = [[Muslimani]] 2.124 | value1 = 89,92 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 25 | value2 = 1,05 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 5 | value3 = 0,21 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 158 | value4 = 6,68 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 50 | value5 = 2,11 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 2.581 | label1 = [[Muslimani]] 2.413 | value1 = 93,49 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 36 | value2 = 1,39 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 4 | value3 = 0,15 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 74 | value4 = 2,86 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 54 | value5 = 2,09 | color5 = #FFBF00 }} |- |} ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{bih-naselje-stub}} {{Gradiška}} [[Kategorija:Naselja občine Gradiška]] m1x6iwippz77id122iddcby097q38f6 0 426061 6753578 6751692 2026-09-21T22:40:39Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6753578 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lumir Abdixhiku]] *[[Arban Abrashi]] *[[Behadin Ahmeti]] *[[Shpend Ahmeti]] *[[Predrag Ajtić]] *[[Stanoje Akšić]] *[[Binak Alia]] *[[Liburn Aliu]] *[[Fejzi Bej Alizoti]]  *[[Zoran Anđelković]] *[[Azem Azemi]] *[[Hysamedin Azemi]] == B == *[[Qazim Bajgora]] *[[Hykmete Bajrami]] *[[Sejdo Bajramović]] *[[Mahmut Bakalli]] *[[Dimal Basha]] *([[Muharrem Bekteshi]]) *[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina) *[[Kolë Berisha]] *[[Rustem Berisha]] *[[Besnik Bislimi]] *[[Isa Boletini]] *[[Ljubomir Neđo Borković]]  *[[Flora Brovina]] *[[Bujar Bukoshi]] == C == *[[Predrag Cuckić]]? *([[Bajram Curri]]) == Č == * [[Boško Čakić]] *[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]] * [[Agim Çeku]] * [[Hajrulla Çeku]] *[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]] *[[Vlora Çitaku]] == Ć == * Živojin - Srdja Ćurčić == D == *[[Nexhat Daci]] *[[Fikrim Damka]] *[[Refki Dauti]] *[[Gjergj Dedaj]] *[[Adem Demaçi]] (1936-2018) *[[Afrim Deva]] *[[Velli Deva]] *([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji) *[[Desanka Djordjević]] *[[Drita Dobroshi]] *[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj) *[[Svetislav Dolašević]] *[[Emin Duraku]] == E == * [[Zlatan Elek]] == F == *[[Aslan Fazlija]] *[[Halil Fejzulahu]] - Srećko == G == * [[Nazim Gafurri dhe Stak]] *[[Alush Gashi]] *[[Rexhep Gashi]] *[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]] *[[Ukë Gashi]] *[[Jusuf Gërvalla]] *[[Donika Gërvalla-Schwarz]] * [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu) * [[Enver Gjerqeku]] * [[Adem Grabovci]] *[[Branislav Grbić]] *[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021) == H == *([[Enver Hadri]]) *[[Rozeta Hajdari]] *[[Xhavit Haliti]] *[[Bedri Hamza]] *[[Xhevdet Hamza]] *[[Daut Haradinaj]] *[[Ramush Haradinaj]] *[[Sinan Hasani]] *[[Albulena Haxhiu]] *[[Lutfi Haziri]] *[[Avdullah Hoti]] *[[Dhurata Hoxha]] *[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] *[[Hajredin Hoxha]] *[[Hysen Hoxha]] *[[Mehmet Hoxha]] *[[Mustafa Hoxha]] *[[Enver Hoxhaj]] *[[Naser Husaj]] *[[Skënder Hyseni]] == I == *[[Iljaz Iljazi]] *[[Reshad Isa]] *[[Oliver Ivanović]] == J == *[[Aleksandar Jablanović]] *[[Atifete Jahjaga]] * [[Daut Jashanica]] * [[Adem Jashari]] * [[Kaqusha Jashari]] * [[Shefqet Jashari]] *[[Dalibor Jevtić]] *[[Vukašin Jovanović]] *[[Pavle Jovićević]] == K == *[[Salih Kabashi]] *[[Hysen Kajdomçaj]] *[[Fazli Kajtazi]] *[[Lirije Kajtazi]] *[[Abaz Kazazi]] *[[Ali Kelmendi]] *[[Bajram Kelmendi]] *[[Jusuf Kelmendi]] *[[Nesti Kerenxhi]] *[[Enis Kervan]] *[[Avni Klinaku]] *[[Remzi Kolgeci]] *[[Glauk Konjufca]] *[[Bajram Kosumi]] *[[Jakup Krasniqi]] *[[Memli Krasniqi]] *[[Rexhep Krasniqi]] *[[Ceno Kryeziu]] *[[Gani Kryeziu]] *[[Hasan Kryeziu]] *[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' *[[Said Kryeziu]] *[[Ilaz Kurteshi]] *[[Albin Kurti]] == L == *[[Fatmir Limaj]] *[[Blažo Ljutica]] == M == *[[Ragib Mahmuti]] *[[Mehmet Maliqi]] *[[Naim Maloku]] *[[Ramadan Marmulaku]] *[[Armend Mehaj]] *[[Mark Mirdita]] *Rexhep Mitrovica? - *[[Rrahman Morina]] *[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'') *[[Gazmend Muhaxheri]] *[[Ali Mula]] *[[Hekuran Murati]] *[[Hasim Mustafa]] *[[Isa Mustafa]] *[[Mušerefa Mustafa]] *[[Namzi Mustafa]] == N == * [[Arbërie Nagavci]] * [[Bogoljub Nedeljković]]  *[[Radovan Ničić]] *[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]] *[[Fadil Nimani]] * [[Xhavit Nimani]] - Patrija == O == * [[Bahri Oruçi]] *[[Vjosa Osmani]] == P == * [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]] * [[Zahir Pajaziti]] *[[Đoka (Djordjije) Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Katarina Patrnogić]] *[[Jovan Pečenović]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Mustafa Pljakić]] * [[Miladin Popović]] (alb."''Alija"'' Popoviq) * [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') *[[Kadri Prishtina]] (hoxha) * [[Ymer Prizreni]] * [[Ymer Pula]] == Q == * [[Rexhep Qosja]] (1936 - 2026) * [[Anton Quni]] == R == *[[Milan Radoičić]] *[[Blažo Radonjić]] *[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof) *[[Goran Rakić]] *[[Agim Ramadani]] *[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  *[[Nenad Rašić]] *[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi) *[[Hashim Rexhepi]] *[[Fidan Rekaliu]] *[[Bajram Rexhepi]] *[[Hashim Rexepi]] *[[Dušan Ristić]] *[[Artane Rizvanolli]] *[[Ibrahim Rugova]] *[[Safeta Rugova]] == S == *[[Ismet Saqiri]] *[[Ramiz Sadiku]] *[[Adem Salihaj]] *[[Riza Sapunxhiu]] *[[Fatmir Sejdiu]] *[[Bajram Selani]] *[[Bajram Selimi]] *[[Petrit Selimi]] *[[Rexhep Selimi]] *[[Xhelal Sfeçla]] *[[Blerim Shala]] *[[Kujtim Shala]] *[[Ismet Shaqiri]] *[[Kolë Shiroka]] *[[Mehmet Shoshi]] *[[Nikolla Shkreli]] *[[Ali Shukria]] (Shukriu) *[[Tankosava Simić]] *[[Müfera Şinik]] *([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji) *[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog) *[[Sadik Stavileci]] *[[Hivzi Sylejmani]] *[[Sherafedin Sylejmani]] *[[Rexhai Surroi]] *[[Veton Surroi]] *[[Xelal Sveçla]] *([[Goran Svilanović]]) == Š == * [[Branislav Škembarević]] * [[Jovo Šotra]] == T == *(Jorgovanka Tabaković) *[[Abelard Tahiri]] *[[Besnik Tahiri]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Hashim Thaçi]] *[[Momčilo Trajković]] *[[Rada Trajković]] == U == == V == *[[Ilija Vakić]] *[[Dragan Velić]] *[[Agim Veliu]] *[[Kadri Veseli]] *[[Azem Vllasi]] *[[Asim Vokshi]] *[[Ramadan Vraniqi]] *[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]] == Y == * [[Mahir Yağcılar]] == Z == * [[Jusuf Zejnullahu]] *[[Haxhi Zeka]] *[[Rexep Zogaj]] ==Glej tudi== * [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]] * [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]] [[Kategorija:Kosovski politiki|*]] hy82pcjnoshd40akrex6dwxvft6ez69 0 433750 6753558 6751655 2026-09-21T19:35:52Z Yerpo 8417 boljša slika 6753558 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Cluj-Napoca |nickname = ''Mesto zakladov''<br/><!-- -->({{langx|ro|Orașul Comoară}}<ref name="Clujeanul-2007">{{cite web |title=Portretul unui oraș |url=http://old.clujeanul.ro/cotidian/nocache/articol/Time_out/Portretul_unui_oras.html |url-status=dead |publisher=Clujeanul |date=21 September 2007 |access-date=9 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824222158/http://old.clujeanul.ro/cotidian/nocache/articol/Time_out/Portretul_unui_oras.html |archive-date=24 August 2010 |language=ro}}</ref><br/><!-- -->{{langx|hu|Kincses Város}})<ref name="UFI-2004">{{cite web |date=December 2004 |title=A kincses város |url=http://www.ufi.hu/index.php?site=cikkr&c0id=167 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080902050111/http://ufi.hu/index.php?site=cikkr&c0id=167 |archive-date=2 September 2008 |access-date=2008-10-09 |publisher=UFI |language=hu}}</ref> |settlement_type = [[Seznam mest v Romuniji|Mesto]] |motto = |image_skyline = Cluj panorama 2026.jpg |imagesize = 290px |image_caption = Panoramski posnetek središča mesta |image_flag = Coa Romania Town Cluj History.svg |image_seal = |image_shield = ROU CJ Cluj-Napoca CoA.png |pushpin_map = Romunija#Evropa |pushpin_label_position = left |pushpin_map_caption = Geografska lega Cluja v Romuniji <!-- Location --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ROM}} |subdivision_type1= Okraj |subdivision_name1=Cluj-Napoca |leader_title= Župan |leader_name= {{Wikidata|p6}} |leader_party= |established_title=Ustanovitev |established_date=1213 (prvič uradno omenjen kot ''Clus'') |area_total_km2=179,5 |area_metro_km2=1537,5 |elevation_m = 340 |population_as_of=popis 2021 | population_footnotes = <ref name="INSSE-2023">{{Cite web |date=31 May 2023 |title=Populaţia rezidentă după grupa de vârstă, pe județe și municipii, orașe, comune, la 1 decembrie 2021 |url=https://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2023/05/Tabel-1.03_1.3.1-si-1.03.2.xls |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro}}</ref> | population_total = 286.598 | population_metro_footnotes = (2011) | population_metro = 411,379<ref name="Cluj County Regional Statistics Directorate-2013">{{Cite web |date=5 July 2013 |title=Rezultate definitive ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011 – analiza |url=http://www.cluj.insse.ro/cmscluj/files%5Cdeclaratii%5CAnaliza_serii%20date_RPL2011.doc |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504103421/http://www.cluj.insse.ro/cmscluj/files%5Cdeclaratii%5CAnaliza_serii%20date_RPL2011.doc |archive-date=4 May 2014 |access-date=2013-07-05 |publisher=Cluj County Regional Statistics Directorate}}</ref> | population_density_km2 = 1597 |postal_code_type=Poštna številka |postal_code=400xyz¹ |area_code= +40 x64² |registration_plate_type=[[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate=CJ |footnotes=¹x, y in z so števke, ki označujejo ulico, del ulice ali celo hišno številko<br/>²x je števka, ki označuje operaterja: 2 je nekdanji nacionalni operater (Romtelecom), 3 so drugi operaterji |website=https://primariaclujnapoca.ro/ }} '''Cluj-Napoca''' (izg. kluž napoka, [[Nemščina|nemško]] Kreis Klausenburg, [[Madžarščina|madžarsko]] Kolozsvár, [[Latinščina|srednjeveško latinsko]] Castrum Clus, Claudiopolis, [[jidiš |jidiš]] קלויזנבורג‎, Kloiznburg) običajno kar '''Cluj''', je po številu prebivalcev četrto največje mesto v [[Romunija|Romuniji]].<ref>[http://www.hotnews.ro/stiri-esential-11436960-harta-interactiva-cum-schimbat-ierarhia-marilor-orase-din-tara-mai-ramas-doar-doua-orase-provincie-populatia-peste-300-000-locuitori.htm ''Cum s-a schimbat ierarhia marilor orașe din țară'']. (v romunščini). Hotnews.ro. 6. februar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.</ref> Cluj je središče okraja Cluj v severozahodnem delu države. Leži v dolini reke Someșul Mic. Od Bukarešte oddaljen 324 km, od [[Budimpešta|Budimpešte]] 351 km in od [[Beograd]]a 322 km. V preteklosti je bil uradna prestolnica [[Kneževina Transilvanija|Velike kneževine Transilvanije]]. Leta 2021 je imelo mesto 286.598 prebivalcev<ref name="INSSE-2023" /> Metropolitansko območje je imelo 411.379 prebivalcev,<ref name="Cluj County Regional Statistics Directorate-2013"/><ref name="CJ Cluj">{{Cite web |title=Zona Metropolitana Urbana |url=http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090531014252/http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |archive-date=31 May 2009 |access-date=25 May 2009 |publisher=CJ Cluj |language=ro}}</ref> s primestji (romunsko ''zona periurbană'') pa več kot 420.000 prebivalcev.<ref name="Cluj County Regional Statistics Directorate-2013"/><ref name="Cluj County Council">{{cite web |title=Zona Metropolitană Urbană și Strategii de Dezvoltare a Zonei Metropolitane Cluj-Napoca |url=http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071114084040/http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |archive-date=14 November 2007 |access-date=2008-03-12 |publisher=Cluj County Council |language=ro}}</ref> Razen stalnih prebivalcev je v mestu tudi veliko študentov in začasnih prebivalcev, v povprečju (2004-2007) več kot 20.000.<ref name="Foaia Transilvană-2008">{{cite web |date=6 March 2008 |title=Wanted: clujeanul verde |url=http://www.ftr.ro/wanted-clujeanul-verde-2898.php |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511000054/http://www.ftr.ro/wanted-clujeanul-verde-2898.php |archive-date=11 May 2008 |access-date=2008-05-12 |publisher=Foaia Transilvană |language=ro}}</ref> Mesto ima površino 179,52 km². Srediče mesta je trg Unirii s cerkvijo sv. Mihaela iz 14. stoletja. Cerkev je posvečena mestnemu zavetniku nadangelu Mihaelu.<ref>{{cite web |title=Catedrala "Sf. Mihail" |url=http://www.clujonline.com/ro/catedrala_sf_mihail.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322072926/http://www.clujonline.com/ro/catedrala_sf_mihail.htm |archive-date=22 March 2008 |access-date=2008-03-12 |publisher=Clujonline.com |language=ro}}</ref> Cluj je v devetdesetih letih 20. stoletja doživel desetletje upadanja. Njegov mednarodni ugled je prizadela predvsem politika takratnega župana Gheorgheja Funarja.<ref>[https://www.ft.com/content/97363fb4-ea07-11dc-b3c9-0000779fd2ac ''Cluj: Buzz grips university town'']. Financial Times, 6. marec 2008. Pridobljeno 13. marca 2008.</ref> Mesto je zdaj eno od najpomembnejših akademskih, kulturnih, industrijskih in poslovnih središč Romunije. V njem je univerza Babeș-Bolyai, ki je največja v državi, botanični vrt, mednarodno pomembne kulturne ustanove in največja romunska poslovna banka.<ref>[https://monocle.com/affairs/ ''Five alive – New regions – Five territories to watch'']. Monocle 9 (01), december 2007. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref><ref>Alexandra Groza (8. januar 2008). ''Presa britanică: Clujul, campion mondial la dezvoltare'' (v romunščini). Clujeanul. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref> Leta 2015 je bil Cluj Evropska prestolnica mladih.<ref>{{Cite web |title=cluj2015.eu |url=http://www.cluj2015.eu/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141217004901/http://www.cluj2015.eu/ |archive-date=17 December 2014 |access-date=14 December 2014 |website=www.cluj2015.eu}}</ref> == Etimologija == ===Napoca=== Na mestu današnjega mesta je stala predrimska naselbina ''Napoca''. Po [[Rimska Dakija|rimski osvojitvi]] [[Rimska Dakija|tega območja]] leta 106 n. št. se je kraj imenoval ''Municipium Aelium Hadrianum Napoca''. Ime ''Napoca'' ali ''Napuca'' verjetno izhaja iz: * imena nekaterih [[Dacian tribes|dačanskih plemen]], kot so ''Naparis'' ali ''Napaei'', * grške besede ''napos'' (νάπος), ki pomeni »zalesenela dolina«, ali * [[Indoevropski jeziki|indoevropskega korena]]''*snā-p-'' ([[Indogermanisches etymologisches Wörterbuch|Pokorny]] 971–972), pomeni »teči, plavati, vlažen«.<ref>Lukács 2005, p.14</ref> ===Cluj=== [[File:Tiperit en Klus.JPG|thumb|Romunski napis v verski knjigi: »Natisnjeno v Klusu v letu Gospodovem 1703« (prevedeno).]] Prva pisna omemba sedanjega imena mesta – kot kraljevega okraja – je iz leta 1213 pod [[srednjeveška latinščina|srednjeveškim latinskim]] imenom ''Castrum Clus''.<ref name="Clujeanet-2">{{Cite web |title=O istorie inedită a Clujului – Cetatea coloniștilor sași |url=http://clujnet.com/romana/001_cluj_napoca/istorie/03-colonistii_sasi.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080130171551/http://clujnet.com/romana/001_cluj_napoca/istorie/03-colonistii_sasi.htm |archive-date=30 January 2008 |access-date=2008-03-16 |publisher=ClujNet.com |language=ro}}</ref> Kljub temu, da je bilo ime grofije ''Clus'' zabeleženo že v dokumentu ''Thomas comes Clusiensis'' iz leta 1173,<ref name="Lazarovici et al-6">Lazarovici et al. 1997, p.32 (3.1 De la Napoca romană la Clujul medieval)</ref> se domneva, da poimenovanje grofije izhaja iz imena utrdbe ([[kastrum]]'')'', ki je morda obstajala že pred svojo prvo omembo leta 1213, in ne obratno.<ref name="Lazarovici et al-6"/> Glede nastanka imena te utrdbe obstaja več hipotez * Lahko predstavlja izpeljanko iz [[Latinščina|latinskega]] izraza ''clausa&#x20;–&#x20;clusa'', ki pomeni »zaprto mesto«, »soteska«, »grapa«.<ref name="Lazarovici et al-6" /> * Podobne pomene pripisujejo [[Slovanski jeziki|slovanskemu izrazu]] ''kluč'', ki pomeni »[[Izvir|ključ]]«<ref name="Lazarovici et al-6" /> in nemškemu izrazu ''Klause&nbsp;–&nbsp;Kluse'' (ki pomeni »gorski prelaz« ali »[[Prag (zajezitev)|jez]]«).<ref name="Gaal-2000">{{Cite web |last=Gaal |first=György |date=19 July 2000 |title=Kolozsvári kronológia – Kolozsvár kétezer esztendeje dátumokban |url=http://www.szabadsag.ro/archivum/2000/0sep-19.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207090923/http://www.szabadsag.ro/archivum/2000/0sep-19.htm |archive-date=7 December 2008 |access-date=2008-03-15 |publisher=Szabadság |language=hu}}</ref> * Latinsko in slovansko ime se je najverjetneje nanašalio na dolino, ki se med hribi oži ali zapira zahodno od [[Mănăștur|Cluj-Mănășturja]].<ref name="Lazarovici et al-6" /> * Druga možnost pa je, da ime izhaja od prvega mestnega sodnika, ki se je imenoval, ''Miklusom&#x20;–&#x20;Miklós / Kolos''.<ref name="Gaal-2000" /> [[Madžarščina|Madžarska]] oblika ''Kolozsvár'', prvič zapisana leta 1246 kot ''Kulusuar'', je skozi čas doživela več [[Glasovna sprememba|glasovnih sprememb]] (''uar'' / ''vár'' v madžarščini pomeni »grad«); različica ''Koloswar'' se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1332.<ref name="Asztalos-2003">{{Cite web |last=Asztalos |first=Lajos |date=4 August 2003 |title=Kolozsvár neve |url=http://www.szabadsag.ro/archivum/2003/08/3aug-04.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207090427/http://www.szabadsag.ro/archivum/2003/08/3aug-04.htm |archive-date=7 December 2008 |access-date=2008-03-15 |publisher=Szabadság |language=hu}}</ref> Njegovo [[Transilvanski Sasi|saško]] ime ''Clusenburg'' / ''Clusenbvrg'' se je pojavilo leta 1348, vendar se je od leta 1408 uporabljala oblika ''Clausenburg''.<ref name="Asztalos-2003" /> [[Romunščina|Romunsko ime]] se je v preteklosti zapisovalo kot ''Cluj'' ali kot ''Cluș'',<ref name="Szabó-2007">{{Cite web |last=Szabó |first=Attila m. |title=Dicționar de localități din Transilvania |url=http://dictionar.referinte.transindex.ro/index.php3?action=betu&betu=k&kezd=60&co=nemet |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100822094410/http://dictionar.referinte.transindex.ro/index.php3?action=betu&betu=k&kezd=60&co=nemet |archive-date=22 August 2010 |access-date=2008-03-15 |language=ro}}</ref> pri čemer je slednje uporabil [[Mihai Eminescu|Mihaija Eminescuja]] v svojem delu z naslovom ''Poesis''. Med drugimi zgodovinskimi imeni mesta, ki so v različnih jezikih povezana z imenom »Cluj« ali so iz njega izpeljana, so [[Latinščina|latinsko]] ''Claudiopolis'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Clausemburgo'',<ref>''Le Vie d'Italia'', vol. 46/1940, issues 7-12, p. 1172</ref> ''[[Turščina|turško]] Kaloşvar''<ref>Gönül Pultar, ''Kimlikler lütfen: Türkiye Cumhuriyeti'nde kültürel kimlik arayışı ve temsili'', p. 62. Ankara: ODTÜ Yayıncılık, 2009, {{ISBN|978-994-434478-4}}</ref> in v [[Jidiš|jidišu]] קלויזנבורג ''Kloyznburg'' ali קלאזין ''Klazin''.<ref name="Szabó-2007" /> ===Današnje uradno ime=== K zgodovinskemu in sodobnemu imenu Cluja je bila dodana beseda »Napoca« - to je bilo antično predrimsko in rimsko ime naselij na območju današnjega mesta. [[Socialistična republika Romunija|Komunistične oblasti]] pod vodstvom [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceausescuja]] so to potezo izvedle v okviru ustvarjanja mitov med nacionalno-komunistično diktaturo.<ref>{{Cite book |last=Pippidi |first=Andrei |author-link=Andrei Pippidi |url=https://books.google.com/books?id=olpKYhgrS48C&pg=PA466 |title=Totalitarian and Authoritarian Regimes in Europe: Legacies and Lessons from the Twentieth Century |publisher=[[Berghahn Books]] |year=2006 |isbn=9781571816412 |editor-last=Jerzy W. Borejsza |page=466 |chapter=Historical Memory and Legislative Changes in Romania |access-date=14 October 2021 |editor-last2=Klaus Ziemer}}</ref> To se je zgodilo leta 1974, ko so s tem želeli poudariti predrimske korenine mesta.<ref>{{Cite book |last=George W. White |title=Nested Identities: Nationalism, Territory, and Scale |publisher=Rowman & Littlefield |year=1999 |isbn=0-8476-8467-9 |editor-last=Herb |editor-first=Guntram Henrik |page=275 |chapter=Transylvania: Hungarian, Romanian, or Neither? |access-date=2021-10-15 |editor-last2=David H. Kaplan |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ikVCJQIJsNoC&pg=PA275}}</ref><ref name="National Institute of Statistics">{{Cite web |title=Cluj-Napoca. Istoric |url=http://www.clujonline.com/ro/istoric.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200219101645/http://www.clujonline.com/ro/istoric.htm |archive-date=19 February 2020 |access-date=2008-03-14 |publisher=Clujonline.com |language=ro}}</ref> Polno ime »Cluj-Napoca« se redko uporablja zunaj uradnega konteksta.<ref>Brubaker et al. 2006, p.xxi</ref> === Vzdevek === Vzdevek »mesto zakladov« je mesto dobilo v poznem 16. stoletju in se nanaša na bogastvo, ki so ga zbrali prebivalci, med drugim tudi z trgovino s plemenitimi kovinami.<ref>Lazarovici et al. 1997, p.39 (3.1 De la Napoca romană la Clujul medieval)</ref> Fraza je v romunščini ''orașul comoară'',<ref name="Clujeanul-2007" /> v madžarščini pa ''kincses város''.<ref name="UFI-2004" /><ref>{{Citation |last=Bunta |first=Magda |title=A kolozsvári ötvöscég középkori pecsétje |work=Folia Archaeologica |pages=151–154 |year=1970 |url=http://mek.oszk.hu/07500/07523/07523.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141016230902/http://mek.oszk.hu/07500/07523/07523.pdf |archive-date=2014-10-16 |url-status=live |language=hu}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cluj-Napoca}} {{Wikivoyage|Cluj-Napoca}} * [http://www.primariaclujnapoca.ro/ Cluj-Napoca: Official administration site] {{in lang|ro}} * [https://visitcluj.ro/ Cluj-Napoca : Official tourism site] {{in lang|en|ro}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] rmzibeiyki9pe2wrrahv6cer37hqlm6 0 435738 6753494 6646799 2026-09-21T17:21:54Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6753494 wikitext text/x-wiki '''Seznam politologinj in politologov v Sloveniji / Seznam [[Slovenija|slovenskih]] [[politolog]]ov''' (v oklepaju [[Obramboslovni raziskovalni center|obramboslovci]]) == A == * [[Darko Anželj]] * [[Andrej Anžič]] *[[Jana Arbeiter]] *[[Vojko Arko]] == B == * ([[Karolina Babič]]) * [[Geza Bačič]] * [[Irena Bačlija Brajnik]] *[[Veronika Bajt]]? *[[Klemen Balanč]] *[[Marko Balažic]] *[[Milan Balažic]] *[[Marinko Banjac]] *[[Dragan Barbutovski]] *[[Ciril Baškovič]] *[[Karolina Babič]] *[[Igor Bavčar]] *[[Darja Bavdaž Kuret]] *[[Anton Bebler]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Andrej Benedejčič]] *[[Bogdan Benko]] *[[Vlado Benko]] *[[Zvonko Bergant]]? *[[Martin Berishaj]] *[[Boštjan Bertalanič]] *[[Romana Bešter]] *[[Barbara Beznec]] *[[Vlado Beznik]] *[[Adolf Bibič]] *[[Vasja Bibič]]? *[[Igor Bijuklič]]? *([[Miloš Bizjak]]) *[[Tilka Blaha]] *[[Ana Bojinović Fenko]] *[[Karl Bonutti]] *[[Tjaša Božič]] *[[Ana Bračič]] (ZDA) *[[Marjan Brezovšek]] *([[Bojan Brezigar]]) *[[Sara Brezigar]] *[[Irena Brinar]] *[[Alojz Briški|Lojze Briški]] *[[Milan Brglez]] *Jerneja Brumen *[[Aleš Bučar Ručman]] *[[Bojko Bučar]] *([[Maja Bučar]]) *([[Anže Burger]]) == C == * [[Petra Cafnik]] Uludag *Igor Cebek *[[Marjan Cencen]] *[[Franc Cengle]] *[[Janez Cigler Kralj]] *([[Mirko Cigler]])? * [[Štefan Cigoj]] *[[Jožef Ciraj]] *[[Boris Cizelj]] *[[Danijel Crnčec]] == Č == *[[Drago Čepar]]? *[[Stane Černoša|Stane (Stanislav) Černoša]] * [[Sandi Češko]] * [[Damir Črnčec]] == D == *[[Jasminka Dedić]] *[[Simon Delakorda]] *[[Silvo Devetak]]? *[[Tomaž Deželan]] *[[Bojan Dobovšek]] *([[Dušan Dolinar]]) *[[Nives Dolšak]] *[[Mitja Durnik]] == E == * ([[Alenka Ermenc]]) == F == *([[Tanja Fajon]]) *([[Marjan Fekonja]]) *[[Bogomil Ferfila]] *Andrej (Andés) Fink *[[Danica Fink-Hafner|Danica Fink Hafner]] == G == *[[Melita Gabrič]] *[[Laris Gaiser]] *([[Maja Garb]]) *([[Teodor Geršak]]) *[[Franc Glavan]] *([[Jože Goričar]]) *([[Karl Gorinšek]]) *[[Miro Gošnik]] *[[Borut Grgič]] * [[Branko Grims]] *([[Anton Grizold]]) *[[Bojan Grobovšek]] *([[Klemen Grošelj]]) * [[Gustav Guzej]] == H == * [[Miro Haček]] * [[Marjutka Hafner]] * [[Janko Heberle]]? *[[Marko Hočevar (politolog)]] * [[Andreja Hodžar Zajc]] * [[Ivan Hvala]] == J == *[[Vlasta Jalušič]] *[[Tadej Jan]] *([[Janez Janša]]) *[[Iztok Jarc]] *[[Franci Jazbec]] *[[Milan Jazbec]] *([[Ljubica Jelušič]]) *[[Jasmina Jerant]] *[[Sebastjan Jeretič]] *[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]] *[[Peter Ješovnik]] *[[Gašper Jež]] *[[Savin Jogan]] *([[Jelena Juvan]]) * [[Stane Južnič]] == K == *([[Jelko Kacin]]) *[[Darja Kapš]] *[[Andrej Kirbiš]]? *[[Srečo Kirn]]? *[[Roman Kirn]] *[[Matej Klarič]] *[[Andrej Klemenc]] *([[Zoran Klemenčič (*1962)|Zoran Klemenčič]]) *[[Mojca Kleva]] Kekuš *([[Peter Klinar]]) *[[Joco Klopčič]] *[[Smiljana Knez]] *([[Klemen Kocjančič]]) *[[Faris Kočan]] *([[Stanko Kodrin]]) *[[Rok Kogej]] * [[Nina Kokelj]] *[[Matevž Kokol]] *[[Janez Kolenc]]?? *([[Martin Konda]]) *([[Marjan Kolenc]]) *[[Miran Komac]] *([[Erik Kopač]]) *[[Marko Koprivc]] *[[Anej Korsika]] *([[Igor Kotnik]]) *[[Igor Kovač]]/Igor Kovac * [[Nataša Kovač]] *[[Bogdan Kozić]] *[[Gregor Kozovinc]] *[[Jerneja Krajnc]] * [[Stane Kranjc (politolog)]] *[[Alenka Krašovec]] *([[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]]) *[[Samo Kropivnik]] *[[Zdravko Krvina]] *([[Tomaž Kučič]]) *[[Simona Kukovič]] *([[Boštjan Kurent]]) *[[Andrej Kurnik]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Janko Kušar]] *([[Gorazd Kušej]]) *[[Tonči Kuzmanić]] 1956-2021 == L == *([[Borivoj Lah]]) *([[Damjan Lajh]]) *([[Uroš Lampret]]) *[[Sabina Lange|Sabina (Kajnč) Lange]] *[[Roman Lavtar]] *([[Dragomir Legiša|Drago Legiša]]) *[[Vid Legradić]] *[[Mavricij Karl Lenardič]] *[[Simona Leskovar]] *[[Doroteja Lešnik Mugnaioni]] *([[Herman Lešnik]]) *([[Borut Likar]]) *[[Uroš Lipušček]] * [[Tomaž Lisec]] * ([[Dimitrij Lokovšek]]) * ([[Dragotin Lončar]]) *[[Marko Lovec]] *[[Matej Lozar]] *([[Darko Lubi]]) *[[Andrej Lukšič]] * [[Igor Lukšič]] == M == *[[Matjaž Maček]] *[[Alem Maksuti]] *([[Marjan Malešič]]) *[[Denis Mancevič]] *[[Boštjan Markič]] *[[Andrej Marković]]? *([[Dorijan Maršič]]) *[[Miro Mastnak]] *[[Tomaž Mastnak]]?? *([[Dragutin Mate]]) *[[Marko Matičetov]] *[[Cene Matičič]]? *[[Igor Mekina]] *[[Luka Mesec]] *[[Vlado Miheljak]]? *[[Borut Miklavčič]]? *([[Tihomir Mirković]]) *[[Iztok Mirošič]] *[[Erik Modic]] *([[Heli Modic]]) *[[Anja Moric]]? *[[Breda Mulec]]? *[[Boris Muževič]] == N == *[[Elena Nacevska]] *[[Matjaž Nahtigal]] ? *[[Meta Novak]] *[[Victor Novak]] == O == * [[Mojmir Ocvirk]] == P == * [[Borut Pahor]] * [[Ahmed Pašić]] * [[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Ana Pavlič]] *[[Jernej Pavlin]] *([[Tatjana Pečnik|Tatjana/Tanja Pečnik]]) *[[Nina Pejič]] *[[Anton Pelinko]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *([[Danica Pepelnak]]) *[[Gregor Perič]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Aljuš Pertinač]] *([[Mojca Pešec]]) *([[Samo Petančič]]) *([[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]]) *[[Mateja Peter]] *([[Stanko Peterin]] - medn. pravnik) * [[Ernest Petrič]] *([[Alojzij Pevec]]) *[[Jernej Pikalo]] *[[Uroš Pinterič]] *([[Leonid Pitamic]]) * [[Zlata Ploštajner]] *([[Iztok Podbrega]]<nowiki/>r) *[[Slavko Podmenik]] *[[Črt Poglajen]] *[[Franc Pohole]] *[[Tanja Porčnik]] *[[Jure Požgan]] *([[Vladimir Prebilič]]) *([[Damjan Prezelj]]) *[[Janko Prunk]]* *[[Tjaša Pureber]] *[[Adam Purg]] * [[Danica Purg]] * [[Tomaž Pušnik]] == R == *[[Marjetka Rangus]] *Peter Pavel [[Remec]] (1925–2020) *[[Boštjan Remic]] *([[Miha Ribarič]]) *[[Nina Rismal]] * [[Rudi Rizman]] * [[Igor Rogelja]] *[[Petra Roter]] *([[Zdenko Roter]]) *[[Marjan Rožič]] *[[Peter Rožič (*1977)|Peter Rožič]]? *[[Jacques Rupnik]] * [[Janko Rupnik]] *([[Boris Rutar]]) *[[Tibor Rutar]] *[[Karl W. Ryavec]] == S == * [[Iztok Simoniti]] *[[Vid Simoniti]] *[[Matej Skočir]] *[[Edvin Skrt]] * [[Danilo Slivnik]] *([[Vlado Sruk]]) * [[Gojko Stanič]] * [[Aleksander Strel]] * [[Janko Sebastijan Stušek]] *[[Berni Stmčnik]] *([[Uroš Svete]]) *[[Marjan Svetličič]] == Š == *[[Zlatko Šabič]] *[[Štefan Bogdan Šalej]] *[[Franc Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Karel Šiškovič]] *([[Miha Škerbinc - Barbo|Miha Škerbinc]]) *[[Jožef Školč]] *[[Igor Šoltes]] *[[Primož Šterbenc]] *[[Urška Štremfel]] *[[Ana Štromajer]] *[[Jernej Štromajer]] *([[Danilo Švara]]) *[[Dominika Švarc Pipan]] == T == * [[Ana Tasič]] *[[Zoran Thaler]] *[[Tomislav Tkalec]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Matej Tonin]] *[[Cirila Toplak]] *([[Blaž Torkar]]) *([[Domen Torkar]]) *[[Vinko Trček]] *[[Primož Turk]]? == U == * [[Boštjan Udovič]] *[[Stane Uhan]] *[[Nuša Urbančič]] * [[Jana Urh]] == V == *[[Dejan Valentinčič]] *[[Štefka Vavti]] *[[Peter Verovšek|Peter (J.) Verovšek]] * [[Stanislav Vidovič]] * ([[Gorazd Vidrih]]) * [[Žiga Vodovnik]] * [[Andreja Vogrin]] *[[Vojko Volk]] *[[Gregor Vovk Petrovski]] *[[Andrej Vozlič]] *([[Anton Vratuša]]) * [[Blaž Vrečko Ilc]] * ([[France Vreg]]) * [[Ludvik Vrtačič]] *([[Janja Vuga Beršnak]]) *([[Stanko Vuk]]) == Z == *[[Dean Zagorac]] *[[Drago Zajc]] (ml.) *([[Alojz Završnik]]) *[[Jana Zbačnik]] *([[Milovan Zidar]]) *([[Milovan Zorc]])? *[[Pavle Zrimšek]]? *([[Rok Zupančič]]) *([[Milan Zver]]) *[[Zdravko Zwitter]] == Ž == *[[Mitja Žagar]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Samuel Žbogar]] *[[Zvone Žigon]] *([[Anton Žun]]) *[[Katja Žvan Elliott]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih obramboslovcev]], [[seznam slovenskih politikov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Politologi]] co0fp0dmmmj1i1m8gqe5cgs28qo4mfl 6753496 6753494 2026-09-21T17:23:07Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6753496 wikitext text/x-wiki '''Seznam politologinj in politologov v Sloveniji / Seznam [[Slovenija|slovenskih]] [[politolog]]ov''' (v oklepaju [[Obramboslovni raziskovalni center|obramboslovci]]) == A == * [[Darko Anželj]] * [[Andrej Anžič]] *[[Jana Arbeiter]] *[[Vojko Arko]] == B == * ([[Karolina Babič]]) * [[Geza Bačič]] * [[Irena Bačlija Brajnik]] *[[Veronika Bajt]]? *[[Klemen Balanč]] *[[Marko Balažic]] *[[Milan Balažic]] *[[Marinko Banjac]] *[[Dragan Barbutovski]] *[[Ciril Baškovič]] *[[Karolina Babič]] *[[Igor Bavčar]] *[[Darja Bavdaž Kuret]] *[[Anton Bebler]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Andrej Benedejčič]] *[[Bogdan Benko]] *[[Vlado Benko]] *[[Zvonko Bergant]]? *[[Martin Berishaj]] *[[Boštjan Bertalanič]] *[[Romana Bešter]] *[[Barbara Beznec]] *[[Vlado Beznik]] *[[Adolf Bibič]] *[[Vasja Bibič]]? *[[Igor Bijuklič]]? *([[Miloš Bizjak]]) *[[Tilka Blaha]] *[[Ana Bojinović Fenko]] *[[Karl Bonutti]] *[[Tjaša Božič]] *[[Ana Bračič]] (ZDA) *[[Marjan Brezovšek]] *([[Bojan Brezigar]]) *[[Sara Brezigar]] *[[Irena Brinar]] *[[Alojz Briški|Lojze Briški]] *[[Milan Brglez]] *Jerneja Brumen *[[Aleš Bučar Ručman]] *[[Bojko Bučar]] *([[Maja Bučar]]) *([[Anže Burger]]) == C == * [[Petra Cafnik]] Uludag *Igor Cebek *[[Marjan Cencen]] *[[Franc Cengle]] *[[Janez Cigler Kralj]] *([[Mirko Cigler]])? * [[Štefan Cigoj]] *[[Jožef Ciraj]] *[[Boris Cizelj]] *[[Danijel Crnčec]] == Č == *[[Drago Čepar]]? *[[Stane Černoša|Stane (Stanislav) Černoša]] * [[Sandi Češko]] * [[Damir Črnčec]] == D == *[[Jasminka Dedić]] *[[Simon Delakorda]] *[[Silvo Devetak]]? *[[Tomaž Deželan]] *[[Bojan Dobovšek]] *([[Dušan Dolinar]]) *[[Nives Dolšak]] *[[Mitja Durnik]] == E == * ([[Alenka Ermenc]]) == F == *([[Tanja Fajon]]) *([[Marjan Fekonja]]) *[[Bogomil Ferfila]] *Andrej (Andés) Fink *[[Danica Fink-Hafner|Danica Fink Hafner]] == G == *[[Melita Gabrič]] *[[Laris Gaiser]] *([[Maja Garb]]) *([[Teodor Geršak]]) *[[Franc Glavan]] *([[Jože Goričar]]) *([[Karl Gorinšek]]) *[[Miro Gošnik]] *[[Borut Grgič]] * [[Branko Grims]] *([[Anton Grizold]]) *[[Bojan Grobovšek]] *([[Klemen Grošelj]]) * [[Gustav Guzej]] == H == * [[Miro Haček]] * [[Marjutka Hafner]] * [[Janko Heberle]]? *[[Marko Hočevar (politolog)]] * [[Andreja Hodžar Zajc]] * [[Ivan Hvala]] == J == *[[Vlasta Jalušič]] *[[Tadej Jan]] *([[Janez Janša]]) *[[Iztok Jarc]] *[[Franci Jazbec]] *[[Milan Jazbec]] *([[Ljubica Jelušič]]) *[[Jasmina Jerant]] *[[Sebastjan Jeretič]] *[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]] *[[Peter Ješovnik]] *[[Gašper Jež]] *[[Savin Jogan]] *([[Jelena Juvan]]) * [[Stane Južnič]] == K == *([[Jelko Kacin]]) *[[Darja Kapš]] *[[Andrej Kirbiš]]? *[[Srečo Kirn]]? *[[Roman Kirn]] *[[Matej Klarič]] *[[Andrej Klemenc]] *([[Zoran Klemenčič (*1962)|Zoran Klemenčič]]) *[[Mojca Kleva]] Kekuš *([[Peter Klinar]]) *[[Joco Klopčič]] *[[Smiljana Knez]] *([[Klemen Kocjančič]]) *[[Faris Kočan]] *([[Stanko Kodrin]]) *[[Rok Kogej]] * [[Nina Kokelj]] *[[Matevž Kokol]] *[[Janez Kolenc]]?? *([[Martin Konda]]) *([[Marjan Kolenc]]) *[[Miran Komac]] *([[Erik Kopač]]) *[[Marko Koprivc]] *[[Anej Korsika]] *([[Igor Kotnik]]) *[[Igor Kovač]]/Igor Kovac * [[Nataša Kovač]] *[[Bogdan Kozić]] *[[Gregor Kozovinc]] *[[Jerneja Krajnc]] * [[Stane Kranjc (politolog)]] *[[Alenka Krašovec]] *([[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]]) *[[Samo Kropivnik]] *[[Zdravko Krvina]] *([[Tomaž Kučič]]) *[[Simona Kukovič]] *([[Boštjan Kurent]]) *[[Andrej Kurnik]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Janko Kušar]] *([[Gorazd Kušej]]) *[[Tonči Kuzmanić]] 1956-2021 == L == *([[Borivoj Lah]]) *([[Damjan Lajh]]) *([[Uroš Lampret]]) *[[Sabina Lange|Sabina (Kajnč) Lange]] *[[Roman Lavtar]] *([[Dragomir Legiša|Drago Legiša]]) *[[Vid Legradić]] *[[Mavricij Karl Lenardič]] *[[Simona Leskovar]] *[[Doroteja Lešnik Mugnaioni]] *([[Herman Lešnik]]) *([[Borut Likar]]) *[[Uroš Lipušček]] * [[Tomaž Lisec]] * ([[Dimitrij Lokovšek]]) * ([[Dragotin Lončar]]) *[[Marko Lovec]] *[[Matej Lozar]] *([[Darko Lubi]]) *[[Andrej Lukšič]] * [[Igor Lukšič]] == M == *[[Matjaž Maček]] *[[Alem Maksuti]] *([[Marjan Malešič]]) *[[Denis Mancevič]] *[[Boštjan Markič]] *[[Andrej Marković]]? *([[Dorijan Maršič]]) *[[Miro Mastnak]] *[[Tomaž Mastnak]]?? *([[Dragutin Mate]]) *[[Marko Matičetov]] *[[Cene Matičič]]? *[[Igor Mekina]] *[[Luka Mesec]] *[[Vlado Miheljak]]? *[[Borut Miklavčič]]? *([[Tihomir Mirković]]) *[[Iztok Mirošič]] *[[Erik Modic]] *([[Heli Modic]]) *[[Anja Moric]]? *[[Breda Mulec]]? *[[Boris Muževič]] == N == *[[Elena Nacevska]] *[[Matjaž Nahtigal]] ? *[[Meta Novak]] *[[Victor Novak]] == O == * [[Mojmir Ocvirk]] == P == * [[Borut Pahor]] * [[Ahmed Pašić]] * [[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Ana Pavlič]] *Jernej Pavlin *([[Tatjana Pečnik|Tatjana/Tanja Pečnik]]) *[[Nina Pejič]] *[[Anton Pelinko]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *([[Danica Pepelnak]]) *[[Gregor Perič]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Aljuš Pertinač]] *([[Mojca Pešec]]) *([[Samo Petančič]]) *([[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]]) *[[Mateja Peter]] *([[Stanko Peterin]] - medn. pravnik) * [[Ernest Petrič]] *([[Alojzij Pevec]]) *[[Jernej Pikalo]] *[[Uroš Pinterič]] *([[Leonid Pitamic]]) * [[Zlata Ploštajner]] *([[Iztok Podbrega]]<nowiki/>r) *[[Slavko Podmenik]] *[[Črt Poglajen]] *[[Franc Pohole]] *[[Tanja Porčnik]] *[[Jure Požgan]] *([[Vladimir Prebilič]]) *([[Damjan Prezelj]]) *[[Janko Prunk]]* *[[Tjaša Pureber]] *[[Adam Purg]] * [[Danica Purg]] * [[Tomaž Pušnik]] == R == *[[Marjetka Rangus]] *Peter Pavel [[Remec]] (1925–2020) *[[Boštjan Remic]] *([[Miha Ribarič]]) *[[Nina Rismal]] * [[Rudi Rizman]] * [[Igor Rogelja]] *[[Petra Roter]] *([[Zdenko Roter]]) *[[Marjan Rožič]] *[[Peter Rožič (*1977)|Peter Rožič]]? *[[Jacques Rupnik]] * [[Janko Rupnik]] *([[Boris Rutar]]) *[[Tibor Rutar]] *[[Karl W. Ryavec]] == S == * [[Iztok Simoniti]] *[[Vid Simoniti]] *[[Matej Skočir]] *[[Edvin Skrt]] * [[Danilo Slivnik]] *([[Vlado Sruk]]) * [[Gojko Stanič]] * [[Aleksander Strel]] * [[Janko Sebastijan Stušek]] *[[Berni Stmčnik]] *([[Uroš Svete]]) *[[Marjan Svetličič]] == Š == *[[Zlatko Šabič]] *[[Štefan Bogdan Šalej]] *[[Franc Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Karel Šiškovič]] *([[Miha Škerbinc - Barbo|Miha Škerbinc]]) *[[Jožef Školč]] *[[Igor Šoltes]] *[[Primož Šterbenc]] *[[Urška Štremfel]] *[[Ana Štromajer]] *[[Jernej Štromajer]] *([[Danilo Švara]]) *[[Dominika Švarc Pipan]] == T == * [[Ana Tasič]] *[[Zoran Thaler]] *[[Tomislav Tkalec]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Matej Tonin]] *[[Cirila Toplak]] *([[Blaž Torkar]]) *([[Domen Torkar]]) *[[Vinko Trček]] *[[Primož Turk]]? == U == * [[Boštjan Udovič]] *[[Stane Uhan]] *[[Nuša Urbančič]] * [[Jana Urh]] == V == *[[Dejan Valentinčič]] *[[Štefka Vavti]] *[[Peter Verovšek|Peter (J.) Verovšek]] * [[Stanislav Vidovič]] * ([[Gorazd Vidrih]]) * [[Žiga Vodovnik]] * [[Andreja Vogrin]] *[[Vojko Volk]] *[[Gregor Vovk Petrovski]] *[[Andrej Vozlič]] *([[Anton Vratuša]]) * [[Blaž Vrečko Ilc]] * ([[France Vreg]]) * [[Ludvik Vrtačič]] *([[Janja Vuga Beršnak]]) *([[Stanko Vuk]]) == Z == *[[Dean Zagorac]] *[[Drago Zajc]] (ml.) *([[Alojz Završnik]]) *[[Jana Zbačnik]] *([[Milovan Zidar]]) *([[Milovan Zorc]])? *[[Pavle Zrimšek]]? *([[Rok Zupančič]]) *([[Milan Zver]]) *[[Zdravko Zwitter]] == Ž == *([[Mitja Žagar]]) *[[Lenart Žavbi]] *[[Samuel Žbogar]] *[[Zvone Žigon]] *([[Anton Žun]]) *[[Katja Žvan Elliott]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih obramboslovcev]], [[seznam slovenskih politikov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Politologi]] 8txddceuk8al9nre8vne7kyqwdcwuei 0 445079 6753557 6751449 2026-09-21T19:34:13Z Nareto 77605 /* 1990: Prvi potniški leti */ 6753557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=21 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 292 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=1022 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)<br>'''Blok ure letno''': 38 227 ur letenja (2025)<br>'''Letno število letov''': 27 272 letov (2025)<br>'''Code share partnerji''': 18 letalskih družb}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]] ter feeder carrier za Zagreb, Split in Dubrovnik prepoznana kot strateškega pomena za Hrvaško gospodarstvo. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba izvaja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 46 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2018-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205000809/http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|url-status=dead}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leta 1991 je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] MSN: 49440<ref>{{Navedi splet |title=Planespotters.net |url=https://www.planespotters.net/challenge?crid=5213de3b-ffc7-4247-9f3e-de8b46d1a75e |access-date=2026-09-16 |website=www.planespotters.net}}</ref> registracije YU-ANO<ref>{{Navedi splet |date=2025-08-19 |title=Yugoslav And Croatian Aviation History |url=https://achtungskyhawk.com/category/yugoslav-and-croatian-aviation-history/ |access-date=2026-09-16 |website=Achtung, Skyhawk! |language=en}}</ref> leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 ob 12:20 je bil prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], na tem prvem letu je bil tudi Franjo Tuđman z ženo Ankico Tuđman.<ref>{{Navedi splet |title=Ratne 1991. iz Zagreba za Split poletio je prvi zrakoplov Croatia Airlinesa |url=https://www.vecernji.hr/vijesti/ratne-1991-iz-zagreba-za-split-poletio-je-prvi-zrakoplov-croatia-airlinesa-1766506 |access-date=2026-09-16 |website=www.vecernji.hr |language=hr}}</ref> Drugo letalo, ki je bilo v uporabi je bilo YU-ANC<ref>{{Navedi splet |title=Planespotters.net |url=https://www.planespotters.net/challenge?crid=16a497a2-5964-42d9-8a34-a7cc7ae42319 |access-date=2026-09-16 |website=www.planespotters.net}}</ref>. Leto 1991 družba konča s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. Prvi mednarodni let družbe je bil 5. aprila 1992<ref>{{Navedi splet |last= |first= |title=Croatia Airlines obilježio 15. godišnjicu prvog međunarodnog leta |url=http://vlada.gov.hr/croatia-airlines-obiljezio-15-godisnjicu-prvog-medjunarodnog-leta/7841 |access-date=2026-09-16 |website=vlada.gov.hr |language=hr}}</ref> Zagreb-[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] z letalom Boeing 737-200 MSN: 22119 registracije RC-CTA (kasneje 9A-CTA) s katerim je potovalo 15 potnikov. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] YU-ANO prvi let 5.5.1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2021-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210902081403/https://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2025 razširjena mreža na ~50+ evropskih destinacij v času poletne sezone === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2018-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180204182356/http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="6" |EVROPA |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="6" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="4" |sezonsko |- |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |[[Stuttgart]] |STR |EDSS |Letališče Stuttgart |- |[[Pariz]] | rowspan="3" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon | rowspan="2" |sezonsko |- |[[Nantes]] |NTE |LFRS |Letališče Nantes |- |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="6" |AZIJA |- |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="6" |AFRIKA |- |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr|archive-date=2014-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829054020/http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija, MSN in ime !Opombe |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:Croatia_Airlines_(Trade_Air)_A320_taxiing_at_Split_Airport.jpg|brezokvirja|200x200_pik]] |180 |1 |0 |9A-BTL (MSN3337) |ACMI operira: Trade Air za charter lete |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 menjava z A220 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |9 |4 |9A-CAE (MSN 55290) Zagreb 9A-CAI (MSN 55324) Split 9A-CAL (MSN 55350) Vukovar 9A-CAM (MSN 55357) Rijeka 9A-CAN (MSN 55363) Osijek 9A-CAP (MSN 55380) Zadar 9A-CAR (MSN 55466) Šibenik 9A-CAS (MSN 55465) Velika Gorica - Star Alliance livery 9A-CAU (MSN 55473) Slavonski Brod |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |0 |9A-CAO (MSN 50087) Dubrovnik 9A-CAQ (MNS 50088) Pula |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 menjava z A220 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | 2 |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways za kratke lete |- !Skupaj ! !2733 !21 !6 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net|archive-date=2015-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151022151515/https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1991 |1991 |operirala Adria prvi let 5.5.1991 ZAG-SPL z YU-ANO |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} gfk188r97buntus7lb9c7bv0sh1g5ik 0 451921 6753410 6728150 2026-09-21T12:17:10Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6753410 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Švicarji|švicarskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Švicarjev|Švica|švicarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Daniela Ambrosoli]] *[[Jean-François Amiguet]] *Maurice Andréossi *Richard Angst (snemalec) == B == *[[Lionel Baier]] *[[Claude Barras]] *[[Edward Berger]] (nemško-švicarski) *[[Eric Bergkraut]] /[[Ruth Schweikert]] *Emil Berna (snemalec) *[[Renato Berta]] (snemalec) *[[Benno Besson]] *[[Alain Bloch]] *[[Eugeniusz Bodo]] (poljsko-švicarski) *[[Luc Bondy]] *[[Jean-Stéphane Bron]] *[[Heinz Büttler]] == C == *[[Antoine Cattin]] (1975) *[[Claude Champion]] *Arthur Cohn (1927- ) (filmski producent) *[[Henri Colpi]] (švic.-franc. montažer, režiser, publicist) *[[Stéphanie Chuat]] & [[Véronique Reymond]] == D == *[[Philip Delaquis]] *[[Richard Demb]] (fr.- ?) *[[Richard Dindo]] == E == *[[Simon Edelstein]] *[[Urs Egger]] *[[Matteo Emery]] *[[Ivan Engler]] *C. G. Duvanell == F == *[[Léa Fazer]] *[[Tim Fehlbaum]] *Jacques Feyder (fr.-švicarski) *[[Markus Fischer]] *[[Robert Florey]] *[[Robert Frank]] (1924-2019), švicarsko-ameriški dokumentarist, fotograf *[[Christian Frei]] *[[Kurt Früh]] == G == *[[Kantarama Gahigiri]] *[[Nikolaus Gessner|Nikolaus (Nicolas) Gessner]] *[[Bernhard Giger]] *[[Marcel Gisler]] *[[Kurt Gloor]] *Robert Gnant (snemalec) *[[Jean-Luc Godard]] (fr.-švic.) *[[Véronique Goël]] *[[Fréderic Gonseth]] *[[Claude Goretta]] (1929 - 2019) *[[Steff Gruber]] (1953) *[[Peter von Gunten]] == H == *[[Moritz de Hadeln]] *[[Jürg Hassler]] *[[Stefan Haupt]] *[[Daniel Helfer]] *[[Villi Hermann]] *Kurt Hoffmann ? *[[Pascal Hofmann]] *[[Robert Hunger-Bühler]] == I == *[[Markus Imboden]] *[[Markus Imhoof]] == J == * [[Benny Jaberg]] *[[Antoine Jaccoud]] (scenarist) == K == *Dimitri Kirsanoff Max Haufler *[[Klemens Klopfenstein]] *[[Xavier Koller]] *[[Thomas Koerfer]] *[[Beat Kuert]] == L == *[[Jean-Jacques Lagrange]] *[[Boris Lehman]] (švicarsko-belgijski) *[[Remo Lengazzi]] *[[Dani Levy]] *[[Rolf Lissy]] *[[Dominik Locher]] *[[Peter Lotar]] *[[Peter Luisi]] *[[Rolf Lyssy]] == M == *[[Jan-Eric Mack]] *[[Walter Marti]] (dokument.) *[[Ursula Meier]] *[[Jean-Bernard Menoud]] *[[Reni Mertens]] (dokument.) *[[Peter Mettler]] (švicarsko-kanadski) *[[Anne-Marie Miéville]] (fr.-švic.) *[[Bruno Moll]] *[[Patricia Moraz]] *[[Louis Mouchet]] *[[Barbara Müller]] (dokument.) *[[Fredi M. Murer]] == N == *[[Juerg Neuenschwander]] *[[Philippe Nicolet]] *[[Tobias Nölle]] == O == *[[Bettina Oberli]] *[[Urs Odermatt]] *[[Tom Oesch]] *[[Dominique Othenin-Girard]] == P == *[[Karim Patwa]] *[[Vincent Perez]] *[[Cristina Perincioli]] *[[Julius Pinschewer]] (animator) == R == *[[Georg Radanowicz]] *[[Milo Rau]] (1977) *[[Franz Reichle]] *[[Francis Reusser]] *[[Mark A. Rissi]] *[[Michel Rodde]] *[[Germinal Roaux]] *[[Carole Roussopoulos]] *[[Jean-Luis Roy]] *[[Antoine Russbach]] == S == *[[Bernard Safarik]] *[[Reto Salimbeni]] *[[Christoph Schaub]] *[[Daniel Schmid]] (1941-2006) *Valerian Schmidely *[[Franz Schnyder]] *Georges Schwitzgébel (animator) *[[Alexander J. Seiler]] (dokumentarist in producent) *[[Michel Soutter]] *Michael Steiner (scenarist) == Š == *[[Andrea Štaka]]/Staka == T == *[[Alain Tanner]] (1929-2022) *[[Felix Tissi]] *[[Claudio Tonetti]] *[[Hans Trommer]] *[[Curt Truninger]] == V == * [[Jacqueline Veuve]] == W == * [[Stina Werenfels]] * [[Romed Wyder]] == Y == * [[Yves Yersin]] == Z == *[[Greg Zglinski]] (polj.-švicarski)? *[[Matthias Zschokke]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Švicarjev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Švicarski filmski režiserji|*]] qm7zj96akm3zn6magdqzdwhk2k8brxz 828 462352 6753506 6750382 2026-09-21T18:15:00Z TadejM 738 epigrafskomajansko -> epigrafskomajevsko; pridevnik od Maji je majevski 6753506 Scribunto text/plain -- File-Date: 2026-01 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestijsko"}, ["af"] = {"afrikansko"}, ["ak"] = {"akansko"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko", "bengalsko"}, ["bo"] = {"standardno tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "starocerkvenoslovansko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"dzonka"}, ["ee"] = {"evensko"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperanto"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaranijsko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"hevsko"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hiri motu"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitsko", "haitskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herero"}, ["ia"] = {"interligva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"interlingve", "interlingve"}, ["ig"] = {"igboško"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"kikujsko", "kikujsko"}, ["kj"] = {"kvanjama", "kvanjama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko", "grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"kanursko"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško", "kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "luksemburško"}, ["lg"] = {"ganda", "ganda"}, ["li"] = {"limburško", "limburško", "limburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubakatangsko"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"ndongsko"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flemsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"njansko", "čevsko", "čičevsko"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"anašinabsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko", "orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžabsko"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko", "paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"rundsko"}, ["ro"] = {"romunsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"ruandsko"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotijsko"}, ["su"] = {"Sundanese"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tonško"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"conško"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"Volapük"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"džuansko"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arberetsko"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstronezijski jeziki"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"zahodnoabnaško"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"ambonskomalajsko"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"baharnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"ačejsko"}, ["acf"] = {"Saint Lucian Creole French"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"vzhodnoacipsko"}, ["acq"] = {"Ta'izzi-Adeni Arabic"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hejaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"dofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"adamorobsko znakovno"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko", "adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"argentinsko znakovno"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"armensko znakovno"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"afgansko znakovno"}, ["afh"] = {"afrihilsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afro-seminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"ainujsko (Kitajska)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"Antigua and Barbuda Creole English"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko (Japonska)"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajp"] = {"južnolevantinskoarabsko"}, ["ajs"] = {"alžirskojudovsko znakovno"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"angkolskobataško"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"Aklanon"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkinsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"amblonško"}, ["aln"] = {"gegovskoalbansko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"algonkinsko"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovskoalbansko"}, ["alt"] = {"južnoaltajsko"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantsko-kongovski jeziki"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"Pemon"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"apaško"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"levantinskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"jicarillskoapaško"}, ["apk"] = {"kajovskoapaško"}, ["apl"] = {"lipanskoapaško"}, ["apm"] = {"mescalerskoapaško"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"alakalufanski jeziki"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"algonski jeziki"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"aramejsko (700-300 pr. n. št.)", "cesarskoaramerjsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"Arabana"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"aravkansko", "aravkansko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetno"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine", "Nakoda Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"ameriško znakovno"}, ["asf"] = {"avstralsko znakovno"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"alžirsko znakovno"}, ["asq"] = {"avstrijsko znakovno"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "leoneškoastursko", "astursko", "leoneško"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"avstralskoaboridžinsko znakovno"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw", "Nehirowimowin"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"aravkanski jeziki"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"Eastern Egyptian Bedawi Arabic"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"aravakanski jeziki"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"južnoajmarsko"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"osrednjeamarsko"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"uto-azteški jeziki"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"bahamskokreolskoangleško"}, ["bai"] = {"bamilekejsko"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"basa"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"tobskobataško"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"zahodnocentralnobandaško"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaločijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"osrednjebikolsko"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedža", "bedža"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"bemba"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"britansko znakovno"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"bankorsko znakovno"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"Balti"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobaločijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobaločijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkansko gagavško turško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"bohtanskoneoaramejsko"}, ["bho"] = {"bodžpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edo", "edo"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"srednjejužnobandaško"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"južnokatanduaneškobikolsko"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"bilmskokanursko"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantu"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli-Mufu"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"bamaško znakovno"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"bandaškomalajsko"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Karian", "Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"bolgarsko znakovno"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"bengkalsko znakovno"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžbakansko"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"Brahui"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"brunejskobisavsko"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"dairijskobataško"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"bakanskomalajsko"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"mandailinskobataško"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"rinconadskobikolsko"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"simalungunskobataško"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"karskobataško"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"alaškobataško"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"bolivijsko znakovno"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskoburjatsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"ruskoburjatsko"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"kitajskoburjatsko"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"bataško"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"Bilin", "Blin"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"brazilsko znakovno"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriški indijanski jeziki"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"karibsko"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"čibčanski jeziki"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo", "Nocamán"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaški jeziki"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaški jeziki"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadski jeziki"}, ["cdd"] = {"kadoški jeziki"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"mindonškokitajsko"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"čadsko znakovno"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Laoktu Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibčevsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"činuško"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"trukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko (Rusija)"}, ["chn"] = {"činuško žargonsko"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"čipevsko", "čipevsko"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"osrednjekurdsko"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čajkavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin", "Tsilhqot’in"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"klalamsko"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["cls"] = {"klasičnosanskrtsko"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"Chulym"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"camsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinsko"}, ["cmo"] = {"osrednjemnonško"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko in pidžini"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko in pidžini"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko in pidžini"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"otoškokaribsko"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"južnovzhodnokrijsko"}, ["crk"] = {"planjavskokrijsko"}, ["crl"] = {"severnovzhodnokrijsko"}, ["crm"] = {"losovskokrijsko"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko in pidžini"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"karolinskoalgonkinsko", "Pamlico"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"katalansko znakovno"}, ["csd"] = {"čiangmajsko znakovno"}, ["cse"] = {"češko znakovno"}, ["csf"] = {"kubansko znakovno"}, ["csg"] = {"čilensko znakovno"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"kitajsko znakovno"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"kolumbijsko znakovno"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"hrvaško znakovno"}, ["csr"] = {"kostariško znakovno"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudanski jeziki"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"močvirskokrijsko"}, ["csx"] = {"kamboško znakovno"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"severnokatanduaneškobikolsko"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"gozdnokrijsko"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cxh"] = {"Cha'ari"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"Knaanic"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Moi-Wadea", "Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"dekansko"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["del"] = {"delavarsko"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slavey"}, ["dep"] = {"pidžinskodelawarsko"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"Southern Dagaare"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"severnodagarsko"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"dogri (posamezen jezik)"}, ["dgr"] = {"dogrib"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinka"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejski jeziki"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"severnodonško"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogri"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"dominikansko znakovno"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"nizozemsko znakovno"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsk"] = {"Dokshi"}, ["dsl"] = {"dansko znakovno"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"mardinsko znakovno"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"duala"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050-1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyl"] = {"butansko znakovno"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyu"] = {"diula"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ech"] = {"Echie"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"ekvadorsko znakovno"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"Emilian"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egipčanski jeziki"}, ["egy"] = {"staroegipčansko"}, ["ehs"] = {"mijakubsko znakovno"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuk"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardnoestonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti", "Nathembo"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"epigrafskomajevsko"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnonenško"}, ["enh"] = {"tundrskonenško"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"aherijskogondijsko"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"egipčansko znakovno"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"salvadorsko znakovno"}, ["eso"] = {"estonsko znakovno"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"osrednjesibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eskimsko-aleutski jeziki"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"etiopsko znakovno"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["eud"] = {"Eudeve"}, ["euq"] = {"baskovski jeziki"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondovsko"}, ["ext"] = {"estremadursko"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fangijsko"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"Fala"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"zahodnoalbajskobikolsko"}, ["fcs"] = {"quebeško znakovno"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"flipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"Tornedalen Finnish", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"Kven Finnish"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoški jeziki"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "arpitansko"}, ["frq"] = {"Forak"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"finsko znakovno"}, ["fsl"] = {"francosko znakovno"}, ["fss"] = {"finsko-švedsko znakovno"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"zahodnosrednjeoromsko"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"severnogrebsko"}, ["gbp"] = {"bossangojskogbajsko"}, ["gbq"] = {"bozoumskogbajsko"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"zoroastrskodarijsko"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"gandruško znakovno"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"gbolojskogrebsko"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giz"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"Nanai"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermanski jeziki"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednjevisokonemško (ok. 1050-1500)"}, ["gml"] = {"nizkonemško"}, ["gmm"] = {"gbajščina-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"severnogondijsko"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"starovisokonemško (ok. 750-1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondi"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"južnogrebsko"}, ["grk"] = {"grški jeziki"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"osrednjegrebsko"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"barclayvillskogrebsko"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"gansko znakovno"}, ["gsg"] = {"nemško znakovno"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"gvatemalsko znakovno"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"jugozahodnogbajsko"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"grško znakovno"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"gvinejsko znakovno"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvičinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"severozahodnogbajsko"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"hansko"}, ["hab"] = {"hanojsko znakovno"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"vzhodnooromsko"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"haškokitajsko"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"južnohaidsko"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"severnohaidsko"}, ["hds"] = {"honduraško znakovno"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"fidžijskohindijsko"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himačalsko", "zahodnopaharsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"hongkonško znakovno"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"hieroglifskoluvijsko"}, ["hma"] = {"južnomašanskohmonško"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"osrednjehujšujskohmonško"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"vzhodnohujšujskohmonško"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"jugozahodnoguijanškohmonško"}, ["hmh"] = {"jugozahodnohujšujskohmonško"}, ["hmi"] = {"severnohujšujskohmonško"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"osrednjemašanskohmonško"}, ["hmn"] = {"hmonsko", "hmonsko"}, ["hmp"] = {"severnomašanskohmonsko"}, ["hmq"] = {"vzhodnokiandonškohmonško"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"južnokiandonškohmonško"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"zahodnomašanskohmonško"}, ["hmx"] = {"hmonško-mienski jeziki"}, ["hmy"] = {"južnoguijanškohmonško",}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnm"] = {"hainansko"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"karibskohindustansko"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokanski jeziki"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"hošiminsko znakovno"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"havajsko znakovno"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"madžarsko znakovno"}, ["hsl"] = {"havsko znakovno"}, ["hsn"] = {"šjanskokitajsko"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupa"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"havajskopidžinsko"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armenski jeziki"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"biharsko"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"islandsko znakovno"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiranski jeziki"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"idžo"}, ["ijs"] = {"jugovzhodno idžo"}, ["ike"] = {"vzhodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikh"] = {"Ikhin-Arokho"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"inuitsko znakovno"}, ["ikt"] = {"zahodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"Imotong"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"indonezijsko znakovno"}, ["inm"] = {"Minaean"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"Iñapari"}, ["ins"] = {"indijsko znakovno"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"italijansko znakovno"}, ["isg"] = {"irsko znakovno"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"izraelsko znakovno"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italski jeziki"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judovskoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"ingrijsko"}, ["izm"] = {"Kizamani"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"Jamaican Creole English"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskoznakovno"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judovskoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"Lojban"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judovskogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"jankotsko znakovno"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"amamikonijsko znakovno"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"jamajško znakovno"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"jordansko znakovno"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judovskopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judovskoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonski jeziki"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"judovskoarabsko"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"japonsko znakovno"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judovsko-jemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško", "karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko", "kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kamba"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavi"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"manškokanursko"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Ngyian", "Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofanski jeziki"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"kurumbskokanareško"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"selangorsko znakovno"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasi"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko", "kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"kajovsko"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško", "kojbalsko"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Kinnauri Pahari"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundu"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"severnokurdsko"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"osrednjekanursko"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"konkavsko (samostojen jezik)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"komi-permjaško"}, ["kok"] = {"konkavsko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"Kosraean"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"Kpelle"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"Kinaray-A"}, ["krk"] = {"Kerek"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujski jeziki"}, ["krp"] = {"Durop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"gbajsko (Sudan)"}, ["krt"] = {"tumarijskokanursko"}, ["kru"] = {"Kurukh"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"južnokalinško"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"Kasiguranin"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"S'gaw Karen"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"Eastern Katu"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"kumansko (Papua Nova Gvineja)"}, ["kuf"] = {"Western Katu"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"Kepo'"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"Kumyk"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"Kutenai", "Ksanka", "Ktunaxa"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"Bagvalal"}, ["kvb"] = {"Kubu"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"korejsko znakovno"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"Dobel"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"Kerinci"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"Kola"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"Kwa"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwak'wala", "Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"Brunei"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"severnokmersko"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"Kalapuya"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"Kelon"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"Kikai"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"Kayeli"}, ["kzm"] = {"Kais"}, ["kzn"] = {"Kokola"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"južnosubansko"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"ladinsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Rangi"}, ["lah"] = {"Lahnda"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"Lamba"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lak"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"Ladakhi"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"libonskobikolsko"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"libijsko znakovno"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"Luchazi"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"Lepcha"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"Lezghian"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfb"] = {"buu (Kamerun)"}, ["lfn"] = {"nova lingua franca"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgs"] = {"bissavsko znakovno"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Viet Nam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonesia)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"Lhokpu"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"Limbu"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"Kabras", "Lukabaras"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"Laki"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"Lakota"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"litvansko znakovno"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"Lauan"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"West Lembata"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"Lambadi"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"Lomaiviti"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"južnoosrednjebandaško"}, ["lnm"] = {"Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Laarim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"Mongo"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"Lombo"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"Lozi"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"Laurentian"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"Larantuka Malay"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"burundsko znakovno"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"latvijsko znakovno"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"tibetansko znakovno"}, ["lso"] = {"laoško znakovno"}, ["lsp"] = {"panamsko znakovno"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"trinidadsko-tobagovsko znakovno"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"sejšelsko znakovno"}, ["lsy"] = {"mavricijsko znakovno"}, ["ltc"] = {"srednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"Luba-Lulua"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["luh"] = {"Leizhou Chinese"}, ["lui"] = {"Luiseño"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"Luimbi"}, ["lun"] = {"Lunda"}, ["luo"] = {"Luo (Kenya and Tanzania)", "Dholuo"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"Lushai"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"Luo (Cameroon)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvl"] = {"Lwel"}, ["lvs"] = {"standardnolatvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"malavijsko znakovno"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"Luyana"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"Laz"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"Madurese"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"Magahi"}, ["mai"] = {"Maithili"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"Makasar"}, ["mam"] = {"Mam"}, ["man"] = {"Mandingo", "Manding"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"Masai"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"Molale"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"Sharanahua"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Soq"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"Maba (Chad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"malteško znakovno"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"Mandar"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"Meyah"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"Kedah Malay"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"Motu"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"Pattani Malay"}, ["mfb"] = {"Bangka"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"makasarskomalajsko"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"mehiško znakovno"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"Mbwela"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"Mawes"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"magarsko"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mongol"}, ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"Mogholi"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"Mòcheno"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"Eastern Mari"}, ["mhs"] = {"Buru (Indonesia)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"Ma'anyan"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami-Illinois"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"Mi'kmaq", "Micmac"}, ["mid"] = {"mandajsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"Minangkabau"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"Mískito"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"neoznačeno"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"Mixtepec Mixtec"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"Sauria Paharia"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"Mahali"}, ["mjy"] = {"Mahican"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"mon-kmerski jeziki"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"Kupang Malay"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"Momina"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"Hember Avu", "Amben", "Musar"}, ["mmj"] = {"Majhwar"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"Muna"}, ["mnc"] = {"Manchu"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"Manipuri"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"južnomnonško"}, ["mno"] = {"manobski jeziki"}, ["mnp"] = {"Min Bei Chinese"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"Mansi"}, ["mnu"] = {"Mer"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"Mon"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"Innu", "Montagnais"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavško"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"Mossi"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"Momuna"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"Tlazoyaltepec Mixtec"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"Moronene"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara"}, ["mrj"] = {"Western Mari"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"Maranao"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"Marind"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"jukatanskomajevsko znakovno"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"Moraid"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"Mombum"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"mongolsko znakovno"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"Munggui"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"Mednyj Aleut"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"Musi"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"več jezikov"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundski jeziki"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"kriksko"}, ["mut"] = {"Western Muria"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"Mamboru"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"obrobnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"Miyako"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"Marau"}, ["mvs"] = {"Massep"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"Mirandese"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"Marwari"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"Mentawai"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"Modang"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"Mbangala"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"Mozarabic"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"Huitepec Mixtec"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"Moma"}, ["mym"] = {"Me'en"}, ["myn"] = {"majevski jeziki"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"Mundurukú"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"madagaskarsko znakovno"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"samostansko znakovno"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"Mumuye"}, ["mzn"] = {"Mazanderani"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"mozambiško znakovno"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"Southern Nambikuára"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"indijansko znakovno"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"Min Nan Chinese"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko", "nama (Namibija)"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"Nyemba"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"namibijsko znakovno"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"osrednjenikobareško"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"Classical Nahuatl"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"severnokatanško"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"nikaragovsko znakovno"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaksonsko"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"Nduga"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"Eastern Ngad'a"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"Nedebang"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"nefamsko"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"neohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko",}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"Dhao"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"Ayiwo", "Äiwoo"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"transnovogvinejski jeziki"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"Tabasco Nahuatl"}, ["nhd"] = {"Chiripá", "Ava Guaraní"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"Tetelcingo Nahuatl"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"Morelos Nahuatl"}, ["nhn"] = {"osrednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"Temascaltepec Nahuatl"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"Northern Oaxaca Nahuatl"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"Nias"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofanski jeziki"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"južnonikobareško"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"Ninzo"}, ["nio"] = {"Nganasan"}, ["niq"] = {"Nandi"}, ["nir"] = {"Nimboran"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"Niuean"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"Nisa"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"Nalca"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"Orizaba Nahuatl"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"Nambya"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"Nogai"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack", "Lhéchelesem"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko (posamezni jeziki)"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"Noric"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"normansko"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopicensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"Northern Kalapuya"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"nigerijsko znakovno"}, ["nsk"] = {"Naskapi"}, ["nsl"] = {"norveško znakovno"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"Pedi", "Northern Sotho", "Sepedi"}, ["nsp"] = {"nepalsko znakovno"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"pomorsko znakovno"}, ["nss"] = {"Nali"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"Navut"}, ["nsx"] = {"Nsongo"}, ["nsy"] = {"Nasal"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"Northern Tepehuan"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijski jeziki"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"Nuer"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"nasarsko"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"klasičnonevarsko"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"srednjenevarsko"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"Nage"}, ["nxg"] = {"Ngad'a"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"Nafri"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"Nyamwezi"}, ["nyn"] = {"Nyankole"}, ["nyo"] = {"Nyoro"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"Nyungar"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"Nzima"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzr"] = {"Dir-Nyamzak-Mbarimi"}, ["nzs"] = {"novozelandsko znakovno"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"Orok"}, ["oac"] = {"Oroch"}, ["oak"] = {"Noakhali", "Noakhailla"}, ["oar"] = {"staroaramejsko (do 700 pr. n. št.)"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"moabitsko"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"starocamsko"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"ogbijsko"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzinsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["ohk"] = {"Aokho"}, ["oht"] = {"starohetitsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"ojratsko"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"severnozahodnoočipvejsko"}, ["ojc"] = {"osrednjeočipvejsko"}, ["ojg"] = {"vzhodnoočipvejsko"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"zahodnoočipvejsko"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"starokentsko znakovno"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.-16. stol.)"}, ["okn"] = {"Oki-No-Erabu"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.-9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"Livvi"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitvansko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"minojski"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"oto-mangejski jeziki"}, ["omr"] = {"staromaratijsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotski jeziki"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonško"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"Ona"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetijsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"Opata"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"Oroqen"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"odijsko (posamezni jeziki)"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"Osage"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"Osing"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"otomski jeziki"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"Otuke"}, ["otw"] = {"ottavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"Old Tamil"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"Tagargrent"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovaližansko"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuanski jeziki"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"Pangasinan"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"Pampanga", "Kapampangan"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"Palauan"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"Pawnee"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"osrednjepamsko"}, ["pbt"] = {"južnopaštunsko"}, ["pbu"] = {"severnopaštunsko"}, ["pbv"] = {"Pnar"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"Piti"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"Plautdietsch"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"Peranakan Indonesian"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600-400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"Eastern Penan"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"Pfaelzisch"}, ["pga"] = {"Sudanese Creole Arabic"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"Primitive Irish"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"papuanskonovogvinejsko znakovno"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinski jeziki"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"Pima Bajo"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"pitcairnsko-norfolško"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"Powhatan"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"Pijin"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"Paekche"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"pakistansko znakovno"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"osrednji malajsko-polinezijski jeziki"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"Palaic"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"platojskomalgaško"}, ["plu"] = {"Palikúr", "Karipúna"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"Pambia"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"severnopumijsko"}, ["pmj"] = {"južnopumijsko"}, ["pml"] = {"lingua franca"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"Tuamotuan"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"zahodnopandžabsko"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"Pontic"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"Poqomam"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"Poqomchi'"}, ["poi"] = {"Highland Popoluca"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"Potawatomi"}, ["pov"] = {"Upper Guinea Crioulo"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"Polabian"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajsko-polinezijski jeziki"}, ["ppe"] = {"Papi"}, ["ppi"] = {"Paipai"}, ["ppk"] = {"Uma"}, ["ppl"] = {"Pipil", "Nicarao"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"vzhodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"zahodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pra"] = {"prakritski jeziki"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"peruvijsko znakovno"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"Puri"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"providencijsko znakovno"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"iransko znakovno", "perzijsko znakovno"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"osrednjemalajsko"}, ["psg"] = {"penanško znakovno"}, ["psh"] = {"Southwest Pashai", "Southwest Pashayi"}, ["psi"] = {"Southeast Pashai", "Southeast Pashayi"}, ["psl"] = {"puertoriško znakovno"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"poljsko znakovno"}, ["psp"] = {"filipinsko znakovno"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"portugalsko znakovno"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"osrednjepaštunsko"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"Bambam"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"paragvajsko znakovno"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pze"] = {"Pesse"}, ["pzh"] = {"Pazeh"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"K'iche'", "Quiché"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"South Bolivian Quechua"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"North Bolivian Quechua"}, ["qum"] = {"Sipacapense"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"Sacapulteco"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"klasičnokečuansko"}, ["qwe"] = {"kečuansko (družina)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"kaškajsko"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"Rajasthani"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"rapanujsko"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško", "cookovootoškomaorsko"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"Rahambuu"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"mirajskobikolsko"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"Rembong"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"Rer Bare"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"grškoromsko"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"bribrsko znakovno"}, ["rif"] = {"Tarifit"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"Riung"}, ["rjg"] = {"Rajong"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"Rama"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromansko"}, ["rmf"] = {"finskoromsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"Lomavren"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"romsko"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintskoromsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"romsko znakovno"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"brunško znakovno"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"Ronga"}, ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romanski jeziki"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"Romblomanon"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"Rongga"}, ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rrm"] = {"moriorsko"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rutensko", "rusinsko"}, ["rsl"] = {"rusko znakovno"}, ["rsm"] = {"mirivonško znakovno"}, ["rsw"] = {"Rishiwa"}, ["rsn"] = {"ruandsko znakovno"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"Ratahan"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"vlaško", "vlaško", "vlaško"}, ["ruq"] = {"meglenoromunsko"}, ["rut"] = {"Rutul"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"Yaeyama"}, ["ryu"] = {"osrednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"Meskwaki"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"južnoameriški indijanski jeziki"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališki jeziki"}, ["sam"] = {"samaritanskoaramejsko"}, ["san"] = {"sanskrtsko (makrojezik)"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"Samburu"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"Sasak"}, ["sat"] = {"Santali"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"Sawi"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"Hyolmo", "Helambu Sherpa"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey", "Dene Kedé"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"Sicel"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"Surubu"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"savdskoarabsko znakovno"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"Sened"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudanski jeziki"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt", "She shashishalhem"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"Seri"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"Selkup"}, ["sem"] = {"semitski jeziki"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"Sentani"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"francoskobelgijsko znakovno"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"južnoafriško znakovno"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"švicarskonemško znakovno"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovni jeziki"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"sierraleonsko znakovno"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"Tachelhit"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"Shilluk"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"Shan"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap", "Secwepemctsín"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"Tachawit"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"Akkala Sami"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"sjujski jeziki"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sino-tibetanski jeziki"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjc"] = {"Shaojiang Chinese"}, ["sjd"] = {"Kildin Sami"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"Kemi Sami"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarinsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"surjapursko"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"Senhaja De Srair"}, ["sjt"] = {"Ter Sami"}, ["sju"] = {"Ume Sami"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"sakalavskomalgaško"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovanski jeziki"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"švicarskoitalijansko znakovno"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"nizkosilezijsko"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"singapursko znakovno"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"Ma'ya"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"Samaritan"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"Sumbawa"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"Sanga (Democratic Republic of Congo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"Soninke"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"akansko"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajski jeziki"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"Songe"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"Sonsorol"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"Sepa (Papua New Guinea)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"južnopikensko"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albanski jeziki"}, ["sqk"] = {"albansko znakovno"}, ["sqm"] = {"Suma", "Dek"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sicilskoarabsko"}, ["sqs"] = {"šrilanško znakovno"}, ["sqt"] = {"Soqotri"}, ["squ"] = {"skvamsko"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudoreško"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidansko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi", "Tsuut'ina"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilo-saharski jeziki"}, ["ssb"] = {"Southern Sama"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"Balangingi", "Bangingih Sama"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"Shihhi Arabic"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"špansko znakovno"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"švicarskofrancosko znakovno"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"Sentinel"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"Saterfriesisch"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"Vincentian Creole English"}, ["sve"] = {"Serili"}, ["svk"] = {"slovaško znakovno"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"maorskokomorsko"}, ["swc"] = {"Congo Swahili"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"Swabian"}, ["swh"] = {"svahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"švedsko znakovno"}, ["swm"] = {"Samosa"}, ["swn"] = {"Sawknah"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"selonsko"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"Siang"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedski jeziki"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"Sylheti"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"al-sajidsko znakovno"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"Sula"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"solomonsko znakovno"}, ["szv"] = {"Isubu"}, ["szw"] = {"Sawai"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"Tabassaran"}, ["tac"] = {"Lowland Tarahumara"}, ["tad"] = {"Tause"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajski jeziki"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"Tamasheq"}, ["tar"] = {"Central Tarahumara"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"Atayal"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibeto-burmanski jeziki"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"Tubar"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"Turks And Caicos Creole English"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"Southeastern Tarahumara"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"Tulu"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang", "Northwestern Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"Terik"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"Tehuelche"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"Northern Tarahumara"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson", "Nłeʔkepmxcín", "Thompson River Salish"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan", "Tāłtān"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"Tahaggart Tamahaq"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"Tidikelt Tamazight"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"Tindi"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"Tiwi"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"temacinskoberbersko"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"Toku-No-Shima"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"Tsakhur"}, ["tks"] = {"Takestani"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"Tobelo"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"Klingon", "tlhIngan Hol"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"Tulehu"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"Talysh"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamajaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tml"] = {"Tamnim Citak"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judovskobabilonskoaramejsko (ok. 200-1200 pr. n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"Tippera"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"tokpisinsko"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"Tupinikin"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá", "Tupí"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"Tunni"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"Copala Triqui"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"Trinidadian Creole English"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turški jeziki"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"Tunggare"}, ["tru"] = {"Turoyo", "Surayt"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"Tsakonian"}, ["tse"] = {"tunizijsko znakovno"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"Tshangla"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"turško znakovno"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"tajsko znakovno"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"tajvansko znakovno"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"tebulsko znakovno"}, ["tsz"] = {"Purepecha"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"Tektiteko"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"Tooro"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"severnotutčonsko"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"Muslim Tat"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijski jeziki"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguški jeziki"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvg"] = {"batavskokreolsko"}, ["tvi"] = {"Tulai"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"timorskopidžinsko"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"Southwestern Tarahumara"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"Thracian"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"tarteško"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"Citak"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"tuvinsko"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"tanzansko znakovno"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"Tz'utujil"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"Central Atlas Tamazight"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"albajskobikolsko"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"Udihe"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"ufimsko"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"ugandsko znakovno"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"urugvajsko znakovno"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)", "Seru", "Ukit"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"ukrajinsko znakovno"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"kaporsko znakovno"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"Ulch"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"Ulumanda'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa"}, ["uly"] = {"Buli"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"Umbundu"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"nedoločeno"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralski jeziki"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"Orya"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"Uspanteco"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"Urum"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"Veddah"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"flamsko znakovno"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"flamsko"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"Juxtlahuaca Mixtec"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"Moksela"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Võro"}, ["vot"] = {"Votic"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"moldavsko znakovno"}, ["vsl"] = {"venezuelsko znakovno"}, ["vsn"] = {"vedskosanskrtsko"}, ["vsv"] = {"valencijsko znakovno"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Yote", "Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"vakašanski jeziki"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"varajsko (Filipini)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"Warao"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"Wakhi"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"Waddar"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"zahodnobengalsko znakovno"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"Westphalien"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"Cameroon Pidgin"}, ["wet"] = {"Perai"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"Wichita"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"mvalijskokomorsko"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevaližansko"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vakiško"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Mokati"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"ndzvanskokomorsko"}, ["wnk"] = {"Wanukaka"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"gambijskovolofsko"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"Manombai"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"Wae Rana"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"varajsko (Avstralija)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"adilabadskogondijsko"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"Wu Chinese"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"Waxianghua"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"Aghwan"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško", "ojratsko"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"Kamas"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"starobolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"kuronsko"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"daško"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"edomitsko"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"malajskodajaško"}, ["xeb"] = {"Eblan"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"epi-olmeško"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"galindsko"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolski jeziki"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400 do 1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"Xinca"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"Indus Valley Language"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"kenijsko znakovno"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"ligursko (starodavno)"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"Lusitanian"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"Elymian"}, ["xma"] = {"Mushungulu"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"malajsko znakovno"}, ["xmm"] = {"Manado Malay"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"moroško znakovno"}, ["xmt"] = {"Matbat"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"Antankarana Malagasy", "Tankarana Malagasy"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglo-normansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"severovzhodnotasmansko", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"jugovzhodnotasmansko"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"severnotasmansko", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"severozahodnotasmansko", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"jugozahodnotasmansko", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"Karakhanid"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"Sabaean"}, ["xsb"] = {"Sambal"}, ["xsc"] = {"skitsko"}, ["xsd"] = {"sidetsko"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey", "Dene Zhatié"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"Sherpa"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"sudovijsko"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"Transalpine Gaulish"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"tokarsko A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"Kunigami"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volskijsko"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"pisno ojratsko"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"Koropó"}, ["xxt"] = {"Tambora"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"Yámana"}, ["yah"] = {"Yazgulyam"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"zahodnojugursko"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["ycr"] = {"jilanskokreolsko"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"Yeniche"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"Yevanic"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judovskoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"Northern Yukaghir"}, ["ykh"] = {"hamniganskomongolsko"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Iyasa", "Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Yaul"}, ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yele"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"Mysian"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynb"] = {"jambensko"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"Naukan Yupik"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"Yonaguni"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"Yoron"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"Yupik languages"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"jugoslovansko znakovno"}, ["ysm"] = {"mjanmarsko znakovno"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"Sirenik Yupik"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judovskotripolitanskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"Yug"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"Southern Yukaghir"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"Yuracare"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"Zapotec"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"Ngazidja Comorian"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zem"] = {"Zeem"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"Standard Moroccan Tamazight"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhk"] = {"kurdsko znakovno"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"Chinese (family)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"zimbabvejsko znakovno"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"Zigula"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"Koguryo"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"asansko", "Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"Krevinian"}, ["zkz"] = {"Khazar"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"East Slavic languages"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"Malay (individual language)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"South Slavic languages"}, ["zlw"] = {"West Slavic languages"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mbuun"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (jezikovna družina)"}, ["zne"] = {"zandsko (posamezni jezik)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"zambijsko znakovno"}, ["zsm"] = {"standardnomalajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"brez jezikovne vsebine"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajt"] = {"judovskotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"bemba"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"južnogondijsko"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"lionsko znakovno"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mrd"] = {"zahodnomagarsko"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duranškonahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pmu"] = {"mirpurskopandžabsko"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"renneleško znakovno"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"kamba"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xss"] = {"asansko"}, ["xtz"] = {"Tasmanian"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"jidiško znakovno"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"}, ["zkb"] = {"Khakas"}, ["zua"] = {"Zeem"}, } return { active = active, deprecated = deprecated, } s2tyb99rc6f48a4c59bud1zwy4w6j3k 1 463891 6753460 5168522 2026-09-21T14:48:04Z ~2026-50943-69 266115 /* Pozdravljeni, drustvo Dom Jakob Ukmar NE OBSTAJA !! g. Jakomin je ustanovil Skedenjsko kulturno drustvo v it. Opera Culturale di Servola..... */ nov razdelek 6753460 wikitext text/x-wiki {{DYK|1. januar|2018|entry=... je primorski duhovnik '''[[Dušan Jakomin]]''' večino svojega življenja služboval med [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci v Italiji]]?}} == Pozdravljeni, drustvo Dom Jakob Ukmar NE OBSTAJA !! g. Jakomin je ustanovil Skedenjsko kulturno drustvo v it. Opera Culturale di Servola..... == Pozdravljeni, drustvo Dom Jakob Ukmar NI NIKOLI in se vedno NE OBSTAJA !! g. Jakomin je ustanovil Skedenjsko kulturno drustvo v it. Opera Culturale di Servola..... [[Posebno:Prispevki/~2026-50943-69|~2026-50943-69]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50943-69|pogovor]]) 16:48, 21. september 2026 (CEST) fnwg25d5r26ubes0oborou2bbs4oxke 6753462 6753460 2026-09-21T14:54:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Pozdravljeni, drustvo Dom Jakob Ukmar NE OBSTAJA !! g. Jakomin je ustanovil Skedenjsko kulturno drustvo v it. Opera Culturale di Servola..... */ odgovor 6753462 wikitext text/x-wiki {{DYK|1. januar|2018|entry=... je primorski duhovnik '''[[Dušan Jakomin]]''' večino svojega življenja služboval med [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci v Italiji]]?}} == Pozdravljeni, drustvo Dom Jakob Ukmar NE OBSTAJA !! g. Jakomin je ustanovil Skedenjsko kulturno drustvo v it. Opera Culturale di Servola..... == Pozdravljeni, drustvo Dom Jakob Ukmar NI NIKOLI in se vedno NE OBSTAJA !! g. Jakomin je ustanovil Skedenjsko kulturno drustvo v it. Opera Culturale di Servola..... [[Posebno:Prispevki/~2026-50943-69|~2026-50943-69]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50943-69|pogovor]]) 16:48, 21. september 2026 (CEST) :Za trditve na strani so sicer navedeni viri… Imaš kakšen vir, ki bi potrjeval obstoj Skedenjskega kulturnega društva? Lep pozdrav, —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:54, 21. september 2026 (CEST) d2eyfdu3ho3r1audlkwqqh7fn9jqs9l 0 467856 6753566 6718728 2026-09-21T20:02:23Z Cveto ME 211329 /* */ 6753566 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Német}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = | name = Ladislav Nemet | honorific-suffix = [[verbiti|SVD]] | native_name = Német László | native_name_lang = hu | title = [[Škofija Zrenjanin|škof v Zrenjaninu]]<br>[[Nadškofija Beograd|nadškof v Beogradu]]<br>[[Kardinalski zbor|kardinal]] | image = <!-- WD --> | image_size = 210px | alt = | caption = [[Kardinal]] [[László Német|Ladislav Nemet]]<br>na [[konklave|konklavu]] ([[2025]], [[Vatikan]]) | church = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška Cerkev]] | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Zrenjanin]] | see = | elected = | appointed = [[23. april]] [[2008]] | term = | term_start = [[5. julij]] [[2008]] [[Kardinal]] [[7. december]] [[2024]] | quashed = | term_end = | predecessor = [[László Huzsvár]] | opposed = | successor = [[Mirko Štefković]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[17. april]] [[1983]] v [[Pieniężno|Pieniężnem]] | ordained_by = | consecration = [[5. julij]] [[2008]] | consecrated_by = [[Péter Erdő|kardinal Péter Erdő]] | cardinal = | type = kardinal | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (death date then birth date) --> | death_place = | buried = | nationality = [[Madžari|Madžar]] | religion = | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Papeška univerza Gregoriana]] | motto = Benedicite, omnia opera Domini, Domino!<br>''Slavite Gospoda vsa Gospodova dela!''<ref>Dan 2, 57</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Coat of arms of Ladislav Nemet (cardinal).svg | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Ladislav Nemet''' ({{lang-hu|Német László}}) [[Madžari|madžarski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[redovnik]] [[verbiti|verbit]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[kardinal]] * [[7. september]] [[1956]], [[Odžaci]] ([[Vojvodina]], [[Srbija]]; tedaj: [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]). == Življenjepis == Ladislav se je rodil 7. septembra 1956 v [[Odžaci|Odžacih]] v [[Bačka|Bački]] ([[Vojvodina]]), kjer je hodil v osnovno šolo. Srednjo šolo je obiskoval v [[Subotica|Subotici]], a gimnazijo v škofijskem semenišču "[[Paulinum]]". Nato je vstopil k redovnikom [[verbiti|verbitom]] ter odšel na študij filozofije in teologije. Študiral je na [[Poljska|Poljskem]] v [[Pieniężno|Pieniężnem]]. Večne zaobljube je napravil v istem mestu 8. septembra 1982, a [[sveto mašniško posvečenje|v duhovnika je bil posvečen]] 17. aprila 1983. Doktoriral je iz [[dogmatika|dogmatike]] na [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriani]] v [[Rim]]u. Služboval je kot vseučeliščni kaplan na [[Filipini]]h 1987, nakar je poučeval na Poljskem. Potem je odšel v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer je predaval [[dogmatika|dogmatiko]] v [[Mödling]]u. Bil je predstojnik pri Sv. Gabrijelu in pomočnik v bližnji župniji. <ref>{{navedi splet|url=https://www.steyler.eu/svd/niederlassungen/st-gabriel/index.php|title=Missionshaus St. Gabriel|publisher=Steyler|date=|accessdate=27. oktober 2019|archive-date=2018-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180112000550/http://www.steyler.eu/svd/niederlassungen/st-gabriel/index.php|url-status=dead}}</ref> Od 1996 je predaval na [[Filozofska fakulteta Družbe Jezusove v Zagrebu|Filozofski fakulteti Družbe Jezusove]] ''Avgustin Bea'' v [[Zagreb]]u [[bogoslovje stvarjenja]]. Od 2002 je predaval [[misijologija|misijologijo]]. Delal je tudi v diplomaciji. Na [[Dunaj]]u je bil v letih 2000-04 sodelavec poslanstva [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] pri uradu [[Združeni narodi|Organizacije Združenih narodov]]. Od 2004 do 2007 je bil [[provincijal]] madžarske verbitske pokrajine. Od 15. julija 2006 je bil tajnik Madžarske škofijske konference. V [[Budimpešta|Budimpešti]] je duhovno oskrboval vernike in načeloval pri mašah v [[hrvaščina|hrvaščini]]. === Škofovsko posvečenje === 23. aprila 2008 ga je [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] imenoval, a v četrtek, na praznik [[sveti Ciril in Metod|svetega Cirila in Metoda]] – 5. junija 2008 – je bil posvečen za [[Zrenjanin|zrenjaninskega]] [[škof]]a. #Prvi posvečevalec je bil [[rimskokatoliška nadškofija Ostrogon-Budimpešta|ostrogonsko-budimpeštanski nadškof]] in [[Madžarska|madžarski]] [[primas]] [[Péter Erdő|Erdő]]; soposvečevalca pa sta bila #apostolski nuncij na Madžarskem [[Juliusz Janusz|Janusz]] (od 2011 do 2018 pa v [[Slovenija|Sloveniji]]) ter #upokojeni zrenjaninski škof [[László Huzsvár|Huzsvár]]. [[Maša]] in obred sta potekala v latinščini, madžarščini in srbohrvaščini; [[evangelij]] pa so brali v madžarščini, srbohrvaščini, nemščini in [[Bolgarščina|bolgarski]] paljčanščini ([[banatska bolgarščina]]). == Delovanje == [[File:Muzlja-birma boy3.jpg|thumb|left|240px|<center>Kot [[škof]] [[László Német|Ladislav]] rad deli zakrament [[sveta birma|svete birme]] - obvezno in vedno z [[boter|botrom]]; prvič v [[Mužlja|Mužlji]] [[2009]] ]]</center> Nemet govori veliko jezikov: med drugimi [[madžarščina|madžarsko]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[poljščina|poljsko]], [[latinščina|latinsko]], [[španščina|špansko]] in [[italijanščina|italijansko]]. Napisal je tudi nekaj knjig. Med njimi je najbolj znana '' [[Bogoslovje stvarjenja]].'' <ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/1149|title= Ladislav Nemet, Teologija stvaranja – recenzija, prikaz|publisher=Hrčak|date= |accessdate=29. oktober 2019}}</ref> 18. maja 2016 je bila duhovna obnova za duhovnike in redovnike ter slovesno odprtje izrednega [[sveto leto|svetega leta]] ''Božjega usmiljenja'' v božjepotni cerkvi v [[Bačka|Bački]] v [[Doroslovo |Doroslovem]], ki ga je napovedal [[papež Frančišek]]. Slovesno odpiranje [[sveta vrata|svetih vrat]] je vodil subotiški škof [[János Pénzes|Ivan Penzeš]], pridigal je banatski škof [[László Német|Ladislav Nemet]], mašo je vodil novi apostolski nuncij v Srbiji [[Luciano Suriani|Luciano Suriani]], poleg 80 duhovnikov sta bila navzoča tudi grkokatoliški egzarh [[Đura Džudžar|Jurij (Đura) Džudžar]] in rimskokatoliški škof za Srem [[Đuro Gašparović|Jurij (Đuro) Gašparovič]]. Od 2016 je [[László Német]] tudi predsednik [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]. === Roosov odstop in nov nastop === [[Papež Frančišek]] je v skladu s smernicami [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] sprejel 16. maja 2018 odstop temišvarskega škofa [[Martin Roos|Martina Roosa]], ki ga je ponudil, ker je napolnil predpisanih 75 let starosti. <ref>{{Internetquelle|url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2018/05/16/0358/00770.html#ti|titel=Rinuncia del Vescovo di Timişoara (Romania) e nomina del successore|hrsg=[[Presseamt des Heiligen Stuhls]]|werk=Tägliches Bulletin|datum=2018-05-16|zugriff=2018-05-16|sprache=it}}</ref> Papež Frančišek pa ga je z odlokom št. 337 z dne 6. marca 2020 po Kongregaciji za škofe imenoval za apostolskega upravitelja "pleno titulo" škofije Zrenjanin v okviru trenutnega zdravstvenega stanja škofa [[László Német|Németa]]. Novico je 12. marca 2020 objavila uradna spletna stran zrenjaninske škofije (''Becicherecul Mare''). 11. marca je škof Martin Roos imel prvo srečanje z duhovščino sestrske škofije na škofijskem ordinarijatu v Zrenjaninu v navzočnosti apostolskega nuncija v Srbiji [[Luciano Suriani|Surianija]]. Naslednji dan je Roos opravil bratski obisk pri bolnem škofu Németu. Zaradi uvedbe [[izredno stanje|izrednega stanja]], ki je bilo uvedeno 15. marca 2020 v zvezi s [[korona|korono]] ter je trajalo vse do 6. maja istega leta,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/politika/3186234-ukidanje-vanrednog-stanja-ukidanje-policijskog-casa-u-srbiji|title=Srbija kroz 8 nedelja vanrednog stanja: Od najdužeg policijskog časa do "najcrnjeg dana" za zemlju. Vanredno stanje u Srbiji uvedeno je 15. marta zbog sprečavanja daljeg širenja kovida-19|publisher=Telegraf|author=(A.T.)|date=6. maj 2020|accessdate=15. februar 2023}}</ref> se iz Romunije, kjer se je tedaj nahajal, ni mogerl vrniti v Banat vse do konca tega stanja, 6. maja 2020. V naslednjem času je opravil pastirske obiske po vseh banatskih farah in se srečal tako z duhovniki kot verniki - opravil je tudi nekaj birm. Po okrevanju je nadaljeval službo zrenjaninskega škofa zopet Ladislav Nemet. === Beograjski nadškof in metropolit === Dne 5. decenbra 2022 ga je [[papež Frančišek]] kot naslednika [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]] imenoval za beograjskega nadškofa in metropolita. Slovesno umeščenje je bilo v beograjski sostolnici Blažene Device Marije na Vračarju 10. decembra 2022 ob navzočnosti in sodelovanju številnih škofov, duhovnikov, redovnikov in vernikov. === Kardinal svete Rimske Cerkve === Dne 6. oktobra 2024 je papež sporočil imena kardilanov, ki jih bo imenoval na naslednejem konzistoriju v začetku decembra tega leta. Papež Frančišek je torej ob tej priliki napovedal, da namerava med drugimi tudi Nemeta 8. decembra postaviti za kardinala.<ref>{{cite press release | access-date = 6 October 2024 | date = 6 October 2024 | language = it | publisher = Holy See Press Office | url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2024/10/06/0774/01532.html | title = Annuncio di Concistoro l'8 dicembre per la creazione di nuovi Cardinali, 06.10.2024 }}</ref> Ta datum so pozneje premaknili na 7. december.<ref>{{navedi novice | access-date = 12 October 2024 | url = https://www.ncregister.com/cna/vatican-shares-pope-francis-schedule-for-december-consistory-to-create-cardinals?amp | first = Hannah | last = Brockhaus | date = 12 October 2024 | title = Vatican Shares Pope Francis' Schedule for December Consistory to Create Cardinals | work = National Catholic Register }}</ref>On je tako prva osebnost iz Srbije, ki je bila sploh kdaj v zgodovini imenovana v [[kardinalski zbor]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-archbishop-nemet-to-be-appointed-first-cardinal-from-serbia/ |title=Belgrade Archbishop Nemet to be appointed first Cardinal from Serbia |work=[[N1 (TV channel)|N1]] |date=7 October 2024 |access-date=10 October 2024}}</ref>Po njegovem menju ga je [[papež Frančišek]] izbral zaradi njegove zavezanosti sinodalnemu dogajanju, saj je vodil [[škofijska sinoda|sinodo]] v [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninski škofiji]] ravno "v času pred izbruhom [[korona|korone]] in torej še preden je papež začel tovrstno prenovo vesoljne Cerkve". Predpostavlja tudi, da bodo na njegovo imenovanje v tisku prihajali tako ugodni kot neugodni politični odzivi.<ref>Nemet, Ladislav (28 October 2024). "László Német: My nomination as cardinal may be related to my commitment to the synodal renewal of the Church". Megújul (Interview). Interviewed by István Gégény. Retrieved 30 December 2024.</ref><ref>One Croatian newspaper thought it inappropriate that Nemet was made a cardinal ahead of the archbishop of Zagreb, the traditional representative of the Balkans in the College of Cardinals, although the Archbishop emeritus of Zagreb Josip Bozanić is a cardinal and remains eligible to vote in a papal conclave until March 2029.</ref><ref>"Zeitung: Nach Kardinalsernennung – Stepinacs Heiligsprechung unsicher" [Newspaper: After Appointment as Cardinal, Stepinac's Canonization Uncertain]. Catholic Church in Germany (in German). 10 October 2024. Retrieved 9 January 2025.</ref> == Nadaljnje branje == *[http://www.ks.hr/knjizara.php?id=902 Kršćanska sadašnjost] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716155751/http://www.ks.hr/knjizara.php?id=902 |date=2007-07-16 }} Ladislav Nemet: ''Teologija stvaranja'', Zagreb, 1. izdaja, 2003., ISBN 978-953-11-0026-8 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikiquote}} {{commonscat}} ;{{ikona sh}} *[https://www.blic.rs/vesti/drustvo/biskup-katolickoj-crkvi-vraceno-tek-10-odsto-imovine/75eqmnh Biskup Ladislav Nemet: Katoličkoj crkvi vraćeno tek 10 odsto imovine Blic Beta] *[http://www.listzrenjanin.com/biskup-dr-ladislav-nemet-deceniju-na-tronu-zrenjaninske-biskupije/ BISKUP DR LADISLAV NEMET, DECENIJU NA TRONU ZRENJANINSKE BISKUPIJE List Zrenjanin] *[http://www.rtv.rs/sk/drustvo/biskup-nemet-o-dolasku-pape-ratku-mladicu-alojziju-stepincu..._258579.html RTV Vojvodina: Biskup Nemet o dolasku Pape, Ratku Mladiću, Alojziju Stepincu...] *[https://www.vijesti.me/svijet/balkan/hoce-li-doci-do-istorijskog-susreta-patrijarh-irinej-prihvatio-papin-poziv Je li došlo vrijeme? Hoće li doći do istorijskog susreta: Patrijarh Irinej prihvatio papin poziv? Vijesti online] *[http://www.novosti.rs/vesti/srbija.73.html:546984-Zrenjanin-Do-katedrale-pesice Zrenjanin: Do katedrale pešice? Sl. PAŠIĆ Glancanje centra Zrenjanina koje traje mesecima posvađalo Biskupiju i urbaniste. Zatvaranje saobraćaja na glavnom trgu razljutilo velikodostojnike Rimokatoličke crkve] *[http://www.hrvatskarijec.rs/pdf/br_279_48.pdf Hrvatska riječ br.279/2008. Zrenjaninska biskupija dobila novog biskupa, 18. srpnja 2008.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} *[https://hrcak.srce.hr/1149 Recenzija, Prikaz: Ladislav Nemet, Teologija stvaranja, Kršćanska sadašnjost, Zagreb, 2003, 218 str.] *[https://ika.hkm.hr/crkva-u-svijetu/mons-martin-roos-imenovan-apostolskim-upraviteljem-zrenjaninske-biskupije/ Mons. Martin Roos imenovan apostolskim upraviteljem Zrenjaninske biskupije] *[https://ika.hkm.hr/novosti/u-zrenjaninskoj-biskupiji-istekao-rok-za-obvezno-cijepljenje-svecenika/ U Zrenjaninskoj biskupiji istekao rok za obvezno cijepljenje svećenika - IKA (hkm.hr)] *[https://zrenjaninski.com/drustvo/zrenjaninska-biskupija-bogosluzenje-dozvoljeno-samo-vakcinisanim-svestenicima/ Zrenjaninska biskupija: Bogosluženje dozvoljeno samo vakcinisanim sveštenicima] *[https://www.danas.rs/vesti/drustvo/jedan-nevakcinisani-svestenik-napusta-zrenjaninsku-biskupiju/ Jedan nevakcinisani sveštenik napušta zrenjaninsku biskupiju - Dnevni list Danas] ;{{ikona en}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bnemet.html Bishop Ladislav Nemet, S.V.D. - ''Catholic Hierarchy''] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/zren0.htm Diocese of Zrenjanin, Serbia - ''GCatholic''] * [https://web.archive.org/web/20100101092935/http://www.catholic-zr.org.rs/eng/eng.html ''Wayback Machine'' - Zrenjanin's Diocese {{small|(captured Jan 01, 2010)}}] *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/broos.html Bishop Martin Roos Bishop Emeritus of Timişoara, Romania. Apostolic Administrator of Zrenjanin. Copyright David M. Cheney 24 Mar 2020] ;{{ikona hu}} *[https://www.magyarkurir.hu/hirek/nemet-laszlo-nagybecskereki-puspok-az-egyhaz-sikeressege-nem-strukturakon-mulik-83565 Német László nagybecskereki püspök: Az Egyház sikeressége nem a struktúrákon múlik] * ''A teremtett világ igézetében. [[Szerdahelyi Csongor]] beszélgetése Német László nagybecskereki püspökkel''; Szent István Társulat, Bp., 2010 ''(Pásztorok)'' * [https://www.youtube.com/watch?v=Yc0-G4CBo3M&feature=youtu.be Msgr. Dr. Német László püspök, Nagybecskerek. Filminterjú, 2017] *[https://www.magyarkurir.hu/kitekinto/isten-kegyelmebol-vagyok-aki-vagyok-koenyv-jelent-meg-nemet-laszlo-puespoekrol „Isten kegyelméből vagyok, aki vagyok” – könyv jelent meg Német László püspökről KITEKINTŐ (“Po Božji milosti sem, ki sem« - knjiga je izšla o škofu Ladislavu Nemetu” (30. september 2010] *[http://www.catholic-zr.org.rs Nagybecskereki Egyházmegye hivatalos oldala (Uradna stran Zrenjaninske škofije)] *[https://www.maszol.ro/index.php/nemzetpolitikai-lapszemle/33783-egy-het-magyarsagpolitikai-irasaibol-augusztus-6-12 Bálint-Pataki József: „Az egyház nem nemzetpolitikai alapon működik”– interjú a Hét Napban Német László vajdasági magyar katolikus püspökkel (Pogovor z Ladislavom Nemetom: „Cerkev ne deluje na temelju narodoljubne politike”)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191103202747/https://www.maszol.ro/index.php/nemzetpolitikai-lapszemle/33783-egy-het-magyarsagpolitikai-irasaibol-augusztus-6-12 |date=2019-11-03 }} *[https://magyarpatriotak.hu/nagybecskerek-puspok-levelvaltas/ Magyar Patrióták Közössége: Templomrombolás a Bánságban – Levélváltásunk a nagybecskereki püspökkel (Podiranje cerkva v Banatu – dopisovanje z bečkereškim škofom)] *[https://zoltanmargit.wordpress.com/tag/templomrombolas/ Templomrombolás helyett felújítás Németcsernyén TÓTH Lívia Hét Nap, 2014. 8. 6., LXIX. évfolyam 32. szám (Namesto podiranja cerkva se obnavlja cerkev v Nemški Crnji)] *[http://bozokiantal.blogspot.com/2014/08/az-egyhaz-nem-nemzetpolitikai-alapon.html Magyar Patrióták Közössége: Továbbra is a templomrombolási politika zajlik (Še naprej grozi politika podiranja cerkva)] *[https://delhir.info/2014/08/19/megis-megmenekulhet-harom-bansagi-katolikus-templom-a-bontastol/ T. T.: Mégis megmenekülhet három bánsági katolikus templom a bontástól (Tri banatske katoliške cerkve so se le uspele rešiti pred podiranjem)] *[https://zoltan.blogstar.hu/cimke/puspok/ Margit Zoltán: Pótolhatatlan kincseket pusztíthatnak el a Bánságban (V Banatu bi lahko oničili nenadomestljive dragocenosti)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191103202756/https://zoltan.blogstar.hu/cimke/puspok/ |date=2019-11-03 }} *[http://valasz.hu/vilag/nemetcsernye-103342 Zsuppán András: Mégse fog magyar templomokat bontani a vajdasági magyar püspök (Vojvodinski madžarski škof vendarle ne bo podiral madžarskih cerkva)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191103202743/http://valasz.hu/vilag/nemetcsernye-103342 |date=2019-11-03 }} ;{{ikona ro}} *[https://www.bisericacatolica.ro/episcopi/episcopi-romano-catolici/ps-martin-roos/ Episcopi romano-catolici PS Martin ROOS] *[https://gerhardus.ro/excelenta-sa-dr-h-c-martin-roos-episcop-emerit-de-timisoara-numit-ca-si-administrator-apostolic-al-diecezei-de-zrenjanin/ Excelența Sa dr. h.c. Martin Roos, episcop emerit de Timișoara numit ca și Administrator Apostolic al Diecezei de Zrenjanin] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[škof]] [[László Huzsvár|Huzsvár]]}} {{s-ttl|title=[[škof]] v Zrenjaninu (Bečkereku)|years=2008–2022}} {{s-aft|after=[[škof]] [[Mirko Štefković|Štefković]]}} {{s-bef|before=[[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]}} {{s-ttl|title=[[nadškof]] v Beogradu|years=2022–}} {{s-aft|after=[[-]]}} {{s-konec}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Német, László}} [[Kategorija:Madžarski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Zrenjanina]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Verbiti]] [[Kategorija:Madžarski poligloti]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Madžarski pisatelji]] [[Kategorija:Vojvodinski Madžari]] [[Kategorija:Madžari v Srbiji]] [[Kategorija:Madžarski kardinali]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek]] 4s010cp3ybqnpxiib623ujnlgcsfa8h 0 493830 6753592 6669269 2026-09-22T05:35:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753592 wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama | name = Boj-Bulok | photo = Boybuloq Cave Entrance with Elena Ljubavina.jpg | photo_caption = Vhod v jamo | map = Uzbekistan | relief = yes | location = Dehibolo, [[Uzbekistan]] | coords = {{koord novi|38.384470|67.501690|display=inline,title}} | depth = 1517 m | length = 18400 m | elevation = 2647 m | geology = [[Jura|jurski]] [[apnenec|apnenci]]<ref name="ART"/> | entrance_count = 2 | difficulty = | hazards = | access = }} '''Boj-Bulok''' (znan tudi kot '''Boy-Bulok''', {{Lang-uz|Boybuloq}}, {{Lang-ru|Бой-Булок}}) je najgloblja [[jama]] v [[Uzbekistan]]u, v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] in tudi v vsej [[Azija|Aziji]] razen njenega zahodnega dela. Je 1517 m globoka in 18400 m dolga, njen glavni vhod pa je na nadmorski višini 2647 m. Nahaja se na robu gorskega grebena Baysun-Tau, južnega vznožja gorovja Gisar, na jugovzhodu države. Najbližja vas je [[Dehibolo]], severovzhodno od Boysuna.<ref name="WDC"/><ref name="BB"/><ref name="BB2018"/><ref name="EHAC"/><ref name="HEVC"/> Jama je nastala v pokritem [[kras]]u, v zgornjih in srednjih [[Jura|jurskih]] [[apnenec|apnencih]], v monoklinalnih skladih, v ohranjenem krilu [[antiklinala|antiklinale]]. Debelina apnenčastih skladov je od 200 do 350 metrov. V nasprotju z večino kraških jam je ni naredila [[Padavine|padavinska]] voda, ki bi pronicala s [[površje|površja]], ampak je, ker je topna [[kamnina]] prekrita z netopnimi plastmi, nastala zaradi [[kondenzacija|kondenzacije]].<ref name="ART"/> Zato je jama dolg niz zelo ozkih rovov, ki se spuščajo po vpadnem kotu skladov, in ki jih občasno prekinjajo navpična [[brezno|brezna]]. Le-ta ne presegajo 30 m globine, jama pa se konča z neprehodnim sifonom.<ref name="EHAC"/> Ruski jamarji, predvsem iz [[Jekaterinburg|Jekaterinburškega]] jamarskega društva (SGS) in Združenja uralskih jamarjev (ASU), Boj-Bulok raziskujejo od leta 1984, sodelovali pa so tudi jamarji iz [[Italija|Italije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Francija|Francije]] in [[Švica|Švice]] (v kronološkem vrstnem redu).<ref name="WAW"/><ref name="BB2018FE"/> == Poimenovanje == Po dežju iz vhoda v jamo teče potoček, redkost na sicer zelo sušni gori, in po tem izviru je jama dobila ime. Sestavljeno je iz dveh besed: boj in bulok, kar pomeni bogat izvir v uzbeškem jeziku in v jeziku prebivalcev najbližje vasi, tadžiškem.<ref name="HEBBC"/><ref name="MACA"/> == Zgodovina == [[File:Mustafa's oil lamp.jpg|thumb|upright=0.80|right|Mustafojeva petrolejka]] Jamo so domačini poznali že od nekdaj, saj od vhoda teče potoček po pobočju gore. Pozimi je vas Dehibolo na nadmorski višini 1750 m, ime pomeni "najvišja vas", odrezana od sveta zaradi snega, poleti pa nekaj [[izvir]]ov, ki oskrbujejo prebivalce z vodo, pogosto presahne.<ref name="BB2021DB"/><ref name="BBC"/> Aprila 1971 je Mustafo Zokirovič Holmominov (rojen leta 1917), kmet iz Dehibola odšel na 4-urno pot do jame (6 km)<ref name="BT2015"/>, s svojim sinom Hudojberdijem (rojenim leta 1957) in dvema [[osel|osloma]]. Jama mu je bila znana, že večkrat jo je obiskal. Prišla sta do vhoda in Mustafo se je odpravil globlje v jamo, da bi molil. Po približno uri plazenja je prišel do prvega brezna, kjer pa mu je ugasnila [[petrolejka]]. V temi ni našel poti nazaj proti vhodu, padel v brezno in umrl. Hudojberdi ga je čakal pred jamo še dva dni, nakar so prišli vaščani iz Dehibola in ga na silo odvlekli nazaj v vas.<ref name="HMZ"/><ref name="LADC"/><ref name="HEBBC"/><ref name="SGSFSC"/> Možje iz Dehibola so tisto poletje in naslednja leta še večkrat poskušali najti Mustafoja v jami, vendar brez uspeha. Njegove ostanke so odkrili šele leta 1985, med prvim [[speleologija|speleološkim]] raziskovanjem jame.<ref name="SGSFSC"/> == Raziskovanje jame == [[File:Dinosaur footprint.jpg|thumb|upright=1.0|right|Fosiliziran odtis dinozavrovega stopala, 40x40 cm, v kanjonu, ki vodi do jame]] Po odkritju [[Kijev]]ske jame na planoti Kirk Tau v Uzbekistanu leta 1972, na nadmorski višini 2340 m, ki je bila potem raziskana do globine 990 m in bila v letih 1977-1978 najgloblja jama v [[ZSSR]],<ref name="KC"/> so ruski speleologi iz Ekaterinburga (SGS) v poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih začeli iskati nove globoke jame na širšem območju te države.<ref name="SGS40OA"/> Maja 1981 so odkrili jamo Zindan (pozneje preimenovano v Ural-Zenkova (Zindanska) jama, 3100 m nad morjem v grebenu Ketmen-Čapta. Njen [[izvir]] na 1300 m nadmorske višine je nakazoval možnost zelo globoke jame. Do januarja 1983 je bila dosežena njena končna globina 565 m v sifonu, preozkem za potapljače.<ref name="SGS40OA"/><ref name="ZUCZ"/> Več odprav, ki so poleti 1983 iskale nove jame, je bilo neuspešnih, leta 1984 pa je zelo majhna odprava SGS, poslana na [[gorovje]] Hodža-Gur-Gur-Ata odkrila več obetavnih vhodov.<ref name="SGSFSC"/> Med večjo odpravo leta '''1985''' je bila skupina petih jamarjev poslana na greben Surhan-Tau, da bi še tam našli kakšno novo jamo. Na poti so v vasi Kurganča, 1455 m nad morjem,<ref name="LCCA"/> izvedeli, da je višje na gori jama, imenuje se Boj-Bulok, v katero se je vaščan iz najvišjega [[naselje|naselja]] v Uzbekistanu, vasi Dehibolo, odpravil leta 1971 in se ni več vrnil.<ref name="HEBBC"/><ref name="MACA"/> Sledili so strugi [[potok]]a in našli nizek vhod v jamo na nadmorski višini 2647 m. Jama se je začela s 30 metri rova, po katerem se je bilo treba plaziti, do vratu v židkem [[blato|blatu]], nakar se je šele bilo mogoče vzravnati.<ref name="ART"/> Sledil je ozek [[meander]], ki se je počasi vzpenjal, po 600 metrih do višine 90 metrov, kjer je zavil navzdol.<ref name="BBC"/> Na dnu 27-metrskega brezna so našli človeške ostanke. Pripadali so Mustafoju Zokiroviču Holmominovu.<ref name="HEBBC"/><ref name="HMZ"/> Ne samo v Boj-Buloku, ampak tudi v večini drugih jam tam naokoli si sledijo zelo ozki rovi, kjer ni prostora za dva in kjer so možnosti za pomoč ali reševanje v primeru nesreče zelo skromne, kot je to v knjigi opisal Sergej Kuklev, udeleženec odprave SGS:<ref name="ART"/> {{quote|Vprašal sem Ilijo in pri tem skušal govoriti s čim bolj mirnim glasom, kako bi bilo po njegovem mnenju lažje priti skozi ožino v že tako tesnem meandru, zgoraj ali spodaj? Malo je premislil in odgovoril, da bi bilo spodaj prav gotovo bolje. In tako sem se, sploščen kot [[morski listi|morski list]], stlačil v luknjo pod skalami, komaj dovolj široko za glavo. In se seveda zataknil. Jamarski kombinezon, raztrgan na vseh mogočih mestih, ni popustil, zato sem moral malo predahniti ... Samo bog ali lastne sile lahko pomagajo nekomu, ki se je zataknil v Boj-Buloku - za dva tam preprosto ni prostora. Na eni od prejšnjih odprav se je zgodilo, da se je jamar po nesreči odpel z vrvi v [[brezno|breznu]], padel 17 metrov globoko in si zlomil obe nogi. Vse, kar smo lahko naredili, je bilo, da smo imeli [[analgetik|tablete proti bolečinam]] ves čas pri roki. Dva dni je trajalo, da se je sam priplazil iz jame ...<ref name="ART"/>}} [[File:Boj-Bulok_Prerez_jame_s_povrsjem_2020_SI.svg|thumb|upright=3.0|left|Boj-Bulok - prerez jame s površjem SZ-JV, gledano z jugozahoda]] V naslednjih letih je bilo še več odprav: leta '''1986''' so jamo poglobili na 400 m, leta '''1987''' na 500 m in posmrtne ostanke Zokirova vrnili njegovi družini, leta '''1988''' je bil sifon na -600 m preplavan s [[Potapljanje na vdih|potopom na vdih]], zatem pa so še skalno [[pregrada|pregrado]] na drugi strani toliko znižali, da je bilo nastalo jezero mogoče prebroditi, odkrili pa so tudi nov rokav, ki se je nadaljeval do -900 m. Leta '''1989''' je sovjetsko-italijanska odprava dosegla končni sifon na -1158 m in se uspela povzpeti do točke v jami 156 m nad vhodom, kar je dalo skupno globino 1310 m.<ref name="EHAC"/> Leta '''1990''' je sovjetsko-angleški odpravi uspelo razširiti nov rov v jami navzgor, na +222 m (skupna globina 1376 m).<ref name="A90"/> Kot je razvidno iz zgornjega prereza jame, se je to mednarodno sodelovanje odrazilo v poimenovanju treh večjih jamskih delov: Italijanskega, Angleškega in Ruskega rova. [[File:Лагерь у пещеры Бой-Булок.jpg|thumb|upright=1.4|left|Tabor odprave v Boj-Bulok leta 1992]] [[File:Бойсун.jpg|thumb|upright=1.3|right|Udeleženci odprave okoli Sadika Džuraeva iz Dehibola, 2013]] Leta '''1991''' so okrili spodnje etaže Novega dela jame, leta '''1992''' pa so preplezali še večji kamin, na +257 m, kar je dalo končno globino jame 1415 m.<ref name="SGSFSC"/><ref name="BB"/> Leta '''1995''' je bil prekopan večji podor v jami, leta '''1998''' pa sta bila potopa v sifonu na -560 m in v izviru Holtan-Čašma, kamor teče voda s končnega sifona v jami; oba sta se končala brez uspeha.<ref name="SGSFSC"/> Izvir se nahaja 130 m pod končnim jamskim sifonom, vodoravna razdalja pa je 7 km, zato so vmesni rovi najverjetneje potopljeni. <ref name="HEBBC"/> Pretresi v naslednjih letih, ki so sledili [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], niso bili naklonjeni jamskim odpravam, in so se jamarji SGS v Uzbekistan vrnili šele leta '''2007''', v Boj-Bulok, odprave pa so sledile potem skoraj vsako leto.<ref name="EBBS"/> Odkrili in raziskali so več novih rovov, globina jame pa se ni več spremenila.<ref name="P2SS"/> Potapljanje v izviru Holtan-Čašma se je nadaljevalo v letih '''2014''', '''2015''' in '''2016''', ko so potapljači prodrli 170 m daleč in 18 m globoko do večjega prostora lečaste oblike z ozkimi špranjami v dnu, ki pa so bile preozke, da bi se dalo priti skoznje.<ref name="BBERY"/> Med odpravo SGS in ASU leta '''2021''', v kateri sta sodelovala tudi dva slovenska jamarja, je raziskovalna skupina izmerila navzgor segajoče rove v Novem rokavu jame, raziskane leta 2016. Meritve so pokazale, da se najvišja dosežena točka, kjer se rov zoži v še neprehodno odprtino z močnim prepihom, nahaja 272 m nad vhodom. Amplituda Boybuloqa se je spremenila s 1415 m, doseženih leta 1992, na 1430 m, dolžina jame pa se je povečala na 15212 m.<ref name="BB"/><ref name="BB2021"/> [[File:Кристаллы, сростки радиально-лучистых агрегатов.jpg|thumb|upright=1.5|left|Kristali apnenca nad Taborom Nič]] [[File:Грот в каньоне со следами динозавров (cropped).jpg|thumb|upright=1.5|right|Spodmol v kanjonu z odtisi dinozavrov]] Avgusta '''2022''' je bila 20-članska ruska odprava Boj-Bulok 2022, ponovno v okviru Jamarskega društva Ekaterinburg in Združenja uralskih jamarjev, pod vodstvom Vadima Loginova. Delali so le v Boj-Buloku. Tabor so tokrat postavili 2770 m nad morjem, 120 m nad vhodom jamo. Cilj je bil en sam - raziskati vse možnosti povezave jame z Višnjevskim. Bile so štiri delovne skupine. Dvočlanska potapljaška skupina je raziskala tri sifone. Dva sta bila preozka, tretjega je eden od obeh potapljačev uspešno preplaval. Gorvodno je sledil velik rov, raziskal ga je nekaj deset metrov daleč in se vrnil, za naprej ni imel niti znanja niti opreme. Izvidniška skupina, tudi dvočlanska, je pregledala stranske rove in meandre v bližini. Našla sta več manjših rovov, vsi so se končali z neprehodnimi ožinami. Prepiha v smeri jame Višnjevskega nista našla. Plezalna skupina, spet iz dveh, je raziskovala zgornja nadstropja jame. Odkrili so več zank, kamin, ki vodi v vodoravni rov,ta pa se konča z breznom, ki pripelje v že znani del jame. Na koncu odprave sta se ekspedicije so se povzpela na vrh 170 metrov visokega, precej širokega kamina, ki se je nadaljeval z rovom. Ta naj bi vodil v smeri Višnjevskega. Zaradi pomanjkanja časa sta se vrnila. Štiričlanska kopaška ekipa je širila ožino v predvideni smeri k Višnjevskemu. Napredovali so okoli 20 metrov, prepiha spet ni bilo. Globina jame se ni spremenila, raziskanih je bilo okoli 1 km novih rovov, merili jih niso.<ref name="BB2022-2023"/> [[File:Приключения нашего автокаравана на пути в Узбекистан (экспедиция Азия-2023)..jpg|thumb|upright=1.0|left|Prazna guma na cesti prek Kazahstana]] [[File:Caving expedition to Uzbekistan in 2023.jpg|thumb|upright=2.0|right|Spust v kanjon Boj-Bulok, pod vhodom v jamo]] Leta '''2023''', spet avgusta je bila velika, 33-članska odprava, ruska s po enim udeležencem iz Tajvana in iz Češke, v enakem aranžmaju kot leta 2022. Delali so v obeh jamah, v Boj-Buloku in v Višnjevskem. V Boj-Buloku je kopaška skupina na mestu, najbližjem Višnjevskemu, napredovala za 20 metrov, prepiha tudi na tej strani ni bilo. Plezalna skupina je šla po rovih in kaminih v smeri Višnjevskega. Odkrili so več novih galerij, na vrhu 170-metrskega kamina je šel rov še 666 metrov naprej in se končal s podorom. Vzorce [[kapnik]]ov so nabrali v jami Lunnaja (Lunina jama), ki teče nad rovi Višnjevskega), za analizo na Oddelku za geoznanosti Tajvanske narodne univerze v Tajpeju. Na vrhu Boj-Buloka, v rovu 270 m nad vhodom v jamo, so postavili podzemni tabor, iz katerega je majhna skupina širila ozek prehod na najvišji točki jame, z zelo močnim prepihom. Prišli so 4 metre naprej. Druga skupina, dvočlanska, je delala iz Tabora Nič (ker je na približno isti nadmorski višini kot vhod v jamo). Preplezala sta nekaj stopenj in kaminov ter na vrhu enega odkrila ozek rov, ki se je nadaljeval navzgor v smeri vrha grebena Čulbair, proti steni na njegovi vzhodni strani. Prehodila sta poldrugi kilometer in del rova tudi izmerila. Zadnji dan odprave sta izmerila nadmorsko višino zadnje dosežene točke z [[višinomer]]om in znatno povečala amplitudo jame. Rov se nadaljuje, vendar sta se morala zaradi pomanjkanja časa vrniti. Boj-Bulok je dosegel novo globino 1517 metrov in dolžino 18,4 km.<ref name="BB1517"/><ref name="BB2022-2023"/> == Jama Višnjevskega == [[File:Mountain ridge with Višnevskij cave entrance.jpg|thumb|upright=4.0|center|Greben Čulbair z označenim vhodom v jamo, imenovano po Višnjevskem]] '''2015''' V letu smrti [[Aleksander Sergejevič Višnjevski|Aleksandra Sergejeviča Višnjevskega]], vodje odprav SGS v Boj-Bulok v letih 1988 - 1992 in 1995 - 2008,<ref name="FASUAVD"/> je skupina sedmih jamarjev SGS in ASU pod vodstvom Vasilija Samsonova iz Orenburga sistematično prečesala 3 km dolg odsek 150-200 m visoke stene, ki tvori rob grebena nad Boj-Bulokom. Našli so več možnih vhodov v jame, vsi so bili 30-50 m pod robom stene. Najbolj obetaven pa je bil tisti z oznako ČB-15 (Čulbair 15) in s koordinatama {{coord|38|22|27|N|67|31|58|E}}. Vhod je 8 m visok spodmol na nadmorski višini 3522 m, 25 m pod vrhom grebena, dostop je možen le s spustom po vrvi. Vhodu je sledil niz manjših brezen, povezanih z ozkimi meandri. 400 metrov daleč in 70 metrov globoko so se ustavili pri zelo ozki pasaži z močnim prepihom. Po štirih urah dela so jo prebili. Za pasažo se je odprlo večje brezno, ki so ga pustili za prihodnjič.<ref name="HEVC"/><ref name="CNAV"/> '''2016''' V jami je delala skupina sedmih, štirih Rusov in treh Italijanov (speleo klub La Venta) iz odprave Bajsun-Tau 2016. Zaradi dolge poti iz baznega tabora (3 ure) do jame so del tabora premaknili na vrh grebena. Tam so se pojavile težave, ker ni bilo v bližini nobenega izvira, zaradi močnega vetra in zelo nizkih nočnih temperatur. Razširili so zadnjo pasažo iz leta 2015, sestopili 15 m v dvorano "Kune", ki se je nadaljevala z zelo ozkim, ponekod pa precej visokim meandrom (3-30 m). Za njim je bil poševen, zelo spolzek meander. Končal se je s 40-metrskim breznom, 4-5 ur od vhoda, na dnu katerega je bil pozneje postavljen tabor -168. Sledili so prepihu in se po vrsti ozkih pasaž, navpičnih in vodoravnih, ki jih je bilo treba širiti, spustili v nekoliko širši meander s potočkom na dnu. Po 300 m je sledilo 12 m globoko brezno, meander na dnu pa je pripeljal do širšega in višjega meandra z večjim vodnim tokom. Končal se je z ozko pasažo, ki so jo prebili in prišli do 8 m brezna, kjer se je bilo zaradi pomanjkanja časa treba obrniti. Izmerjeni del jame so poglobili na 234 m in podaljšali na 1089 m, več stranskih rovov je ostalo še nepregledanih. Meritve so pokazale, da se jama, ki so jo preimenovali v Jamo Višnjevskega, ves čas spušča proti Boj-Buloku.<ref name="R2016BE"/><ref name="HEVC"/> [[File:Расширение меандра в пещере ЧБ 17.jpg|thumb|upright=2.0|left|Georgij Sapožnikov širi meander v jami ČB-17, 2017]] '''2017''' Odprava 10 članov SGS in ASU se je utaborila nad jamo na nadmorski višini 3500 m. Po kratki [[aklimatizacija|aklimatizaciji]] so šli v jamo in postavili Tabor -168. Sergej Terehin in Artur Abdjušev sta v eni sami neprekinjeni dvodnevni akciji napredovala po jami do sifona na -735 m. Postavili so še en tabor, Tabor visečih mrež (ni se dalo spati na tleh). Novoodkrito nadaljevanje je bil rov, v povprečju širok 50 cm, s potočkom, v katerega se stekajo štirje še neraziskani pritoki. Odprava je namerila novih 586 m globine in 2800 m dolžine. Meritve so pokazale, da se jama še vedno spušča proti Novemu delu Boj-Buloka, pod kotom 19 stopinj, enakim kot površije grebena. Rovi so bili od površja oddaljeni 70 - 100 m. Za izdelavo [[3D]] modela jame so natančno izmerili tudi površje grebena. Del odprave je iskal nove vhode v jame na planoti grebena in ob steni, kar bi skrajšalo mukotrpno in zamudno plazenje do dna Višnjevskega. Najdenih je bilo več zanimivih jam, kot so Lunnaja (Lunina jama), U istočnika (Jama pri izviru), Logovo, delali so tudi v ČB-17, a nobena se ni povezala z Jamo Višnjevskega.<ref name="HEVC"/> [[File:BB-Vishn Team 2018.jpg|thumb|upright=2.5|right|Udeleženci odprave Čulbair 2018]] '''2018''' 25-članska mednarodna odprava, 14 jamarjev iz SGS in ASU, 8 iz Francije in 3 iz Švice se je namenila raziskovati ne samo Jamo Višnjevskega, ampak tudi Boj-Bulok ter jame Lunnaja in ČB-5. Utaborili so se na nadmorski višini 3000 m, uro od vhoda v Višnjevskega in uro in pol od Boj-Buloka. V jami so postavili dva tabora z mrežami, na -350 m in na -600 m. Blizu spodnjega tabora, v stranskem pritoku, ki se je nadaljeval v nasprotni smeri (navzgor), so odkrili majhen stranski rov, možno nadaljevanje proti Boj-Buloku. V enem od preostalih dveh pregledanih pritokov so našli prostoren, 80 m visok kamin, ki se konča 20 m pod površjem. Zunaj so v kanjonu, ki vodi do Boj-Buloka, odkrili odtise dinozavrov, v Novem delu te jame pa so natančneje pregledali mesto možne povezave z Jamo Višnjevskega. Obhoda okoli sifona niso našli, v jamah Višnjevskega in Lunnaja pa so izmerili 2500 m novih rovov.<ref name="HEVC"/><ref name="BB2018"/><ref name="BBDCUE"/><ref name="RCE30C"/><ref name="CEDDF"/> [[File:Chulbair 10-08-2019.jpg|thumb|upright=1.8|left|Aleksej Seregin in Ekaterina Bazarova na robu grebena nad vhodom v jamo, 2019]] '''2019''' V tem letu je bilo težko zbrati odpravo, saj ni bilo jasnega nadaljevanja, še posebej ne mimo sifona, ko pa so se ekipi SGS in ASU pridružili tudi jamarji iz [[Moskva|Moskve]] in [[Irkutsk]]a, se jih je zbralo petnajst. Zunanji tabor so postavili na preizkušeni lokaciji v bližini jame Lunnaja. Skupina štirih: Evgenij Sakulin, Petr Kovešnikov, Anastasija Janina in Andrej Minogin je odšla na dno, da bi tam postavila Tabor sifon in poskusila najti nadaljevanje v pritoku na -600 m. Toda že prvi dan, ko so prispeli na dno sta se Evgenij in Anastasija uspela splaziti skozi ozko, napol zalito pasažo in dosegla meander za sifonom. Jama se je nadaljevala v pravo smer. Druge načrte so opustili in skupina, okrepljena z Evgenijem Ribko, Vasilijem Samsonovim in Vadimom Loginovim (v taboru so imeli s površjem telefonsko zvezo), se je odpravila naprej po širokem meandru s potočkom na dnu in 1-5 m globokimi skoki. Čez nekaj časa je potok izginil pod kapniškimi tlemi v ozkem prehodu, nad katerim se je začela "Velika galerija". Bila je suha, strop se je postopoma spuščal, po rovu se je bilo treba plaziti, trdna tla je zamenjala glina, postalo je mokro. Prehod po tem delu traja dve uri. Rov je zarezal v nov meander, kjer se je pod stropom odprla "Velika podorna dvorana". Naslednji meander ni bil širok, na dnu je bil potoček, ponekod je tekel po sigi. Z leve strani se je pridružil še en pritok.<ref name="HEVC"/> [[File:Подземный лагерь в пещере имени Вишневского.jpg|thumb|upright=1.3|left|Vasilij Samsonov in Sergej Terehin v Taboru -168, 2019]] [[File:PBL Gnezdo.jpg|thumb|upright=1.4|right|Tabor Gnezdo na -1049 m, 2019]] Rov se je nadaljeval z nekaj manjšimi skoki, ki jih je bilo treba opremiti z vrvjo. Lep barvit meander so zaradi obilice kapniškega okrasja imenovali "Jantarna reka". Z desne je prišel večji vodni tok, najverjetneje potoček, ki je izginil v tleh pred "Veliko galerijo". Križišču so dali ime "Akvapark", prečenje pa je zahtevalo tek pod tušem. Na levi, pod stropom meandra, so na majhni polici postavili Tabor Gnezdo. Sledil je še večji meander s pretokom približno liter na sekundo. Na klasičnem krasu bi se to zdelo malo, na tej sušni gori pa je to veliko. Rov se je končal z 12-metrskim breznom, "Freerope", z močnim tušem, čemur so sledila brezna 10, 8 in 12 m, ki jih je bilo tudi treba opremiti. Ustavili so se na vrhu naslednjega, 20 m globokega brezna, ki so mu dali ime "50 metrca", za njim pa je bilo videti še eno brezno. Zmanjkalo je časa, vrvi in svedrovcev. Jama je šla ves čas še naprej proti nizu majhnih brezen v Novem delu Boj-Buloka. Jamo Višnjevskega so poglobili na 1131 m in podaljšali na 8004 m. Leta 2019 so bili postavljeni trije tabori, na -168 m, -614 m in -1049 m, izmerjenih je bilo 2628 m novih rovov in 438 m nove globine.<ref name="HEVC"/><ref name="AVC"/><ref name="CNAV"/><ref name="SRSEU"/><ref name="SUEC"/> Najgloblja točka, dosežena v Višnjevskem, je bila 50 m navpično (zgoraj) in 200 m vodoravno od Boj-Buloka. Iz povezave obeh jam bi nastal jamski splet s skupno globino 2033 m.<ref name="HEVC"/> [[File:Boj-Bulok-Visnjevski_Prerez_s_povrsjem_2020_SI.svg|780px|thumb|upright=4.5|center|Prerez jam Boj-Bulok in Višnjevskega s površjem]] '''2020''' Zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije Covid-19]] so bili načrti za veliko odpravo v jame gorskega grebena Čulbair, predvsem v Jamo Višnjevskega, preloženi.<ref name="WAW"/> '''2021''' Junija 2021 se je odprla možnost potovanja v Uzbekistan in avgusta je prišlo do 18-članske rusko-francosko-slovensko-uzbeške odprave Boybuloq 2021. Spet sta jo organizirala SGS in ASU, vodil jo je Vadim Loginov. Jama Višnjevskega se je po zadnji točki, doseženi leta 2019, nadaljevala z vrsto manjših stopenj, ki jim je sledilo 30-metrsko brezno. Na dnu je bilo več nadaljevanj. Jamarji so šli za vodo in prišli do polsifona, z le malo prostora med gladino in stropom. Prebredli so ga, nato pa še dva taka polsifona. Jama se je nadaljevala z rovom in z 20 metrov globoko stopnjo, s katere se je potoček, okoli 10 l/sek., zlival v velik sifon. Ta ni bil prehoden, potrebno bi bilo potapljanje, suhega obhoda niso našli. Po raziskavi vseh stranskih odcepov, ki so vodili od ene jame k drugi na najbližjih mestih je odpravi uspelo zmanjšati vmesno razdaljo na 70 m, med dvema ozkima meandroma, na približno enaki nadmorski višini. Oba sta še preozka, pravega prepiha še ni bilo.<ref name="BB"/><ref name="AVC"/><ref name="BB2021"/> '''2023''' V jami Višnevskega so delale tri skupine odprave Boj-Bulok 2023. Kopaška skupina je širila ožino v smeri Boj-Buloka, prišli so 35 metrov naprej, spet ni bilo nobenega prepiha. Plezalna skupina je raziskovala rove na vrhu kaminov. Na vrhu enega so se prekopali do rova, ki se je po 30 metrih končal. Skupina za izsušitev sifona je praznila manjši sifon z ujeto vodo v spodnjem delu jame, s pomočjo vodotesnih transportnih vreč. Sifon jim je uspelo izprazniti do polovice. Vzpostavili so tudi stalno zvezo med jamama s telefoni Nicola. Najboljšo povezavo so iskali tudi s poslušanjem zvokov z obeh strani (vrtanje, udarci kladiva). Najbolje se je slišalo v bližini že omenjenega sifona, in najbližjega rova v Boj-Buloku. Glede na jamski poligon je razdalja med otema točkama 70 metrov, vendar je zaradi zelo dobrega prenosa zvoka verjetno manj kot 50 metrov. Jama Višnjevskega je ostala globoka 1283 metrov, njena dolžina se je povečala na 8,6 km.<ref name="BB2022-2023"/> == Jama in svet == Odkritja v obeh jamah, Boj-Buloku in Jami Višnjevskega, dosežena med odpravami v letih od 2019 do 2023, so potrdila domnevo, da je v grebenu Čulbair zelo globok, zapleten in široko razvejan visokogorski jamski splet.<ref name="WAW"/> Na svetu je 14 gora, [[osemtisočak|višjih od 8000 metrov]] - prva je bila preplezana leta 1950, zadnja pa leta 1964, imamo pa (leta 2020) le dve jami, globlji od 2000 metrov.<ref name="AFC8000"/><ref name="SNF1964"/> Obe tako imenovani superjami,<ref name="HWDC"/> eni zadnjih kopenskih mejnikov, sta ta status dosegli pol stoletja kasneje, Krubera-Voronja (globoka 2197 m) je 2000 m presegla leta 2004, po 44 letih raziskovanja, Verëvkina (2212 m) pa leta 2017, 49 let po odkritju.<ref name="KVC"/><ref name="ASDVC2204"/> S pričakovano povezavo Boj-Buloka in Jame Višnjevskega bi nastala tretja superjama.<ref name="HEVC"/> Leta 2001 se je najgloblja jama na svetu iz [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] preselila v [[Abhazija|Abhazijo]] na Zahodnem [[Kavkaz]]u, kjer so bile leta 2020 štiri najgloblje jame na svetu.<ref name="EKV2001"/> Možnost doseganja še večjih globin pa ni velika, saj nadmorske višine vhodov v jame na tem področju, na gorovjih Arabika in Bzyb, redko presegajo 2300 m (najvišja vrhova sta Arabika, 2656 m in Napra, 2684 m).<ref name="NHA"/> Drugi dve področji na svetu z znanim potencialom za zelo globoke jame sta Sierra Juárez v [[Oaxaca de Juárez|Oaxaci]] na jugu [[Mehika|Mehike]] z jamo Chevé, kjer so skladi apnenca debeli več kot 2500 m, in masiv Aladaglar v [[Turčija|Turčiji]] z jamo Kuzgun, kjer je apnenec debel 4000 m. Kljub zelo velikim naporom ter več kot 40 letom podzemskih raziskav v Sierri Juárez in več kot 20 letom v Aladaglarju pa ni bilo mogoče preseči globin 1524 m oziroma 1400 m.<ref name="HWDC"/><ref name="2021SCE"/><ref name="KCIC"/><ref name="CKT"/> Zaradi vsega navedenega se je znatno povečala pozornost, v jamarskem svetu in tudi sicer namenjena Boj-Buloku, Uzbekistanu in Srednji Aziji. Nastalo je več regionalnih projektov, kot npr. ''Raziskovanje krasa in jam gore Bajsun-Tau, 2020&#x2013;2021'',<ref name="SPRKCMBT"/> ''Kras na strehi sveta ([[Pamir]], [[Tadžikistan]]), 2020&#x2013;2021'',<ref name="PKRW"/> ''Srednjeazijski čezmejni speleoprojekt'',<ref name="CATP"/> ''Speleološka odprava "Tuja-Mujun - 2021" (Predgorje grebena Alaj, [[Kirgizija]])''.<ref name="SETM2021"/> Boj-Bulok in Čulbair sta se tudi uvrstila na seznam uzbekistanskih turističnih znamenitosti.<ref name="B-BC"/> Jama je dobila veliko prostora v knjigi, ki so jo po obisku leta 1989 objavili italijanski jamarji,<ref name="CSCA"/> posvečena ji je oddaja angleške mreže [[BBC]]<ref name="LADC"/>, namenjeno ji je več strani v knjigi Jamarskega društva SGS, raziskovalcev jame,<ref name="SGSITS"/> je pa tudi glavna tema romana, ki ga je napisal eden izmed udeležencev odprave vanjo.<ref name="HMS"/> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="CEDDF">{{navedi novice | title = Спелеологи обнаружили следы динозавров при изучении глубоких карстовых пещер в Узбекистане | publisher = TASS | date = 31. avgust 2018 | language = ru | url = https://nauka.tass.ru/nauka/5509379 | accessdate = 5. februarja 2021}}</ref> <ref name="BB2018">{{navedi splet | first = Vadim | last = Loginov | title = Бой-Булок 2018 | language = ru | date = 11. marec 2018 | publisher = SGS - Ekaterinburg speleo club | url = http://sgs.su/news/text/286/ | accessdate = 6. februarja 2021}}</ref> <ref name="HEVC">{{navedi splet | first1 = Vasilij | last1 = Samsonov | first2 = Vadim | last2 = Loginov | title = История исследования пещеры им. А.С. Вишневского | language = ru | date = 12. april 2020 | publisher = SGS - Ekaterinburg Speleo Club | url = http://sgs.su/about/6/ | accessdate = 9. februarja 2021}}</ref> <ref name="PKRW">{{navedi splet | title = Проект — «Карст на Крыше мира» (Памир, Таджикистан). 2020-2021 | language = ru | date = 2020 | publisher = Foundation for the Preservation and Exploration of Caves | place = Bishkek | url = https://speleo.kg/projects/expedition-projects/7-proekt-vysokij-karst-pamir-tadzhikistan-june-6-july-17/ | accessdate = 6. februarja 2021 | archive-date = 2021-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095524/https://speleo.kg/projects/expedition-projects/7-proekt-vysokij-karst-pamir-tadzhikistan-june-6-july-17/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="CATP">{{navedi splet | title = Центрально-Азиатский трансграничный спелеопроект | language = ru | date = 2020 | publisher = Foundation for the Preservation and Exploration of Caves | place = Bishkek | url = https://speleo.kg/projects/czentralno-aziatskij-transgranichnyj-speleoproekt/ | accessdate = 6. februarja 2021 | archive-date = 2021-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095529/https://speleo.kg/projects/czentralno-aziatskij-transgranichnyj-speleoproekt/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="SGSFSC">{{navedi knjigo | editor = SGS - Sverdlovsk speleo club | year = 2011 | title = СГС - Первые полвека. Пещеры. События. Люди. | language = ru | publisher = Azimuth Publishing, SGS - Sverdlovsk speleo club | chapter = История исследования пещеры Бой-Булок / Boy Bulok cave - History of exploration | first = Aleksandr | last = Višnevskij | url = https://book.exje.ru/wp-content/uploads/2020/04/Speleo_book_print1.pdf | pages= 65-66 | accessdate = 1. maja 2020}}</ref> <ref name="BT2015">{{navedi knjigo | editor-first = Sergej | editor-last = Evdokimov | title = Журнал АСУ 27 | publisher = The Assoсiation of Ural Speleologists | chapter = БАЙСУНТАУ-2015 / Baysun-Tau-2015 | first1 = Evgenij | last1 = Curihin | first2 = Ivan | last2 = Russkih | first3 = Vasilij | last3 = Samsonov | first4 = Vadim | last4 = Loginov | pages = 4-6 | place = Perm | year = 2016 | language = ru | url = https://viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/1-files?download=183:skachat-zhurnal-asu-27-13-mb-pdf&lang=ru&usg=AOvVaw0UW75Vb1Cj3RZxyQRnVx6B | accessdate = 11. februarja 2021 | archive-date = 2021-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095521/https://viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/1-files?download=183:skachat-zhurnal-asu-27-13-mb-pdf&lang=ru&usg=AOvVaw0UW75Vb1Cj3RZxyQRnVx6B | url-status = dead }}</ref> <ref name="SGS40OA">{{navedi knjigo | editor-first1 = Sergej | editor-last1 = Evdokimov | editor-first2 = Aleksandr | editor-last2 = Višnevskij | editor-first3 = Emma | editor-last3 = Lobanova | editor-first4 = Aleksandr | editor-last4 = Plastinin | editor-first5 = Sergej | editor-last5 = Valujskij | title = СГС - 40 лет | publisher = The Assoсiation of Ural Speleologists | volume = 6 | place = Perm | year = 2001 | language = ru | chapter = Наша Азия / Our Asia | first1 = Aleksandr | last1 = Višnevskij | first2 = Vladimir | last2 = Zotov | pages = 40-42 | url = https://viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/2-fajly-asu?download=8:sgs&usg=AOvVaw0uzuokVrqqdhIWdMaFlnYY | accessdate = 5. maja 2020 | archive-date = 2021-05-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210517091313/https://viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/2-fajly-asu?download=8:sgs&usg=AOvVaw0uzuokVrqqdhIWdMaFlnYY | url-status = dead }}</ref> <ref name="HEBBC">{{navedi splet | first = Sergej | last = Kuklev | title = История исследования пещеры Бой-Булок (Александр Вишневский) | language = ru | date = 1999 | publisher = Комиссия спелеологии и карстоведения / Speleology and Karst Studies Commission | url = http://www.rgo-speleo.ru/caves/azia/boy_bulok_hist.htm | accessdate = 1. maja 2020}}</ref> <ref name="LCCA">{{navedi splet | first1 = Aleksandr | last1 = Višnevskij | first2 = Vladimir | last2 = Mal'cev | first3 = Viktor | last3 = Dubljanskij | first4 = Jurij | last4 = Dubljanskij | title = Крупнейшие пещеры Средней Азии | language = ru | date = 2004 | publisher = Комиссия спелеологии и карстоведения / Speleology and Karst Studies Commission | url = http://rgo-speleo.ru/biblio/aziya.htm | accessdate = 6. februarja 2021}}</ref> <ref name="P2SS">{{navedi splet | first1 = Valentin | last1 = Potapov | first2 = Ekaterina | last2 = Jacucenko | title = Часть 2 Камни на склоне | language = ru | date = avgust 2012 | publisher = Спелеоклуб Самарского университета / Samara University Speleoclub | url = http://speleo.ssau.ru/index.php?status=article&dnew=ARTICL/2012/08/Asia12_off.html | accessdate = 26. maja 2020}}</ref> <ref name="BBC">{{navedi splet | title = Бой-Булок пещера | language = ru | date = 2015 | publisher = Meros.uz Культурное наследие Узбекистана / Cultural Heritage of Uzbekistan | url = https://meros.uz/ru/object/boy-boloq-gori | accessdate = 26. maja 2020}}</ref> <ref name="SGSITS">{{navedi knjigo | editor = SGS - Sverdlovsk speleo club | year = 2016 | title = СГС - В центре кадра | language = ru, en | publisher = SGS - Sverdlovsk speleo club, Azimuth Publishing | url = https://book.exje.ru/wp-content/uploads/2019/09/%D0%A1%D0%93%D0%A1-%D0%B2-%D1%86%D0%B5%D0%BD%D1%82%D1%80%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%B4%D1%80%D0%B0.pdf | pages = 58-67 | accessdate = 1. maja 2019}}</ref> <ref name="ART">{{navedi splet | first = Sergej | last = Kuklev | title = Азия: туда и обратно | language = ru | date = 1999 | url = http://www.skuklev.narod.ru/asia.htm | url-status = bot: unknown | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095525/http://www.skuklev.narod.ru/asia.htm | archive-date = 2021-04-21 | accessdate = 1. maja 2020 }}</ref> <ref name="MACA">{{navedi splet | first = Sergej | last = Kuklev | title = Средневековье Средней Азии | language = ru | date = 9. marec 2011 | publisher = Сетевое издание "МК - Урал" (Московский Комсомолец) / Network Edition of "MK-Ural" (Moskovskij Komsomolec) | url = https://chel.mk.ru/articles/2011/03/09/570905-srednevekove-sredney-azii.html | accessdate = 27. maja 2020}}</ref> <ref name="EBBS">{{navedi splet | first = Ol'ga | last = Čerepanova | title = Стартовала экспедиция в Бой-Булок | language = ru | date = 4. avgust 2008 | url = https://cml.happy.kiev.ua/cgi-bin/cml.cgi?num=10709 | accessdate = 2. maja 2020}}</ref> <ref name="LADC">{{navedi splet | first = Rustam | last = Qobil | title = Lost in Asia's deepest cave | language = en | date = 27. december 2018 | publisher = British Broadcasting Corporation | url = https://www.bbc.com/news/world-asia-46555824 | accessdate = 4. maja 2020}}</ref> <ref name="RCE30C">{{navedi splet | title = Russian cavers explored more than 30 caves in 2018 | language = en | date = 18. december 2018 | publisher = Russian Geographical Society | url = https://www.rgo.ru/en/article/russian-cavers-explored-more-30-caves-2018 | accessdate = 4. maja 2020}}</ref> <ref name="SRSEU">{{navedi splet | title = Sensational result of a speleological expedition in Uzbekistan | language = en | date = 29. avgust 2019 | publisher = Pravda Vostoka | location = Tashkent | url = https://www.pv.uz/en/news/sensatsionnyj-rezultat-speleologicheskoj-ekspeditsii-v-uzbekistane | accessdate = 4. maja 2020 | archive-date = 2020-12-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201205142220/https://pv.uz/en/news/sensatsionnyj-rezultat-speleologicheskoj-ekspeditsii-v-uzbekistane | url-status = dead }}</ref> <ref name="BBDCUE">{{navedi splet | first = Marat | last = Nadjibayev | title = Boy-Bulok &ndash; deepest cave in Uzbekistan explored | language = en | date = 22. oktober 2018 | publisher = kun.uz / News of Uzbekistan and the World | url = https://kun.uz/en/news/2018/10/22/boy-bulok-deepest-cave-in-uzbekistan-explored | accessdate = 4. maja 2020}}</ref> <ref name="SUEC">{{navedi splet | title = Struggle for the underground "Everest" continues: Speleological expedition in Surkhandarya region ended with a sensational result | language = en | date = 29. avgust 2019 | publisher = Uzbekistan National News Agency | url = http://uza.uz/en/society/struggle-for-the-underground-everest-continues-speleological-29-08-2019 | accessdate = 4. maja 2020}}</ref> <ref name="FASUAVD">{{navedi splet | title = Скончался основатель Ассоциации спелеологов Урала Александр Вишневский | language = ru | publisher = obltv.ru / Sverdlovsk region TV | date = 16. junij 2015 | url = https://www.obltv.ru/news/society/skonchalsa_osnovatel_associacii_speleologov_urala_aleksandr_vishnevskij/ | accessdate = 5. maja 2020 | archive-date = 2020-06-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200611195327/https://www.obltv.ru/news/society/skonchalsa_osnovatel_associacii_speleologov_urala_aleksandr_vishnevskij/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="HMS">{{navedi knjigo | first = Sergej Gennad'evič | last = Kuklev | year = 2016 | title = В голове моей опилки... | language = ru | publisher = Aegitas | pages = 239}}</ref> <ref name="CNAV">{{navedi splet | title = The cave named Alexander Vishnevskiy | language = en | date = 2019 | publisher = Asia adventures | location = Tashkent | url = http://centralasia-adventures.com/en/sights/caves_of_uzbekistan/aleksndr_veshnevskiys_cave.html | accessdate = 7. maja 2020}}</ref> <ref name="KC">{{navedi splet | first = Evgenij | last = Snetkov | title = Киевская (КиЛСИ) | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 8. februar 2018 | publisher = Русское географическое общество / Russian Geographic Society | url = https://speleoatlas.ru/caves/kievskaya-20009/ | accessdate = 24. maja 2020}}</ref> <ref name="ZUCZ">{{navedi splet | first = Evgenij | last = Curihin | title = Уральская им. Зенкова (Зиндан) | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 10. april 2017 | publisher = Русское географическое общество / Russian Geographic Society | url = https://speleoatlas.ru/caves/uralskaya-im-zenkova-12790/ | accessdate = 24. maja 2020}}</ref> <ref name="WDC">{{navedi splet | first = Bob | last = Gulden | title = Worlds deepest caves | language = en | publisher = National Speleological Society (NSS) | work = Geo2 Committee on Long and Deep Caves | url = http://www.caverbob.com/wdeep.htm | date = 22. januar 2020 | accessdate = 16. februarja 2021 | archive-date = 2017-10-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171028083708/http://www.caverbob.com/wdeep.htm | url-status = dead }}</ref> <ref name="BB2018FE">{{navedi splet | editor-first1 = Antoine | editor-last1 = Aigueperse | editor-first2 = Arnauld | editor-last2 = Malard | title = Boy Bulok 2018 | language = fr, en | date = december 2018 | url = https://www.groupe-speleo-vulcain.com/wp-content/uploads/2019/01/2018_Rapport_Expe_Ouzbekistan_MIN.pdf | accessdate = 9. marca 2021}}</ref> <ref name="BB">{{navedi splet | first = Evgenij | last = Curihin | title = Бой-Булок (Бай-Булак) | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 10. september 2021 | publisher = Русское географическое общество / Russian Geographic Society | url = https://speleoatlas.ru/caves/boy-bulok-11730/ | accessdate = 11. septembra 2021}}</ref> <ref name="EHAC">{{cite conference | first1 = Evgenij| last1 = Curihin | first2 = Vadim | last2 = Loginov | first3 = Francesco | last3 = Sauro | first4 = Sebastian | last4 = Breitenbach | title = Exploration of High Altitude Caves in the Baisun-Tau Mountain Range, Uzbekistan | language = en | book-title = 2013 ICS (International Congress of Speleology) Proceedings / Exploration and Cave Techniques | date = 2014 | page = 147-152 | url = https://www.researchgate.net/publication/259646057 | accessdate = 28. maja 2020}}</ref> <ref name="AVC">{{navedi splet | first = Evgenij | last = Curihin | title = Имени Александра Вишневского (ЧБ-15) | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 10. september 2019 | publisher = Русское географическое общество / Russian Geographic Society | url = https://speleoatlas.ru/caves/imeni-aleksandra-vishnevskogo-19130/ | accessdate = 11. septembra 2021}}</ref> <ref name="R2016BE">{{cite journal | first1 = Vadim | last1 = Loginov | first2 = Vasilij | last2 = Samsonov | first3 = Evgenij | last3 = Curihin | title = Результаты Байсунской экспедиции - 2016. | language = ru | date = 2016 | volume = 29 | pages = 3-4 | journal = Журнал АСУ / ASU Journal | publisher = ASU - The Assoсiation of Ural Speleologists | url = https://viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/1-files?download=185:zhurnal-asu-29-32-1-mb-pdf&lang=ru | accessdate = 23. maja 2020 | archive-date = 2021-02-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210225163002/https://www.viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/1-files?download=185:zhurnal-asu-29-32-1-mb-pdf&lang=ru | url-status = dead }}</ref> <ref name="A90">{{cite journal | first1 = Paz | last1 = Vale | first2 = Rob | last2 = Wallis | title = Aspex '90 | language = en | date = 1991 | issue = 52 | pages = 20-23 | journal = Caves and Caving | publisher = British Cave Research Association}}</ref> <ref name="BBERY">{{cite journal | first = Georgij | last = Sapožnikov | title = Бой-Булок - исследования последних лет (2014-2016 гг). | language = ru | date = 2016 | volume = 29 | pages = 5-6 | journal = Журнал АСУ / ASU Journal | publisher = ASU - The Assoсiation of Ural Speleologists | url = https://viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/1-files?download=185:zhurnal-asu-29-32-1-mb-pdf&lang=ru | accessdate = 23. maja 2020 | archive-date = 2021-02-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210225163002/https://www.viv-asu.ru/index.php/component/phocadownload/category/1-files?download=185:zhurnal-asu-29-32-1-mb-pdf&lang=ru | url-status = dead }}</ref> <ref name="SPRKCMBT">{{navedi splet | title = Special project - Research of karst and the caves of mountain Baysun-Tau. 2020-2021 | language = en | publisher = Foundation for the Preservation and Exploration of Caves | date = 2020 | url = https://speleo.kg/en/projects/8-speczproekt-issledovaniya-karsta-i-peshher-gornogo-massiva-bajsun-tau-3-avgusta-16-avgusta/ | accessdate = 2. junija 2020 | archive-date = 2021-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095523/https://speleo.kg/en/projects/8-speczproekt-issledovaniya-karsta-i-peshher-gornogo-massiva-bajsun-tau-3-avgusta-16-avgusta/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="ASDVC2204">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = По данным топосъемки глубина пещеры Верёвкина от входа составила 2204 метра. | language = ru | date = 11. september 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/po-dannym-toposemki-glubina-peshhery-veryovkina-ot-vxoda-sostavila-2204-metra/ | accessdate = 10. februarja 2021}}</ref> <ref name="EKV2001">{{navedi splet | first1 = Denis | last1= Provalov | first2 = Evgenija | last2 = Grišina | first3 = Dmitrij | last3 = Skljarenko | title = Экспедиция "Крубера-Воронья - 2001" / (7.01.2001) Рекорд Мира! | language = ru | date = 24. marec 2001 | publisher = Mountain.RU | url = http://mountain.ru/speleo/voronya/ | accessdate = 11. februarja 2021}}</ref> <ref name="CSCA">{{navedi knjigo | editor1-last = Bernabei | editor1-first = Tullio | editor2-last = De Vivo | editor2-first = Antonio | year = 1992 | language = it | title = Grotte e storie dell'Asia Centrale. Le esplorazioni geografiche del Progetto Samarcanda | publisher = Centro Editoriale Veneto | pages = 307}}</ref> <ref name="WAW">{{navedi splet | title = Who are we | language = en | date = december 2020 | publisher = SGS - Ekaterinburg speleo club | url = http://sgs.su/text/aboutsgs/ | accessdate = 7. februarja 2021}}</ref> <ref name="B-BC">{{navedi splet | title=Boy-Bulok cave | language = en | date = 2020 | publisher = Asia Adventures | place = Tashkent | url = http://centralasia-adventures.com/en/sights/boy_bulok_cave.html | accessdate = 16. februarja 2021}}</ref> <ref name="AFC8000">{{navedi knjigo | last = Herzog | first = Maurice | language = en | year = 1951 | title = Annapurna: First Conquest of an 8000-meter Peak | url = https://archive.org/details/annapurnafirstco00herz_0 | page = [https://archive.org/details/annapurnafirstco00herz_0/page/257 257] | publisher = E.P Dutton & Co. | location = New York | others = Translated from the French by Nea Morin and Janet Adam Smith}}</ref> <ref name="SNF1964">{{navedi splet | title = Shishapangma - Northeast Face - 1964 | language = en | publisher = Himalaya Masala | date = 2013 | url = https://www.himalayamasala.com/static/himalayan-climbs/shishapangma-northeast-face-1964.html | accessdate = 11. februarja 2021 | archive-date = 2021-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095531/https://www.himalayamasala.com/static/himalayan-climbs/shishapangma-northeast-face-1964.html | url-status = dead }}</ref> <ref name="KVC">{{navedi knjigo | editor1-last = White | editor1-first = William B. | editor2-last = Culver | editor2-first = David C. | year = 2012 | title = Encyclopedia of Caves | publisher = Academic Press | location = Cambridge, MA | edition = 2nd | chapter = Krubera (Voronya) Cave | language = en | first = Alexander | last = Klimchouk | chapter-url = https://books.google.com/books?id=alDky3N0CmkC&q=%22Alexander+Klimchouk%22+Krubera+%28Voronja%29+Cave&pg=PA443 | isbn= 9780123838322 | pages= 423-450 | accessdate = 10. februarja 2021 }}</ref> <ref name="HWDC">{{cite journal | first = Stephen | last = Ornes | title = The hunt is on for the deepest cave | date = 12. december 2015 | language = en | issue = 3051 | journal = New Scientist | url = https://www.newscientist.com/article/mg22830515-100-the-hunt-is-on-for-the-worlds-deepest-cave-in-mexico/ | accessdate = 11. februarja 2021}}</ref> <ref name="NHA">{{navedi splet | title = Natural Heritage of Abkhazia | date = 24. avgust 2010 | language = en | publisher = Abkhaz World | url = https://abkhazworld.com/aw/abkhazia/natural-heritage | accessdate = 11. februarja 2021}}</ref> <ref name="2021SCE">{{navedi splet | last = Stone | first = Bill | title = 2021 Sistema Cheve Expedition | publisher = U.S. Deep Caving Team | language = en | URL = https://www.usdct.org/sistemacheve_2021.php | date = 2020 | accessdate = 10. februarja 2021 }}</ref> <ref name="KCIC">{{navedi splet | first1 = Alexander | last1 = Klimchouk | first2 = Lutfi | last2 = Nazik | first3 = Serdar | last3 = Bayari | first4 = Koray | last4 = Tork | first5 = Yury | last5 = Kasyan | title = Kuzgun Cave and its Context: the first super-deep cave in the Aladaglar Massif, Turkey | url = https://www.cavediggers.com/files/kuzgun.pdf | year = 2004 | language = en | accessdate = 11. februarja 2021 | archive-date = 2021-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210421095525/https://www.cavediggers.com/files/kuzgun.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="CKT">{{navedi knjigo | editor1-last = Yamaç | editor1-first = Ali | editor2-last = Gilli | editor2-first = Eric | editor3-last = Tok | editor3-first = Ezgi | editor4-last = Törk | editor4-first = Koray | year = 2021 | title = Caves and Karst of Turkey - Vol. 1 / History, Archaeology and Caves | publisher = Springer International Publishing | language = en | chapter = 45 Interesting Caves of Turkey | first = Ali | last = Yamaç | chapter-url = https://www.springer.com/gp/book/9783030655006# | isbn= 978-3-030-65501-3 | pages= 41-104 | accessdate = 11. februarja 2021 }}</ref> <ref name="SETM2021">{{navedi splet | title = Speleological expedition “Tuya-Muyun - 2021” (Foothills of the Alai ridge, Kyrgyzstan) August, 2021 | date = 2020 | place = Bishkek | language = en | publisher = Foundation for the Preservation and Exploration of Caves | url = https://speleo.kg/en/expeditions/speleo-ekologicheskaya-ekspedicziya-tuya-muyun/ | accessdate = 16. februarja 2021 | archive-date = 2021-03-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210307094910/https://speleo.kg/en/expeditions/speleo-ekologicheskaya-ekspedicziya-tuya-muyun/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="BB2021">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | title = Boybuloq 2021 / Odprava v jame na gori Čulbair v Uzbekistanu | url = https://jakopin.net/primoz/slike/Boybuloq-2021.php | date = 11. september 2021 | accessdate = 11. septembra 2021}}</ref> <ref name="BB2021DB">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | title = Boybuloq 2021 / Dehibolo | url = https://jakopin.net/primoz/slike/2021/PJ20210814.php | date = 14. avgust 2021 | accessdate = 18. januarja 2022}}</ref> <ref name="HMZ">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | title = Hudojnazar Mustafokulovič Zokirov | url = https://jakopin.net/portraits/Hudojnazar_Mustafokulovic/index_si.php | date = 7. december 2021 | accessdate = 18. januarja 2022}}</ref> <ref name="BB2022-2023">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | title = Boj-Bulok 2022 and 2023 / Odpravi v jame gore Čulbair v Uzbekistanu | url = https://www.jakopin.net/primoz/slike/Boybuloq-2022-2023.php | date = 30. avgust 2023 | access-date = 2. oktobra 2023}}</ref> <ref name="BB1517">{{navedi splet | title = Rekord chuqurlikda: Osiyodagi eng chuqur g'or – "Boy-Buloq"qa ekspeditsiya [Globinski rekord v Uzbekistanu po odpravi v jamo Boj-Bulok] | language = uz | url = https://eco.gov.uz/uz/site/news?id=3489 | date = 25. avgust 2023 | publisher = Ministrstvo za ekologijo, varstvo okolja in podnebne spremembe Republike Uzbekistan | access-date = 2. oktobra 2023 | archive-date = 2023-09-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230904130110/https://eco.gov.uz/uz/site/news?id=3489 | url-status = dead }}</ref> }} == Zunanje povezave == * [https://centralasia-adventures.com/ru/tajikistan/tajikistan_guide/caves_of_uzbekistan.html Večje jame v Uzbekistanu] * [http://sgs.su/ Jamarsko društvo SGS] * [https://viv-asu.ru/ Združenje uralskih speleologov] * [https://speleoatlas.ru/ Jame Rusije in sosednjih držav] [[Kategorija:Jame v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Apnenčaste jame]] ixhhx9uf632wug6d4a2g7wc8cml138d 0 501573 6753583 6753281 2026-09-22T03:18:35Z ~2026-50485-80 266040 poštno prečrkovanje ni enako kot pinjin! 6753583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon^上-chin^去|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung²-ch{{asper}}ing⁴|sic=Cong²qin⁴ ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot '''Čungking''' (poštno prečrkovanje: ''Chungking''), je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web | title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km², pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m² uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m³ – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] ak77lijwnb40nlp5fpm3vz7dy84rc5t 828 503560 6753452 5550202 2026-09-21T14:08:47Z TadejM 738 posodobitev 6753452 Scribunto text/plain local p = {} local function cleanup( rtarget ) rtarget = mw.text.trim( rtarget ) rtarget = mw.ustring.gsub( rtarget, '^1%s*=%s*', '' ) rtarget = string.gsub( rtarget, '^[Cc]ategory:', '' ) return rtarget end local function escape( text ) return string.gsub( text or '', '-', '%%-' ) --expand as needed end --Returns the target of {{Category redirect}}, if it exists, else returns the original cat. function p.rtarget( cat, frame ) cat = string.gsub( cat, '^[Cc]ategory:', '' ) --"!" in cat not recognized by mw.title.makeTitle() otherwise if string.match( cat, '[|]' ) then return cat end local cattitle = mw.title.makeTitle( 'Category', cat or '' ) --makeTitle() allows ':' in cat names if not cattitle then return cat end local catcontent = cattitle:getContent() if string.match( catcontent or '', '{{ *[Cc]at' ) then --regex common to all possible calls catcontent = mw.ustring.gsub( catcontent, '|%s*keep%s*=%s*[yY]?[eE]?[sS]?%s*', '' ) --remove other params local getRegex = require('Module:Template redirect regex').main local tregex = getRegex('Category redirect') for _, v in pairs (tregex) do local found = mw.ustring.match( catcontent, v..'%s*|' ) if found then --refine local rtarget = mw.ustring.match( catcontent, v..'%s*|%s*([^{|}]+)}}' ) or --{{Category redirect|...}} (most common) mw.ustring.match( catcontent, v..'%s*|%s*([^{|}]+)|' ) --{{Category redirect|...|...}} (2nd most common) if rtarget then --normal, plain text target return cleanup(rtarget) else local ty_regex = '%s*|%s*([^{|}]*{{([^#][^{|}]+)}}[^{|}]*)' --$1 nests $2 local rtarget_ty, ty = mw.ustring.match( catcontent, v..ty_regex ) if rtarget_ty then --{{Category redirect|...{{Title year}}... (less common) local ty_eval = frame:expandTemplate{ title = ty, args = { page = cat } } --frame:newChild doesn't work, use 'page' param instead local rtarget_ty_eval = mw.ustring.gsub( rtarget_ty, '{{%s*'..escape(ty)..'%s*}}', ty_eval ) return cleanup(rtarget_ty_eval) else --resolve basic parser functions: e.g. {{#time:j F Y}} on Proposed deletion as of today (very uncommon) local pf_regex = '%s*|%s*([^{|}]*{{%s*(#[^{|}#:]+):([^{|}#:]+)}}[^{|}]*)' --$1 nests $2 & $3 local rtarget_pf, pf, pf_arg = mw.ustring.match( catcontent, v..pf_regex ) if rtarget_pf then local pf_eval = frame:callParserFunction{ name = pf, args = { pf_arg } } local rtarget_pf_eval = mw.ustring.gsub( rtarget_pf, '{{%s*'..escape(pf)..'%s*:%s*'..escape(pf_arg)..'%s*}}', pf_eval ) return cleanup(rtarget_pf_eval) else --resolve parser functions with sub-parameter: e.g. {{#time:F Y|now -1 year}} on Orphaned articles from last year local pfp_regex = '%s*|%s*([^{|}]*{{%s*(#[^{|}#:]+):([^{|}#:]+)|([^{|}#:]+)}}[^{|}]*)' --$1 nests $2, $3, $4 local rtarget_pfp, pfp, pfp_arg1, pfp_arg2 = mw.ustring.match( catcontent, v..pfp_regex ) if rtarget_pfp then local pfp_args_gsub = escape(pfp_arg1)..'%s*|%s*'..escape(pfp_arg2) local pfp_eval = frame:callParserFunction{ name = pfp, args = { pfp_arg1, pfp_arg2 } } local rtarget_pfp_eval = mw.ustring.gsub( rtarget_pfp, '{{%s*'..escape(pfp)..'%s*:%s*'..pfp_args_gsub..'%s*}}', pfp_eval ) return cleanup(rtarget_pfp_eval) else --potential TODO: +loop for multiple templates/parameters return cat end end end end end end end return cat end function p.main( frame ) local args = frame:getParent().args local cat = mw.text.trim( args[1] or '' ) if (cat == '') or (cat == nil) then return '' end return p.rtarget( cat, frame ) end return p joi7kgyz101a5kvcmwccwt988d6vw1m 0 503662 6753576 6741223 2026-09-21T22:04:05Z C messier 54857 /* Možne lokacije Brigantia */ 6753576 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic Site | name = Herkulov stolp | native_name = Torre de Hércules, Faro Bregancio | native_language = gl | native_name2 = Torre de Hércules | native_language2 = es | image = | caption = | locmapin = Španija | map_caption = Lega Herkulovega stolpa v Španiji | coordinates = {{coord|43|23|9|N|8|24|23|W|region:ES-GA_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = [[A Coruña]], [[Galicija (Španija)|Galicija]], [[Španija]] | elevation = 57 m | built = 2. st. n. št. | architect = | architecture = | visitation_num = 149.440<ref>{{navedi splet|url=http://www.torredeherculesacoruna.com/index.php?s=11&i=15|title=As visitas á Torre de Hércules incrementáronse en 20.000 persoas durante o ano pasado|trans-title=Visits to the Tower of Hércules have grown in 20.000 people during last year|language=es|date=January 4, 2010|work=www.torredeherculesacoruna.com|access-date=8 March 2018}}</ref> | visitation_year = 2009 | governing_body = Ministrstvo za kulturo | designation1 = WHS | designation1_offname = Tower of Hercules | designation1_date = 2009 <small>(33. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1312 1312] | designation1_criteria = iii | designation1_type = Kulturno | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Spain | designation2_offname = Torre de Hércules | designation2_type = Kraljeva posest | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = (R.I.) - 51 - 0000540 - 00000 }} '''Herkulov stolp''' (špansko ''Torre de Hércules'') je najstarejši obstoječi [[svetilnik]]. Ima starodavno rimsko poreklo na polotoku približno 2,4 km od središča [[A Coruña|A Coruñe]] v [[Galicija (Španija)|Galiciji]] na severozahodu [[Španija|Španije]]. Do 20. stoletja je bil znan kot '''Farum Brigantium'''. Latinska beseda ''farum'' izhaja iz grške ''Φάρος, Pharos'', za [[Faros (svetilnik)|Aleksandrijski svetilnik]]. Struktura je visoka 55 metrov in gleda na severnoatlantsko obalo Španije. Zgrajen je bil v 1. stoletju, leta 1791 pa je bil kompetentno obnovljen. Obstaja kiparski vrt z deli Pabla Serrana in Francisca Leira.<ref name="Baldwin1847">{{navedi knjigo|author=Thomas Baldwin|title=A Universal Pronouncing Gazetteer ...|url=https://books.google.com/books?id=-7MBAAAAYAAJ&pg=PA169&dq="Tower%20of%20Hercules"|year=1847|publisher=Lindsay & Blakiston|page=169}}</ref> Herkulov stolp je nacionalni spomenik Španije in je od 27. junija 2009 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref name="unesco">[[UNESCO]] website, [https://whc.unesco.org/en/list/1312|Tower of Hercules]</ref> Je drugi najvišji svetilnik v Španiji, za [[Faro de Chipiono]]. == Gradnja in zgodovina == Znano je, da je stolp obstajal že v 1. stoletju, zgrajen ali morda obnovljen pod [[Trajan]]om, verjetno na temeljih po zasnovi, ki je bila [[Feničani|feničanskega]] izvora. Zgrajen po prvotnih načrtih Aleksandrijskega svetilnika. Njegova podlaga ohranja temeljni kamen z napisom <small> MARTI AUG.SACR C.SEVIVS LVPVS ARCHTECTVS AEMINIENSIS LVSITANVS.EX.VO </small>, ki dovoljuje, da se prvotni svetilniški stolp pripiše arhitektu Gaju Seviju Lupu iz Eminiuma (današnja [[Coimbra]] na [[Portugalska|Portugalskem]]) nekdanja provinca [[Luzitanija]], kot daritev, posvečena rimskemu bogu vojne [[Mars (mitologija)|Marsu]]. Stolp je bil v stalni uporabi od 2. stoletja in velja za najstarejši obstoječi svetilnik. Prvotni stolp je bil krajši in širši, saj je preživelo jedro obdalo spiralno klančino. Obris te rampe je še vedno viden na obnovljeni zunanjosti. Končno nadstropje je bilo verjetno premagano s kupolo. Najstarejši znani sklic na svetilnik v Brigantiumu je Paulusa Orosiusa v ''Historiae adversum Paganos'', napisan okoli leta 415–417:<ref>Paulus Orosius, ''Historiae adversum Paganos'', [http://attalus.org/translate/orosius1A.html#2-60 i.2.71].</ref> :''Secundus angulus circium intendit, ubi Brigantia Gallaeciae civitas sita altissimum farum et inter pauca memorandi operis ad speculam Britanniae erigit''</br> :(Na drugem kotu kroga, ki obkroža Hispanijo, kjer je galansko mesto Brigantia, je med nekaj spominskimi deli postavljen zelo visok svetilnik, ki gleda proti Britaniji.) [[File:Torre de Hércules plan.jpg|thumb|upright|left|Načrt in nadmorska višina, Joseph Cornide, ''Investigaciones sobre la fundación y fábrica de la torre llamada de Hércules'', 1792]] Leta 1788 je ohranjeno 34-metrsko stolpno jedro dobilo neoklasicistično obnovo, vključno z novo 21-metrskim četrtim nadstropjem. Obnovo je opravil pomorski inženir Eustaquio Giannini v času [[Karel III. Španski|Karla III.]], končana pa je bila leta 1791. UNESCO je delo pohvalil: »Herkulov stolp je bil v 18. stoletju na zgleden način obnovljen, saj je obenem zaščitil osrednje jedro prvotnega rimskega spomenika in obnovil njegove tehnične funkcije.« Znotraj je mogoče pregledati precej popravljeno rimsko in srednjeveško zidanje. Rimljani, ki so osvojili ta del Španije, so verjeli, da je to v prenesenem pomenu konec sveta - od tod tudi ime ''Finisterra''. Ta regija je znana po brodolomih, zaradi česar je dobila ime ''Costa da Morte'', 'Obala smrti'. == Miti == [[File:Torre de Hércules - DivesGallaecia2012-62.jpg|thumb|Breogán in Herkulov stolp]] Skozi tisočletja so pripovedovali številne mitske zgodbe o nastanku svetilnika. Po mitu, ki meša keltske in grško-rimske elemente, je junak [[Herkul]] po treh dneh in treh nočeh neprekinjenega boja ubil orjaškega tirana Gerjona. Herkul je nato - s keltsko gesto - z orožjem zakopal glavo Gerjona in ukazal, da se na tem mestu zgradi mesto. Svetilnik na vrhu lobanje in križnih kosti, ki predstavljajo zakopano glavo Herkulovega umorjenega sovražnika, se pojavi v grbu mesta Coruña. Druga legenda, utelešena v irski zbirki ''Lebor Gabála Érenn'' iz 11. stoletja—''Knjiga invazij''—je kralj Breogán, ustanovitelj galicijskega keltskega naroda, zgradil ogromen stolp tako visok, da so njegovi sinovi lahko videli oddaljeno zeleno obalo z njenega vrha. Že pogled na to oddaljeno zeleno deželo jih je zvabil, da so odpluli proti severu na Irsko. Po legendi so Breogánovi potomci ostali na Irskem in so keltski predniki sedanjih Ircev. V bližini stolpa je bil postavljen ogromen kip Breogana.<ref>{{navedi splet|title=The legend of Breogan - Torre de Hércules A Coruña|url=http://www.torredeherculesacoruna.com/index.php?s=91&l=en|access-date=2021-03-10|website=www.torredeherculesacoruna.com}}</ref> Skozi srednji vek je več pomorskih križarskih poti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] omenjalo obvezno postajo pri Svetilniku. Običajno so se križarske flote tam izkrcale, da bi peš prišle do svetišča apostola [[sveti Jakob|Jakoba]] v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Composteli]]. ''De expugnatione Lyxbonensi'' in ''De itinere Frisunum'' sta pripomogla k ohranitvi legende, da je svetilnik zgradil Julij Cezar, morda zaradi napačnega branja starodavnega napisa.<ref>De expugnatione Lyxbonensi, trans. Charles W. David (Philadelphia, 2000); Villegas-Aristizábal, Lucas, [https://www.academia.edu/37460772/A_Frisian_Perspective_on_Crusading_in_Iberia_as_part_of_the_Sea_Journey_to_the_Holy_Land_1217_1218"A Frisian Perspective on Crusading in Iberia as Part of the Sea Journey to the Holy Land, 1217–1218,"] ''Studies in Medieval and Renaissance History'', 3rd Series 15 (2018): 69-149.</ref> == Možne lokacije Brigantia == Zgodnji geografski opisi lokacije Brigantia kažejo, da bi lahko mesto dejansko bilo v Coruñi ali na območju sodobnega mesta Betanzos. O tem obstaja nekaj razprav, saj ljudje iz Betanzosa trdijo, da je Betanzos do 17. stoletja omenjen kot »nekdanje mesto Brigancia« <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zmZEAQAAMAAJ&lpg=PA442&dq=Betanzos%20formerly%20Brigancia&pg=PA442#q=Betanzos%20formerly%20Brigancia|title=Eulogium: (historiarum Sive Temporis): Chronicon Ab Orbe Condito Usque Ad Annum Domini M.CCC.LXVI, a Monacho Quodam Malmesburiensi Exaratum. Accedunt Continuationes Duæ, Quarum Una Ad Annum M.CCCC.XIII., Altera Ad Annum M.CCCC.XC. Perducta Est|last=Haydon|first=Frank Scott|date=1863|publisher=Longman, Brown, Green, Longmans and Roberts|language=la}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=R6HphdE7IlQC&lpg=PA442&dq=Betanzos%20formerly%20Brigancia&pg=PA442#q=Betanzos%20formerly%20Brigancia|title=Eulogium (Historiarum Sive Temporis)|last=Haydon|first=F. S.|date=2012-11-15|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-108-04260-4|language=la}}</ref>, tako v literarnih poročilih kot na zemljevidih in tudi verjamejo, da je ime Betanzos fonetična evolucija iz ''Brigantium'', ''Breganzo'', ''Betanzos''. To pa je lahko napačna etimologija. Tradicija Betanzosa trdi, da je pristanišče Betanzos postajalo premajhno za večje srednjeveške ladje in da se je kralj Alfonz IX. Leonski odločil, da bo v 13. stoletju v bližini ustvaril večje pristanišče. Kraj, ki ga je izbral, je bilo nenaseljeno mesto, imenovano ''Clunia'', ki se je kasneje razvilo v ''Cruña'' in končno ''Coruña''. Ime kraja ''Clunia'' naj bi izviralo iz protokeltskega korena ''*klou̯ni'' (prim. staroirsko ''cluain''), kar pomeni travnik. Vendar tradicija Coruñe trdi, da je bilo 'pristanišče' Betanzos (ki je fluvialno, v precej majhni reki) veliko premajhno, da bi lahko tam pristale rimske vojne ladje, na primer, ko je [[Julij Cezar]] obiskal to območje<ref>[https://archive.today/20120713162703/http://personal.telefonica.terra.es/web/brigantium/brigantiume.htm ]</ref> z »več kot sto [[triera|triremami]]«. Dokazano je, da je bila Coruña pomembno rimsko najdišče, saj so v središču mesta našli pokopališča in druge rimske ostanke<ref>{{navedi splet|url=http://www.que.es/coruna/200811190922-tres-mujeres-romanas-cara-primeros.html|title=Tres mujeres romanas dan la cara por los primeros coruñeses|trans-title=Three Roman women show their faces for the first people from A Coruña|language=es|website=www.que.es|access-date=2017-12-17|archive-date=2014-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305170237/http://www.que.es/coruna/200811190922-tres-mujeres-romanas-cara-primeros.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.laopinioncoruna.es/secciones/noticia.jsp?pRef=2500_2_127860__A_Coruna_/_Metro-romana-Riego-Agua|title=A Coruña - La Opinión A Coruña – Hemeroteca 29-08-2007|last=Coruña|first=La Opinión de A|website=www.laopinioncoruna.es|access-date=2017-12-17}}</ref, ki dokazujejo, da je bilo mesto naseljeno v rimskem obdobju in je bilo zapuščeno šele v zgodnjem srednjem veku zaradi napadov [[Vikingi|Vikingov]], ko so se ljudje preselili v notranjost v O Burgo (danes Culleredo). Zagovorniki Coruñe različno ime razlagajo tudi kot spremembo, ki se je zgodila v srednjem veku, in poudarjajo, da je svetilnik, imenovan ''Pharum Brigantium'', postavljen v Coruñi in je oddaljen najmanj 25 km (ali en dan hoje) iz Betanzosa. Tudi v La Coruñi je bilo ljudstvo Brigantes, v Betanzosu ljudstvo Nemeti. Danes se skoraj vsi zgodovinarji strinjajo, da je Brigantia A Coruña. Brigantia ni samo A Coruña; danes velja, da je bila Brigantia od La Coruñe do A Larache in Carballa v regiji Bergantiños (Brigantes> Brigantinos> Bergantiños, ki je razveljavila spremembo srednjeveške galicijščine). <gallery> File:Πύργος του Ηρακλή 2026-08-10 2966.jpg|Temeljni kamen z imenom starodavnega rimskega arhitekta File:Torre de Hércules, ventanas del pasado..jpg|Od blizu stena in spirala, ki je nekoč podpirala rampo File:Escudo de A Coruña.svg|Herkulov stolp v grbu Coruñe File:Torre de Hércules, La Coruña, España, 2015-09-25, DD 35-37 HDR.jpg||Pogled na stolp in okolico. </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *[https://web.archive.org/web/20060409192509/http://www.estudioshistoricos.com/articulo/jlv/jlv_06.htm "Documentos para estudiar la Torre de Hércules"] (v španščini) *[http://www.mareblucamogli.com/storie_di_fari/la_torre_di_ercole.html Mareblucamogli.com] *[http://arquivo.pt/wayback/20090630052916/http://www.spain.info/TourSpain/Arte+y+Cultura/?language=EN Tower of Hercules] from Spain.info *[http://www.udc.es/dep/com/ingles/hercules/tor_her.htm Torre de Hércules] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414205309/http://www.udc.es/dep/com/ingles/hercules/tor_her.htm |date=2012-04-14 }} (v angleščini) iz spletne strani Universidade da Coruña *[http://ciav.torredeherculesacoruna.com/en/ Tower of Hercules Visitor Services and Interpretive Center] (v angleščini) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Torre de Hércules}} * [https://www.panoramio.com/photo/31082424 Torre photo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170720194117/http://www.panoramio.com/photo/31082424 |date=2017-07-20 }} * [http://www.torredeherculesacoruna.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.factoriagrafica.com/fnt/imaxes/imaxes_e.htm Images of the Roman Tower of Hercules and futuristic visual legends] * [http://www.galicianflag.com/county/corunna.htm#timeline Historical timeline of the Tower of Brigantia], from galicianflag.com {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju]] [[Kategorija:Galicija (Španija)]] 9vt2k0kg0nxzc9ho3ott7or6p95gpvj 0 504655 6753549 6378022 2026-09-21T19:14:27Z Stebunik 55592 6753549 wikitext text/x-wiki [[File:NEC-21_Bp676-Heroes'_Square.jpg|thumb|260px|right|<center>Glavni [[oltar]] na '' [[Trg junakov (Budimpešta)|Trgu junakov]]'' ''(Hősök tere)'' v [[Budimpešta|Budimpešti]] za časa ''52. mednarodnega evharističnega shoda [[2021]]'']]</center> {{Infobox event | title = 52. mednarodni evharistični shod | image_size = | caption = | native_name =NEK | native_name_lang =52. Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus, Budapest | slovenian_name =Mednarodni evharistični shod | date = [[5. september|5.]] - [[12. september]] [[2021]] | time = | venue = | capacity = | place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | cause = | organisers = | blank_label = | blank_data = | blank2_label = | blank2_data = | theme = ''Vsi moji izviri so v tebi'' (Psalm 87, 7)<ref>Propagandna večjezična podobica: “Srečaj se z Jezusom v Budimpešti!” (“Találkozz Jézussal Budapesten!”) iec2020.hu</ref> | website =www.iec2020.hu }} [[File:Főoltár a Hősök terén.jpg|thumb|180px|right|<center>Glavni [[oltar]] na '' [[Trg junakov (Budimpešta)|Trgu junakov]]'' ''(Hősök tere)'' v [[Budimpešta|Budimpešti]] za časa ''34. Mednarodnega evharističnega shoda [[1938]]'']]</center> '''52. Mednarodni evharistični shod''' je 52. shod, kongres ali zborovanje Mednarodnega [[evharistični shod|evharističnega shoda]] (IEC), ki je potekal septembra 2021 v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]].<ref name=newdate>{{navedi splet |url=http://www.iec2020.hu/en/news-press/vatican-news-52nd-international-eucharistic-congress-postponed |title=BREAKING NEWS! The new date for the 52nd International Eucharistic Congress! |date=2020-05-14 |publisher=52nd International Eucharistic Congress |language=en |access-date=2020-06-05 |archive-date=2021-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730144536/https://www.iec2020.hu/en/news-press/vatican-news-52nd-international-eucharistic-congress-postponed |url-status=dead }}</ref> Teden dni trajajoče slovesnosti vse od 1881 (Najprej so se shodi vrstili vsako leto, največ v Franciji. V novejšem času si sledijo na različnih krajih sveta na vsaka štiri leta) proslavljajo resnično [[Jezus Kristus|Kristusovo]] navzočnost v [[Sveto rešnje telo in kri|Rešnjem telesu]] v smislu učenja [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]]. === Zgodovina === To je drugič v zgodovini, da [[Madžarska]] gosti Mednarodni evharistični shod; prvi je potekal v [[Budimpešta|Budimpešti]] leta 1938.<ref name=ravaprep>{{navedi splet |url=http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/01/hungary_preparing_to_host_52nd_eucharistic_congress_/1205144 |title=Hungary Preparing To Host 52nd Eucharistic Congress |date=2016-02-01 |publisher=[[Vatican Radio]] |language=en |access-date=2016-01-02 |archive-date=2016-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160202112243/http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/01/hungary_preparing_to_host_52nd_eucharistic_congress_/1205144 |url-status=dead }}</ref> Madžarski [[primas]], [[Rimskokatoliška nadškofija Esztergom-Budimpešta|ostrogonsko-budimpeštanski nadškof]] in kardinal [[Péter Erdő]], vidi v tem dogajanju velik pomen za Katoliško Cerkev na Madžarskem, kakor tudi za širjenje evharističnega češčenja po [[Evropa|Evropi]] in celem [[svet]]u. === Priprave === Budimpešto je določil za gostitelja shoda [[papež Frančišek]] januarja 2016, ob koncu [[51. mednarodni evharistični shod|51. mednarodnega evharističnega shoda]] v [[Cebu (mesto)|Cebuju]] na [[Filipini]]h.<ref name=ravaprep/> Uradni začetek priprav je označil štiridnevni obisk nadškofa [[Piero Marini|Piera Marinija]], predsednika ''[[Papeški svet za mednarodne evharistične shode|Papeškega sveta za mednarodne evharistične shode]]''.<ref name=inter>{{navedi splet |url=http://www.magyarkurir.hu/hirek/interju-erdo-peter-biborossal-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-elokeszuleteirol |title=Interjú Erdő Péter bíborossal a Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus előkészületeiről |accessdate=2016-05-29 |date=2016-05-28 |publisher=[[Magyar Kurír]] |language=Hu}}</ref> To je bil začetek štiriletnega pripravljalnega obdobja – ki se je pravzaprav zaradi zdrah okoli smrtonosne [[COVID-19|korone]] raztegnilo na petletko; vključuje sestavo teološkega sveta, določitev obravnavanih tem, kakor tudi ureditev verskih pripravljalnih dogodkov.<ref name=ravaprep/> Ustanovili so ''Vrhovno tajništvo budimpeštanskega mednarodnega evharističnega shoda'', ki mu je primas Erdő postavil na čelo za tajnika [[Kornél Fábry|Kornela Fábryja]], duhovnika iz [[Rimskokatoliška škofija Kaposvár|škofije Kaposvár]]). Tajništvo je začelo svoje delo v primasovi palači v Budimpešti, na [[Budimski grad|Budimskem gradu]]; kmalu pa so dobili lastne prostore v Vörösmartyjevi ulici. Delo podpira osem podsvetov, ki so pristojni za področje bogoslovja, bogoslužja, umetnosti, denarništva, občil in organizacije tekočih dogodkov. Bogoslovni svet je določil teme shoda, in priporočil geslo, ki ga je marca 2017 potrdil [[papež]].<ref name=fabry>{{navedi splet |url=http://www.magyarkurir.hu/hirek/fabry-kornel-koordinalja-budapesti-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-elokeszito-folyam |title=Fábry Kornél koordinálja a budapesti Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus előkészítő folyamatát|accessdate=2016-05-29 |date=2016-05-28 |publisher=[[Magyar Kurír]] |language=Hu}}</ref> ==== Triletna priprava ==== Dušnopastirski odbor je obdelal triletno pripravo na shod. Posamezno pripravljalno leto je trajalo od enih do drugih [[Binkošti]].<ref name=fabry/> # Geslo prvega leta: ''”Rešnje Telo izvir osebnega krščanskega življenja” („Az Eucharisztia mint az egyéni keresztény élet forrása”),''. To leto naj bi pomagalo doživeti oseben odnos z Rešnjim telesom. # Geslo drugega leta: '' „Rešnje Telo izvir Cerkve” („Az Eucharisztia, az Egyház forrása”)''. To geslo odpira posameznika k občestvu; zdrava krščanska skupnost ima za središče [[Jezus Kristus|Kristusa]]. # Geslo tretjega leta: ''”Rešnje Telo izvir za vesoljni svet.” („Az Eucharisztia forrás a világ számára”).'' To geslo pomeni poslanstvo, ki naj bi poneslo evharistično češčenje med vse ljudi in narode. ==== Vpliv vseokužbe s [[COVID-19|korono]] na dogajanje ==== Kot omenjeno, je zaradi nevšečnosti okoli vseokužbe s korono bilo treba uvesti nujne ukrepe kot preprečevalne načino za razkuževanje, oddaljenost, pa tudi krinke za romanje na kongres.<ref>https://24.hu/kulfold/2021/08/25/nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-jarvanyugyi-intezkedesek/</ref> Glede na grožnjo z vseokužbo s covidom-19 je bilo potrebno celo premakniti datum osrednjega dogajanja s septembra 2020 na september 2021; pa tudi ob tej premestitvi je zopet žugal nov val potuhnjene bolezni, kar pa ni imelo hujših posledic.<ref name=newdate/> == Potek kongresa == === Začetne slovesnosti === [[File:2021 International Eucharistic Congress.jpg|thumb|180px|right|<center>Začetno slovesnost je vodil [[kardinal]] [[Angelo Bagnasco]] ]]</center> [[File:NEK 984 family-t-pope-shirt Janez.jpg|thumb|180px|right|<center>Zelo iskane so bile majice z likom [[papež Frančišek|papeža Frančiška]], ki so jih ponujali mladi v [[Budimpešta|Budimpešti]] ]]</center> Začetni obred odpiranja 52. Mednarodnega evharističnega shoda je imel čast voditi [[kardinal]] [[Angelo Bagnasco]] in sicer na istem mestu, kjer je potekal kongres leta 1938: na [[Trg junakov, Budimpešta|Trgu junakov]]. Slovesnosti so se začele ob 4h popoldne v nedeljo, ko [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] obhaja god [[Mati Terezija|Matere Terezije]], ki je bila skupaj s poznejšim [[papež Janez Pavel II.|papežem Janezom Pavlom II.]] tudi sama navzoča na [[41. mednarodni evharistični shod|41. mednarodnem evharističnem shodu]] 1976 v [[Philadelphia|Philadelphiji]]. Predsednik [[Gerald Ford]] je tedaj izrazil zahvalo Katoliški Cerkvi za njeno miroljubno prizadevanje.<ref>The 41st IEC: A History, 547.</ref>.<ref>{{navedi splet|url=https://chrc-phila.org/41st-international-eucharistic-congress/|title=41st International Eucharistic Congress|publisher= Catholic Historical Research Center of the Archdiocese of Philadelphia|date=5 August 2019|accessdate=2. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://chrc-phila.org/halvey/eucharistic-congress/|title=41st International Eucharistic Congress 1976|publisher= Catholic Historical Research Center of the Archdiocese of Philadelphia|date=|accessdate=2. september 2021}}</ref> Pri [[bogoslužje|bogoslužju]] se na to nedeljo bere evangelij o tem, kako je Jezus ozdravil gluhonemega »pogana«; evangelist Marko zaključuje poročilo z besedami: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo,« (Mr 7,37) kar je naobrnil govornik tudi na kongresno dogajanje. Maši so prisostvovali dijaki katoliških šol. Mnoge je ganilo prvo [[obhajilo]], ki ga je prejelo čez 1200 otrok.<ref>International Eucharistic Congress kicks off Sunday in Budapest https://www.catholicnewsagency.com/news/248885/international-eucharistic-congress-kicks-off-sunday-in-budapest-hungary Retrieved: 2021.09.06</ref> == Glej tudi == {{krščanstvo}} *[[Lojze Grozde]] *[[Evharistični shod]] *[[Slovenski evharistični kongres 2010]] *[[Sveto rešnje telo in kri]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://katoliska-cerkev.si/52-mednarodni-evharisticni-kongres-v-budimpesti 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Slovenska škofovska konferenca] *[https://katoliska-cerkev.si/sveti-oce-francisek-v-budimpesti-evharistija-nas-spominja-kdo-je-bog-krizana-in-darovana-ljubezen Katoliška Cerkev v Sloveniji - Uradna spletna stran Slovenske škofovske conference. Sveti oče Frančišek v Budimpešti: Evharistija nas spominja, kdo je Bog; križana in darovana ljubezen 12.9.2021 Budimpešta] *[https://radio.ognjisce.si/sl/242/novice/33755/mednarodni-evharisticni-kongres-odpiranje-kristjanov-svetu.htm Mednarodni evharistični kongres – odpiranje kristjanov svetu Radio Ognjišče 07.09.2021] *[https://radio.ognjisce.si/sl/242/novice/33773/papez-obiskal-budimpesto.htm Papež obiskal Budimpešto 12.09.2021, 18:42 Radio Ognjišče] *[https://www.rtvslo.si/svet/evropa/papez-se-je-v-budimpesti-sesel-z-madzarskim-premierjem-orbanom/593732 MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) 12. september 2021 B. V. Papež se je v Budimpešti sešel z madžarskim premierjem Orbanom] *[https://www.delo.si/novice/svet/papez-v-budimpesti-precej-hladno-z-orbanom/ Tone Hočevar 12.09.2021 ob 20:13 Papež v Budimpešti precej hladno z Orbánom. Papež Frančišek o odprtosti in spoštljivosti, Viktor Orbán o podpori proti migrantom v imenu ohranjanja krščanstva.] *[https://www.druzina.si/clanek/68-21-pred-zahtevno-nalogo Papež v Budimpešti: »Bodite zakoreninjeni in odprti«Marjan Pogačnik 15. 09. 2021 / 14:12] *[https://www.druzina.si/clanek/upamo-da-se-bomo-lahko-vrnili-v-kabul Slovenska pesem na evharističnem kongresu v Budimpešti Marjan Pogačnik 10. 09. 2021 / 15:12] ;{{ikona sh}} *[https://www.glas-koncila.hr/kardinal-bozanic-za-glas-koncila-nakon-povratka-iz-budimpeste-crkvu-se-moze-istinski-shvatiti-jedino-po-euharistiji/ Naslovnica Glas Koncila Izdvojeno KARDINAL BOZANIĆ ZA GLAS KONCILA NAKON POVRATKA IZ BUDIMPEŠTE Crkvu se može istinski shvatiti jedino po euharistiji. Objavio Branimir Stanić 16. rujna 2021.] *[https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=09&dd=13&nav_category=78&nav_id=1921778 Uprkos Orbanu, u nedelju je Pešta zapravo bila Franjina fešta. Poglavar Rimokatoličke crkve papa Franja i predsednik mađarske vlade Viktor Orban ipak su se sastali u nedelju Budimpešti, ali ne odvojeno. IZVOR: JUTARNJI LIST PONEDELJAK, 13.09.2021.] *[https://balkans.aljazeera.net/news/world/2021/3/9/papa-franjo-ce-u-septembru-posjetiti-madarsku Papa Franjo će u septembru posjetiti Mađarsku Posjeta je pomjerena sa 2020. godine, kada je Međunarodni euharistijski kongres odgođen na 2021. godinu zbog pandemije korona virusa. Posjeta pape je velika radost, rekao je poglavar Mađarske katoličke crkve (EPA) 09 Mar 2021] *[https://www.vecernji.hr/vijesti/papa-franjo-jasno-je-pokazao-sto-misli-o-orbanu-i-njegovoj-politici-1522787 Papa Franjo jasno je pokazao što misli o Orbánu i njegovoj politici. Orbánovi mediji proglašavali su Franju “Soros papom”, “glupanom” i “antikršćaninom”. 13. RUJNA 2021.] *[https://www.glasnik.at/glasnik/hr/visti/article/5920.html Visti 52. Medjunarodni Euharistijski kongres u Budimpešti. 30.04.2021] *[https://www.glasnik.at/glasnik/hr/visti/article/6701.html Glasnik: Visti Papa Franjo na pohodu u Ugarskoj završio 52. Svitski Euharistijski kongres u Budimpešti Datum: 15.09.2021] *[https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/kardinal-bozanic-otputovao-na-na-52-medunarodni-euharistijski-kongres-u-budimpesti-20210908 Kardinal Bozanić otputovao na 52. Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti Autor: I. Ba./Hina Zadnja izmjena 08.09.2021 13:19] *[https://pannonrtv.com/rovatok/vesti-na-srpskom/zapoceo-52-medunarodni-euharistijski-kongres MTI/Szigetváry Zsolt Započeo 52. međunarodni euharistijski kongres 2021.09.05 20:09 Pannon RTV] *[https://www.danas.rs/svet/papa-franja-u-nedelju-u-madjarskoj/ Papa Franja u nedelju u Mađarskoj M. K.10.09.2021. 16:13 Danas] *[https://ika.hkm.hr/novosti/u-budimpesti-otvoren-52-medunarodni-euharistijski-kongres/ U Budimpešti otvoren 52. Međunarodni euharistijski kongres BUDIMPEŠTA (IKA) 06.09.2021.] *[https://ika.hkm.hr/novosti/medunarodni-euharistijski-kongres-u-budimpesti-znak-nade/ Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti – znak nade BUDIMPEŠTA (IKA) 16.04.2021. / 09:44] *[https://www.vaticannews.va/hr/papa/news/2021-09/zapoceo-medunarodni-euharistijski-kongres-u-budimpesti.html Radio Vatikan Hrvatski Program Vatikanskog Radija (17/09/2021 18:50) Svečana misa kojom je započeo 52. Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti. Započeo Međunarodni euharistijski kongres u Budimpešti] ;{{ikona en}} *[https://www.youtube.com/watch?v=EBGA8y-h2bs Mission Cross – Symbol of the 52nd International Eucharistic Congress 2,138 views Mar 23, 2019 11.4K subscribers (YouTube)] *[https://www.youtube.com/watch?v=iLl2ijbto6I 52. Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus – imázsfilm 93,834 views Jun 14, 202152nd International Eucharistic Congress 11.4K subscribers] *[https://www.youtube.com/watch?v=RKHxVCN0_Xo 52nd International Eucharistic Congress. Opening Ceremony and Holy Mass with First Communion. This one-week event celebrates the Real Presence of Christ in the Eucharist.] *[https://www.youtube.com/watch?v=wcwhvuTyaPM Logo of the 52nd International Eucharistic Congress 1,123 views Oct 31, 2019 52nd International Eucharistic Congress 11.4K subscribers] *[https://www.iec2020.hu/en Logo of the 52nd International Eucharistic Congress in Budapest.<ref>In the logo of the 52nd International Eucharistic Congress the Host and the chalice symbolize the Eucharist. The cross refers to the offer of the Eucharist and to the Golgotha, expressing Jesus’ love for us, and the death He took for us. „All my springs are in you.” – cites the motto of the 2021 festivities from the Book of Psalms. This idea is represented by the spring coming from the Eucharist. The water with its four lines symbolizes the spread of the good news, highlighting the role of the four evangelists and at the same time referring to the four points of the compass – underlining the fact that the mission and good news of the Church is for everyone. The spring flows into a river, its waves refer to the Danube that crosses Budapest and connects several European countries, just like Eucharist connects nations with different languages and cultures and thus becomes a source of reconciliation.</ref>] *[https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2021-09/pope-in-budapest-we-are-very-happy-to-have-francis-among-us.html Pope in Budapest: We are very happy to have Francis among us. As Pope Francis celebrates the Statio Orbis or Closing Mass of the International Eucharistic Congress on Sunday in Budapest, Jesuit Fr Horvàth Arpàd says he hopes the Pope will reaffirm people in the faith. By Lydia O’Kane] *[https://www.france24.com/en/europe/20210912-pope-francis-and-hungary-s-orban-to-meet-in-budapest-amid-clash-of-views-on-migrants Pope Francis and Hungary’s Orban meet in Budapest amid clash of views on migrants Issued on: 12/09/2021 - 09:47 Text by:NEWS WIRES] *[https://www.catholicnewsagency.com/news/248885/international-eucharistic-congress-kicks-off-sunday-in-budapest-hungary International Eucharistic Congress kicks off Sunday in Budapest. By Courtney Mares Rome Newsroom, Sep 4, 2021 / 04:00 am] *[https://www.vaticannews.va/en/church/news/2021-09/international-eucharistic-congress-budapest-bagnasco.html 52nd International Eucharistic Congress begins in Budapest By Benedetta Capelli Vatican news] ;{{ikona de}} *[https://www.kath.ch/newsd/von-zuerich-zum-papst-schweizer-ungaren-fahren-zum-eucharistischen-kongress/ Vera Rüttimann: Von Zürich zum Papst: Schweizer Ungarn fahren zum Eucharistischen Kongress] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/papst-warnt-vor-falschem-messianismus-art-221136 Papst warnt vor falschem Messianismus Die Tagespost, Budapest 12.09.2021] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/wir-nehmen-den-leib-christi-zu-uns-und-er-verwandelt-uns-art-221006 "Wir nehmen den Leib Christi zu uns und er verwandelt uns" Die Tagespost 12.09.2021, 13 Uhr Budapest] *[https://www.dbk.de/themen/internationaler-eucharistischer-kongress-2021 Deutsche Bischofskonferenz: 52. Internationaler Eucharistischer Kongress in Budapest vom 5. bis 12. September 2021] *[https://de.euronews.com/2021/09/04/eucharistischer-kongress-in-budapest-auch-der-papst-kommt Eucharistischer Kongress in Budapest: Auch der Papst kommt. euronews Zuletzt aktualisiert: 04/09/2021] *[https://www.vaticannews.va/de/welt/news/2021-09/papst-franziskus-ungarn-weltkongress-eucharistie-kollmann-itv.html Eucharistischer Kongress: „Überraschend viele bei der Eröffnungsveranstaltung“.<ref>Seit vergangenen Sonntag tagt in Budapest der 52. „Eucharistische Weltkongress“, zu dessen Abschluss Papst Franziskus persönlich anreist. ]Doch die Teilnehmerzahlen waren schon von Beginn an geradezu überraschend hoch, berichtet im Gespräch mit dem Kölner Domradio Bernhard Kollmann, der Pfarrer der deutschen Gemeinde St. Elisabeth in Budapest.</ref>] *[https://www.nachrichten.at/politik/aussenpolitik/papst-franziskus-traf-orban-in-budapest;art391,3457650 Papst Franziskus traf Orban in Budapest Von nachrichten.at/apa 12. September 2021] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/ganz-budapest-im-zeichen-der-eucharistie-art-221128 52. INTERNATIONALER EUCHARISTISCHER KONGRESS Die Tagespost: Ganz Budapest im Zeichen der Eucharistie. Große Eucharistische Prozession in der ungarischen Hauptstadt. Am Ende nimmt der Eucharistische Kongress die Hauptstadt Ungarns ganz in Besitz.] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/weltkirche/habsburg-hofft-auf-religioese-wiedergeburt-in-ungarn-art-221088 Habsburg hofft auf religiöse Wiedergeburt in Ungarn. Der Papstbesuch in Budapest sei „ein Geschenk“, meint der ungarische Botschafter am Heiligen Stuhl gegenüber der „Tagespost“. Foto: Robert Szaniszlo/ Imago Images | Auch den Internationalen Eucharistischen Kongress, der bereits am vergangenen Sonntag startete, bewertet der Habsburger, der Ungarn am Vatikan vertritt, überaus positiv. 10.09.2021, 07 Uhr] *[https://www.die-tagespost.de/kirche-aktuell/eucharistischer-kongress-ein-grosses-glaubensfest-auf-budapests-strassen-art-221308 Eucharistischer Kongress: Ein großes Glaubensfest auf Budapests Straßen. Der Papst kam mit einer geistlichen Botschaft nach Budapest, nicht um Orbán zu belehren. Foto: Gregorio Borgia (AP) | Der siebenstündige Besuch von Papst Franziskus am Sonntag in Budapest war der Schlussakkord einer achttägigen eucharistischen Symphonie. 17.09.2021, 09 Uhr Stephan Baier] *[https://www.erzdioezese-wien.at/site/nachrichtenmagazin/schwerpunkt/papstfranziskus/article/96327.html 13.09.2021 • Österreich & Weltkirche • Papst Franziskus BUDAPEST: PAPST FEIERT MESSE MIT 100.000 GLÄUBIGEN created by: red/kathpress] *[https://www.nzz.ch/international/papst-franziskus-in-ungarn-und-der-slowakei-einsamer-prediger-ld.1645570?reduced=true Neue Zürcher Zeitung: «Wenn die Kirche aufhört, sich zu bewegen, wird sie krank»] *[https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-09/papst-franziskus-budapest-wortlaut-rede-oekumene-juden-ungarn.html Papst Franziskus vor Vertretern von Ökumene und jüdischer Gemeinde: Wortlaut Hier finden Sie die Ansprache von Papst Franziskus bei seiner Begegnung mit Vertretern der Ökumene und Mitgliedern der jüdischen Gemeinde Ungarns während seiner Reise nach Budapest am 12. September 2021 in vollen Wortlaut und offizieller deutscher Übersetzung]. *[https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-09/papst-franziskus-budapest-wortlaut-rede-oekumene-juden-ungarn.html Papst Franziskus vor Vertretern von Ökumene und jüdischer Gemeinde: Wortlaut. Hier finden Sie die Ansprache von Papst Franziskus bei seiner Begegnung mit Vertretern der Ökumene und Mitgliedern der jüdischen Gemeinde Ungarns während seiner Reise nach Budapest am 12. September 2021 in vollen Wortlaut und offizieller deutscher Übersetzung.] * [https://www.rainews.it/tgr/tagesschau/articoli/2021/09/tag-papst-franziskus-ungarn-budapest-slowakei-bratislava-besuch-orban-41c325ac-b589-45f9-bed8-b646d70fb7bf.html 12. SEP 2021 Der Papst reist. Papst mahnt Ungarn zu Offenheit und reist in die Slowakei. Nach seinem Kurzbesuch in Ungarn und mahnenden Worten in Budapest ist Papst Franziskus in der Slowakei angekommen.] *[https://www.kath.ch/newsd/franziskus-unterschiedlicher-empfang-in-budapest-und-bratislava/Franziskus' unterschiedlicher Empfang in Budapest und Bratislava Ungarn und die Slowakei sind traditionell katholisch geprägt. Doch der Papst sieht die Gefahr eines zunehmend oberflächlichen Christentums ohne aufrichtiges Zeugnis. Nicht alle sind mit dieser Kritik einverstanden. Alexander Pitz] *[https://www.tagesschau.de/ausland/europa/papst-in-ungarn-103.html Papstbesuch in UngarnVersöhnliche Worte in Budapest tand: 12.09.2021 17:47 Uhr Als "herzlich" beschreibt der Vatikan das Treffen zwischen Papst Franziskus und dem ungarischen Regierungschef Orban. Dabei hatten Orban-Unterstützer im Vorfeld viel Stimmung gegen den Pontifex gemacht. Oliver Soos, ARD-Studio Studio Wien, zzt. Budapest] ;{{ikona hu}} * [https://www.magyarkurir.hu/hazai/magyarorszag-rendezi-meg-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszust-2020-ban Magyarország rendezi meg a Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszust 2020-ban] (magyarkurir.hu, 2016-01-31 11:30) * [http://www.origo.hu/nagyvilag/20160131-magyarorszagon-lesz-az-eucharisztikus-vilagkongresszus.html Magyarországon lesz az eucharisztikus világkongresszus] – Origó, 2016.01.31. * [https://web.archive.org/web/20160201102052/http://mno.hu/tarsadalom/magyarorszagon-lesz-a-kovetkezo-eucharisztikus-vilagkongresszus-1326409 Magyarországon lesz a következő eucharisztikus világkongresszus] – Mno, 2016. január 31. * [http://www.magyarkurir.hu/hirek/erdo-peter-oriasi-jelentosege-annak-hogy-budapesten-lesz-kovetkezo-eucharisztikus-vil Erdő Péter: Óriási a jelentősége, hogy Budapesten lesz a következő Eucharisztikus Világkongresszus] – Magyar Kurír, 2016. január 31. * [https://www.magyarkurir.hu/hazai/mar-csak-egy-ev-elinditottak-nek-visszaszamlalo-orajat Már csak egy év – Elindították a NEK visszaszámláló óráját] – Magyar Kurír, 2019. szeptember 13. * [https://www.magyarkurir.hu/hirek/erdo-peter-braziliaban-nepszerusiti-2020-as-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszust Erdő Péter Brazíliában népszerűsíti a 2020-as Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszust] – Magyar Kurír, 2019. szeptember 24. * [http://www.magyarkurir.hu/hirek/elkeszult-2020-as-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-logoja Elkészült a 2020-as Nemzetközi Eucharisztikus Kongresszus logója] – Magyar Kurír, 2017. június 6. * [https://web.archive.org/web/20170808115133/http://www.esztergomi-ersekseg.hu/?fm=3&op=ujsag17_2 Minden forrásom belőled fakad – A 2020-as eucharisztikus kongresszus előkészületei] – Esztergom–Budapest, 2017/2 Nyár * [https://web.archive.org/web/20170811010019/http://www.iec2020.hu/l/a-2020-as-budapesti-nemzetkozi-eucharisztikus-kongresszus-logojanak-leirasa/ Opis kongresnega logotipa (znamenja)] * [https://web.archive.org/web/20170809212516/http://www.iec2020.hu/l/szolitson-lampi-bacsinak/ Povej stricu Lampiju] == Sklici == {{Sklici|2}} {{DEFAULTSORT:International Eucharistic Congress, 20w}} [[Kategorija:Evharistični shodi]] [[Kategorija:Evharistija]] [[Kategorija:Leto 2021]] [[Kategorija:Dogodki]] 8wm9fpim65y6j9l9bs47ro8r40i0ldp 0 506630 6753673 6677451 2026-09-22T10:50:12Z Upwinxp 126544 /* Glej tudi */ +1 6753673 wikitext text/x-wiki [[File:Slovenia electricity generation by source.png|thumb|Delež proizvodnje električne energije v Sloveniji – odstotni delež]] Skupna oskrba s primarno energijo (TPES, {{Jezik-en|Total primary energy supply}}) je v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 2019 znašala 6,80 MTOE ({{Jezik-en|[[Million Tonnes of Oil Equivalent]]}}). Leta 2019 je proizvodnja električne energije znašala 16,1 [[Vat|TWh]], poraba pa 14,9 TWh.<ref>Electricity consumption, Slovenia 1990-2019. IEA World Energy Balances 2020. https://www.iea.org/subscribe-to-data-services/world-energy-balances-and-statistics</ref> Proizvodnja električne energije je v Sloveniji proizvedena predvsem iz jedrskih energentov (41,7%) , hidroenergije (36,5%) in termoenergije (21,6%). Med manjše vire energije štejemo sončevo energijo, biogoriva in zemeljski plin. Slovenija je neto uvoznica energije, vse svoje naftne derivate (predvsem za transportno industrijo) in zemeljski plin namreč uvozi.<ref>Slovenia - Total Energy Supply (TES) by Source 1990-2019. IEA World Energy Balances 2020. https://www.iea.org/subscribe-to-data-services/world-energy-balances-and-statistics</ref> == Glej tudi == * [[Jedrska energija v Sloveniji]] * [[Seznam elektrarn v Sloveniji]] == Sklici == <references />{{Slo-stub}}{{Energy-stub}} [[Kategorija:Energetika Slovenije|*]] 4dlmkfi6k4zv32y00wzby1eact6v6yv 0 526170 6753676 6475885 2026-09-22T11:01:27Z ~2026-44996-51 264415 6753676 wikitext text/x-wiki {{Počisti}}{{Primarni viri}}{{Infopolje oseba | name = | birth_date = | known_for = Prejemnica Prešernove nagrade Filozofske fakultete in nagrade Urada Vlade Republike Slovenije | occupation = Raziskovalka in univerzitetna predavateljica (2010− ) | education = Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (1994–2006) | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | notable_works = Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano }} '''Maja Bitenc''' (rojena Pavšič) je [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Sociolingvistika|sociolingvistka]], raziskovalka na podoktorskem projektu in univerzitetna predavateljica na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Maja Bitenc {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/en/staff/maja-bitenc|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2025-07-12}}</ref> == Življenje in delo == Po končani gimnaziji je študirala [[slovenščina|slovenščino]] in [[angleščina|angleščino]] na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med omenjenim študijem je en semester preživela v Nemčiji na [[Univerza v Tübingenu|Univerzi v Tübingenu]]. Njena slovenistična diplomska naloga o slovenščini v Nemčiji je bila nagrajena s Prešernovo nagrado Filozofske fakultete in nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za [[zamejski slovenci|Slovence v zamejstvu in po svetu]]. Kot mlada raziskovalka se je posvetila predvsem [[sociolingvistika|sociolingvistiki]]. Prejela je tudi priznanje Filozofske fakultete za najboljše [[disertacija|disertacijsko delo]]. Svoje težnje po raziskovanju potešuje v okviru podoktorskega projekta Sociolingvistična variantnost govorjene slovenščine na primeru mobilnih govorcev: Viri, metode in analiza, kjer raziskuje raznolikosti govorjene slovenščine, jezikovnih stališč ter povezave med jezikom in identiteto. Kot [[docent|docentka]] je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ima naziv doktorice jezikovnih znanosti. == Interesna področja == Sociolingvistika, jezikovna variantnost in jezikovne spremembe, socialna psihologija jezika, jezikovna stališča, jezik in identiteta, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, (perceptivna) dialektologija, korpusno jezikoslovje, kritična analiza diskurza, etnografija komunikacije... == Nagrade in štipendije == *2017 Priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za najboljšo doktorsko disertacijo na področju jezikoslovja za disertacijo Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebah *2006 Nagrada Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomsko delo Slovenščina in njeno poučevanje pri slovenskih zdomcih na Nagradnem natečaju za diplomska, magistrska in doktorska dela na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu *2005 Prešernova nagrada Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za delo Slovenščina in njeno poučevanje pri slovenskih zdomcih *2011–2013 Štipendija Ustanove p. Stanislava Škrabca za odlične študente slovenistike, slavistike, klasične filologije in splošnega in primerjalnega jezikoslovja *2004 Štipendija Socrates-Erasmus za študij v tujini == Zaposlitve == *2019– Vodja in raziskovalka na podoktorskem projektu Sociolingvistična variatnost govorjene slovenščine na primeru mobilnih govorcev: Viri, metode in analiza na Oddelku za slovenistiko FF UL *2017–2018 Raziskovalka na programu Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave ter projektih Slovenska znanstvena besedila: viri in opisi in Viri, metode in orodja za razumevanje, prepoznavanje in razvrščanje različnih oblik družbeno nesprejemljivega diskurza v informacijski družbi na Oddelku za prevajalstvo FF UL *2008–2016 Mlada raziskovalka in od 2010 asistentka na Oddelku za slovenistiko FF UL *2007–2008 Učiteljica angleščine na Gimnaziji Želimlje; opravljen strokovni izpit za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja (oktober 2007) *2006 Učiteljica slovenščine, angleščine in klekljanja na Osnovni šoli Brinje Grosuplje == Nekatere druge delovne izkušnje == *2004–2007 Sodelavka pri projektu Promoting Tolerance through Literature Posebne skupine za literaturo in kulturo pri Slovenskem društva učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia *2001–2005 Asistentka, prevajalka in tolmačka na šolah slovenščine, učiteljica slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete UL *2004–2005 Urednica in lektorica pri časopisu Idrijske novice *2002–2005 Voditeljica programa na Radiu Odmev == Dela == === Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano (monografija) === Monografija predstavlja študijo primerov, pri kateri se metodološko prepletata kvantitativna analiza govora ter kvalitativna analiza podatkov iz sociolingvističnih intervjujev in etnografske študije jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Obravnava pet geografsko mobilnih informantov, ki se dnevno ali tedensko vozijo z Idrijskega v Ljubljano v šolo oz. službo, in se posveča variantnosti govorjenega jezika in družbenemu pomenu jezikovnih izbir. Te teme se pri slovenščini, za katero je značilna visoka stopnja zemljepisne raznolikosti z različno stopnjo medsebojne razumljivosti in prestiža posameznih varietet, zlasti v današnjem času, ko je geografska mobilnost vse pogostejši pojav, zdijo zelo relevantne. Monografija se osredotoča na avtentično jezikovno prakso, različne strategije govornega obnašanja ter aktualna sociopsihološka vprašanja o povezavi med jezikom in identiteto, o jezikovnih stališčih in izkušnjah z rabo različnih varietet v različnih okoljih (Bitenc 2016, uvod). === Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebah (doktorska disertacija) === Raziskava se osredotoča na proučevanje variantnosti govorjene slovenščine pri posameznikih z Idrijskega, ki se šolajo oz. delajo v Ljubljani. Gre za dnevno ali tedensko geografsko mobilne govorce, ki v prvotnem okolju vsaj v neformalnih govornih položajih pretežno govorijo lastno narečje, v osrednjeslovenskem prostoru pa v komunikaciji z govorci drugih varietet uporabljajo različne strategije govornega obnašanja (Bitenc 2016, 5). == Bibliografija == === Monografija === * Bitenc, Maja, 2016: ''Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. {{COBISS|ID=285062400}} === Izvirni znanstveni članki === * Bitenc, Maja, 2021: Narečni govori in sociolingvistične razmere na Idrijskem. ''Idrijski razgledi'' 66/1. 24—34. {{COBISS|ID=71259651}} * Bitenc, Maja, 2014: Tehnika prikritih dvojic: primerjava in kritično ovrednotenje dveh poskusov. ''Annales: anali za istrske in mediteranske študije= annali di Studi istriani e mediterranei = annals for Istrian and Mediterranean studies. Series historia et sociologia'' 24/2. 319—330. {{COBISS|ID=56367970}} * Bitenc, Maja, 2006: Slovenščina in njeno poučevanje pri slovenskih zdomcih: raziskava med učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Baden-Würtembergu. ''Jezik in slovstvo'' 54/3. 55—69. {{COBISS|ID=33368930}} * Bitenc, Maja, 2014: Stališča gimnazijcev do slovenskih jezikovnih zvrsti: raziskava s tehniko prikritih dvojic. ''Annales : anali za istrske in mediteranske študije= annali di Studi istriani e mediterranei= annals for Istrian and Mediterranean studies. Series historia et sociologia'' 24/2. 307—318. {{COBISS|ID=56367714}} === Sestavni deli monografij === * Bitenc, Maja, 2021: Med realnostjo in samooceno jezikovne rabe. Bitenc, Maja, Stabej, Marko, Žejn, Andrejka (ur.): ''Sociolingvistično iskrenje''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 35—56 {{COBISS|ID=56662019}} * Bitenc, Maja, 2020: Izkušnje in stališča glede jezikovne rabe v šolskem in obšolskem prostoru. Vogel, Jerica (ur.): ''Slovenščina - diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 225-232. {{COBISS|ID=37771267}} * Bitenc, Maja, 2013: Z Idrijskega v Ljubljano: sociolingvistični pogled. Naterer, Andrej (ur.): ''Socializacija in socialne formacije'' Zv. 12/13. Maribor: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo. 106-125. {{COBISS|ID= 53744226}} * Bitenc, Maja, 2009: Jezik za katedrom: pogledi dijakov na narečje oziroma knjižni pogovorni jezik. Stabej, Marko (ur.): ''Infrastruktura slovenščine in slovenistike'' (Obdobja 28, Simpozij). 75-81. {{COBISS|ID=40946274}} * Bitenc, Maja, 2013: Slovene, between purism and plurilingualism. Vila, F. Xavier (ur.): ''Survival and development of language communities: prospects and challenges'' (Multilingual Matters, 150). Bristol; Buffalo; Toronto: Multilingual Matters. 58—80. {{COBISS|ID=50508130}} === Poljudni članki === * ''Jezikovna Slovenija'':<ref>{{Navedi splet|title=DR. MAJA BITENC: JEZIKOVNA RAZNOLIKOST IN IDENTITETA, JEZIKOVNI STEREOTIPI IN PREDSODKI|url=https://jezikovna-politika.si/jezikovna-misel-jezikovna-identiteta-in-raznolikost-jezikovni-stereotipi-in-predsodki/|website=Jezikovna Slovenija|date=2022-01-06|accessdate=2025-07-12|language=sl-SI}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bitenc, Maja, 2016: ''Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. {{COBISS|ID=285062400}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Bitenc, Maja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Bitenc, Maja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Bitenc, Maja]] d0zlkgglyncgiyi61rt1em32sx864il 0 528378 6753586 6683045 2026-09-22T04:39:37Z Yerpo 8417 /* Geografija */ np 6753586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Kotelni |image_name = RussiaKotelniy.png |image_caption = Lega otoka v Ruski federaciji |image_size = |map = Ruska Republika Saha |map_relief = yes |map_caption = |native_name = Котельный |native_name_link = |nickname = |location = [[Vzhodnosibirsko morje]] |coordinates = {{Coord|75|20|N|141|00|E|display=inline,title}} |archipelago = [[Novosibirski otoki]] |total_islands = 7 |major_islands = 3 |area_km2 = 23165 |length_km = |width_km = |highest_mount = Malakatin-Tas |elevation_m = 361 |country = Rusija |country_admin_divisions_title = Republika |country_admin_divisions = [[Jakutija]] |country_largest_city = |country_largest_city_population = |population = |population_as_of = |additional_info = }} '''Kotelni''' ({{jezik-ru|Котельный|translit=Kotel'nyj}}) je [[otok]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], največji otok [[Novosibirski otoki|Novosibirskega otočja]] na severovzhodu [[Rusija|Rusije]], ki upravno spada pod republiko [[Jakutija|Jakutijo]].<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/New-Siberian-Islands |title=New Siberian Islands |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2022-12-17}}</ref> S površino 23.165 km² je [[seznam otokov po površini|48. največji otok na svetu]]. == Geografija == Kotelni je sestavljen iz treh delov, ki so jih v 18. stoletju obravnavali kot ločene otoke: Kotelni v ožjem pomenu na zahodu in [[Polotok Fadejevski|Fadejevski]] na zahodu, med njima pa leži Bungejeva dežela, nizka peščena ravnica, ki jo občasno prekrije morje.<ref name="brit"/><ref name="EncArct">{{navedi knjigo |last=Romanenko |first=Fedor |chapter=New Siberian Islands |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=1423–1426}}</ref><ref name="BigencRU">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/2103644 |title=КОТЕ́ЛЬНЫЙ |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2022-12-17 |language=ru |archive-date=2022-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221217211929/https://bigenc.ru/geography/text/2103644 |url-status=dead }}</ref> Vsi novosibirski otoki so nizki, s planotami in nizkimi hribovji, ki dosegajo nekaj sto metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]; najvišja točka Kotelnega je Malakatin-Tas pri 374 m n. v. Obala je razčlenjena z globokimi zalivi. Zaradi lege na skrajnem severu je podnebje ostro, površje je zato golo, [[permafrost]], pokrit s kamnitim drobirjem, ki ga raznaša veter. Kljub temu v [[tundra|tundri]] uspeva več deset vrst [[lišaji|lišajev]] in [[višje rastline|višjih rastlin]] ter sezonsko celo populacije [[sesalci|sesalcev]], kot sta [[arktični leming]] in [[severni jelen]].<ref name="EncArct"/> == Zgodovina == <div style="float:right;">[[slika:Base the Arctic Shamrock v.png|thumb|left|Sodobno vojaško oporišče Severna detelja]]</div> Otoke severno od izliva reke [[Jana (reka)|Jane]] so prvič ugledali v 18. stoletju, prvi je na Kotelni stopil trgovec Ivan Ljahov leta 1773. V naslednjih desetletjih je bilo območje podrobneje raziskano, v letih 1933–1935 pa je bila ob severozahodni obali postavljena še stalna polarna postaja.<ref name="EncArct"/> Postaja, ki je bila kasneje razširjena z vojaškim oporiščem, je delovala do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1993.<ref name="barentsobserver">{{navedi novice|url=http://barentsobserver.com/en/security/2013/09/remotest-russian-arctic-new-navy-base-17-09|title=In remotest Russian Arctic, a new Navy base|author=Atle Staalesen|newspaper=Barents Observer|date=2013-09-17|access-date=2022-12-17|archive-date=2013-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131014162107/http://barentsobserver.com/en/security/2013/09/remotest-russian-arctic-new-navy-base-17-09|url-status=dead}}</ref> Rusi so znova vzpostavili stalno oporišče na zahodu Kotelnega leta 2013 in pričeli z obnovo letalskega oporišča Temp, ki bi po načrtih lahko sprejelo tudi letala velikosti [[Iljušin Il-76|Iljušina Il-76]] za oskrbovanje.<ref name="barentsobserver"/> Aktivnost s kitajsko podporo je del širše ruske strategije nadzora in izkoriščanja arktičnih območij, kjer naj bi bila bogata nahajališča fosilnih goriv in drugih virov, zaradi segrevanja podnebja pa postaja vedno zanimivejša tudi severna pomorska pot med Evropo in Azijo, sicer še vedno odvisna od [[ledolomilec|ledolomilcev]]. Leta 2016 so se v novo oporišče, poimenovano Severna detelja, vselili pripadniki [[Severna flota|Severne flote]] in vzpostavili radarski nadzor ter zračno obrambo.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/2019/04/04/europe/russia-arctic-kotelny-island-military-base/index.html |title= Inside the military base at the heart of Putin’s Arctic ambitions |first=Mary |last=Ilyushina |first2=Frederik |last2=Pleitgen |date=2019-04-05 |publisher=[[CNN]] |accessdate=2022-12-17}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Kotelny Island|Kotelni}} [[Kategorija:Otoki Rusije]] [[Kategorija:Jakutija]] d7c3a8nf4v3yi452zdftqfw1o5h5jp5 0 544995 6753429 6281103 2026-09-21T12:49:19Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Hans_Gude--Likferd_Pa_Sognefjorden--1853.jpg z [[c:File:Hans_Gude_&_Adolph_Tidemand_-_Likferd_på_Sognefjorden_-_1853.jpg|Hans_Gude_&_Adolph_Tidemand_-_Likferd_på_Sognefjorden_-_1853.jpg]] 6753429 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water |name = Sognefjord |other_name = Sognefjorden |image = Sognefjord, Norway.jpg |alt = |caption = |image_map = Sognefjord.png |location = [[Vestland]], Norveška |basin_countries = Norveška |pushpin_map = Norveška |coords = {{koord novi|61|06|N|5|10|E|region:NO-46_type:waterbody|display =inline,title}} |type = |inflow = |outflow = |catchment = |length = 205 km |width = 4,5 km |area = |depth = |max-depth = 1308 m |volume = |shore = |frozen = |islands = |cities = |reference = }} '''Sognefjord''' ali '''Sognefjorden''' ({{IPA-no|ˈsɔ̂ŋnəˌfjuːɳ|local}}, z vzdevkom ''Kralj fjordov'' ({{lang-no|Fjordenes konge}}), je največji in najgloblji [[fjord]] na [[Norveška|Norveškem]].<ref name="readersnatural">{{navedi knjigo|title=Natural Wonders of the World|url=https://archive.org/details/naturalwondersof00sche|publisher=Reader's Digest Association, Inc|year=1980|isbn=0-89577-087-3|editor-last=Scheffel|editor-first=Richard L.|location=United States of America|pages=[https://archive.org/details/naturalwondersof00sche/page/351 351]|editor-last2=Wernet|editor-first2=Susan J.}}</ref> Je v okrožju [[Vestland]] na zahodu Norveške in se razteza 205 kilometrov v notranjost od oceana do majhne vasice Skjolden v občini Luster. Fjord je dal ime okoliškemu okrožju Sogn.<ref>{{navedi knjigo|last=Helland|first=Amund|title=Nordre Bergenhus Amt|chapter=Almindelig del. I serien Norges land og folk topografisk-statistisk beskrevet|location=Kristiania|publisher=Aschehoug|year=1901|quote=Pravo ime Sognefjorden je Sogn, medtem ko se Sogn zdaj uporablja le za okoliško pokrajino in se je torej uporabljal že v srednjem veku. Kot krajinsko ime je ime moško in je bilo nedvomno tako tudi kot ime fjorda.|language=no}}</ref> Ime je povezano z norveško besedo ''súg-'' za 'sesati', verjetno zaradi valovanja ali sesanja plimskih tokov na ustju fjorda.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergum|first=Leiv|year=1998|title=Sognefjorden|location=Leikanger|publisher=Skald|isbn=8279590005}}</ref> == Geografija == [[File:Vangsnes 1.jpg|thumb|left|Pogled na fjord pri Vangsnesu]] Fjord teče skozi številne občine: Solund, Gulen, Hyllestad, Høyanger, Vik, Sogndal, Lærdal, Aurland, Årdal in Luster. Največjo globino doseže pri 1308 metrov pod morsko gladino, največje globine pa so v osrednjih delih fjorda blizu Høyangerja.<ref>{{navedi knjigo|title=Norges sjøatlas : fra svenskegrensen til Sognefjorden|last=Øi|first=Ørnulf|publisher=Nautisk forlag i samarbeid med Statens kartverk, Norges sjøkartverk|year=1987|isbn=8290335024|location=Oslo|pages=225, 244}}</ref><ref name="Store norske leksikon">{{navedi splet|url=http://www.snl.no/Sognefjorden|title=Sognefjorden|author=Store norske leksikon|author-link=|language=no|access-date=2010-09-04}}</ref> Sognefjord je globok več kot 1000 metrov na približno 100 kilometrih svoje dolžine, od Rutledala do Hermansverka. Blizu ustja se dno nenadoma dvigne do praga približno 100 metrov pod morsko gladino. Morsko dno v Sognefjordu pokrivajo približno 200 metrov debeli sedimenti, tako da je kamninska podlaga približno 1500 metrov pod morsko gladino. Fjord je širok do šest kilometrov. Povprečna širina glavne veje Sognefjorda je manj kot pet kilometrov. Globina se postopoma povečuje od Årdala do osrednjega bazena, ki doseže več kot 1000 metrov globine in je med Leikangerjem in Brekkejem. Od Brekkeja se tla hitro dvignejo do otoka Losna, nato pa postopoma padajo s pragom približno 150 metrov na območju Solunda. Pragovi se pojavijo na območju s prelivi, dolinami in nižinami, kjer se je ledenik lahko razširil in izgubil svoj erozivni učinek. [[Klif]]i, ki obdajajo fjord, se strmo dvigajo iz vode do višine 1000 metrov in več. Okoli zunanjega območja se kopno dviga do približno 500 metrov nad morjem, medtem ko v notranjih predelih fjorda doseže približno 1600 metrov. Notranji del ima obsežne pritočne fjorde, kot je Aurlandsfjorden, medtem ko je zunanji del povezan z ozkimi prelivi s sosednjimi fjordi. Blizu obale je ustje fjorda v veliki meri omejeno z nizkimi otoki in čermi, ki so del obalne ravnine.<ref name="Holtedahl">{{navedi knjigo|last=Holtedahl|first=H|year=1967|chapter=Notes on the formation of fjords and fjord-valleys|title=Geografiska Annaler. Series A. Physical Geography|volume=49 |issue=2/4|pages=188–203}}</ref> Notranji del Sognefjorda je jugovzhodno od gorovja, ki se dviga do približno 2000 metrov nad morsko gladino in ga pokriva [[Jostedalsbreen]], največji [[ledenik]] v celinski Evropi. Tako podnebje na notranjem koncu Sognefjordna in njegovih krakih ni tako mokro kot na zunanji obali.<ref name="Norge">{{navedi knjigo|last=Holmesland|first=Arthur m.fl.|title=Norge|location=Oslo|publisher=Aschehoug|year=1973}}</ref> Pogorje Hurrungane na vzhodnem koncu fjorda doseže 2400 metrov. Največja višina od morskega dna do vrha je pri Sogndalu. Več rek vliva svežo vodo v fjord z vsakoletno spomladansko poplavo v juniju.<ref>{{navedi novice|url=https://snl.no/Sognefjorden|title=Sognefjorden – Store norske leksikon|newspaper=Store norske leksikon|access-date=2016-11-22}}</ref> Ustje fjorda je obdano s številnimi otoki, vključno s Sulo, Losno in Hiserøyno. Sognefjord seka severozahodno območje [[gnajs]]a s strukturo od jugozahoda proti severovzhodu in v notranjosti prodira v [[kaledonska orogeneza|kaledonsko gubo]]. Ni jasne povezave med smerjo vzhod–zahod glavnega fjorda in vzorci gub kamnine, medtem ko nekateri fjordi pritokov v delih ustrezajo vzorcu gub. Prostornina celotnega Sognefjorda, vključno z njegovimi različnimi vejami, znaša približno 500 kubičnih kilometrov, medtem ko je skupna prostornina kamnin, ki so jih ledeniki erodirali iz celotnega sistema Sognefjorda in sosednjih dolin, približno 4000 kubičnih kilometrov. === Kraki === Obstaja veliko manjših fjordov, ki se odcepijo od glavnega fjorda. *Sognesjøen (ustje), 35 km, Lifjorden, 6 km *Høyangsfjord, 8 km *Arnafjord, 8 km *Esefjord, 4 km *Fjærlandsfjord, 27 km *Sogndalsfjord, 21 km *Aurlandsfjord, 29 km *[[Nærøyfjord]] (svetovna dediščina), 18 km *Lærdalsfjord, 9 km *Årdalsfjord, 16 km *Lustrafjord (innermost), 42 km === Lustrafjord === Najbolj notranji krak Sognefjorda se imenuje Lustrafjord v občini Luster. Na njegovem koncu je vas Skjolden, ki je dostopna točka do [[Narodni park Jotunheimen|narodnega parka Jotunheimen]]. V preteklosti je prevoz med [[Bergen|Bergnom]] in skandinavsko notranjostjo potekal z ladjo med Bergnom in Skjoldnom in od tam po preprosti cesti čez visokogorje (danes Norveška okrožna cesta 55) ali z ladjo do Lærdala in čez gorski prelaz do Valdresa (danes evropska pot E16). <gallery mode="packed" heights="225" perrow="1"> Panorama of Lustrafjord.jpg|Panorama Lustrafjorda, pogled z gore Molden </gallery> == Izvor in geologija == Dolina Sognefjord je ena od različnih dolin zahodne Norveške, ki je zagotovo nastala pred [[kvartar]]nimi poledenitvemi. Obstajala je že kot del starodavnega paleiškega površja, vendar je imela takrat veliko bolj položna pobočja.[13] Fjordi zahodne Norveške so nastali v povezavi z nagibom večjega dela Norveške proti vzhodu med kenozoičnim dvigovanjem Skandinavskih gora. Ta dvig, ki se je zgodil dolgo pred kvartarnimi poledenitvemi, je omogočil rekam, da so se globoko zarezale v palejski relief.<ref>{{cite journal|author-last=Holtedahl|author-first=H.|author-link = |date=1967|title=Notes on the formation of fjords and fjord valleys |journal=Geografiska Annaler |volume=49 |issue=2–4|pages=188–203|doi=10.1080/04353676.1967.11879749}}</ref><ref name=Nesjeetal1992>{{cite journal|author-last= Nesje|author-first=A.|author-last2=Dahl|author-first2=S.O. |author-last3=Valen|author-first3=V. |author-last4=Øvstedal|author-first4=J. |date=1992|title=Quaternary erosion in the Sognefjord drainage basin, western Norway |url= https://archive.org/details/sim_geomorphology_1992-09_5_6/page/511|journal= Geomorphology |volume=5 |issue=6|pages= 511–520|doi=10.1016/0169-555X(92)90022-G|bibcode=1992Geomo...5..511N}}</ref> Ocenjuje se, da je bilo 7610 km³ kamnin erodiranih iz drenažnega bazena Sognefjorda, odkar je nastalo površje Paleika. Rečna in ledeniška [[erozija]], ki je povzročila fjorde, je sledila strukturnim pomanjkljivostim v [[Skorja (geologija)|skorji]].<ref>{{cite journal|author-last=Nesje|author-first=A.|author-last2=Whillans|author-first2=I.M. |date=1994|title=Erosion of the Sognefjord, Norway |url=https://archive.org/details/sim_geomorphology_1994-02_9_1/page/33|journal=Geomorphology |volume=9|issue=1|pages=33–45|doi=10.1016/0169-555X(94)90029-9|bibcode=1994Geomo...9...33N}}</ref> Med zadnjo poledenitvijo je led na območju Sognefjorda dosegel največjo debelino skoraj 3000 metrov. Sotočje pritočnih fjordov je vodilo v izkopavanje najglobljega fjordskega bazena. Do približno 30 km od same obale je bil ledenik Sognefjord očitno omejen na svoj ozek kanal homogenega gnajsa, nato pa se je ledenik nenadoma razširil verjetno skozi prelive in nizke doline.<ref>Aarseth, I., Nesje, A., & Fredin, O. (2014). ''West Norwegian fjords.'' Geological Society of Norway (NGF), Trondheim, 2014. {{ISBN|978-82-92-39491-5}}</ref> == Turizem == [[File:Fjord in Norway.jpg|thumb|[[Nærøyfjord]]]] [[File:Hans Gude & Adolph Tidemand - Likferd på Sognefjorden - 1853.jpg|thumb|Slika ''Sognefjord'' iz leta 1853 Hansa Gudeja in Adolpha Tidemanda.]] Ladje povezujejo naselja vzdolž fjorda in njegovih robov. Večje vasi na fjordu in njegovih krakih so Leirvik, Ytre Oppedal, Vadheim, Høyanger, Vikøyri, Balestrand, Hermansverk, Sogndalsfjøra, Gudvangen, Flåm, Aurlandsvangen, Lærdalsøyri, Årdalstangen, Gaupne in Solvorn. Gudvangen leži ob [[Nærøyfjord]]u, kraku Sognefjorda, ki je še posebej poznan po neokrnjeni naravi in ​​dramatični pokrajini, in le 300 metrov na najožji točki. Skupaj s fjordom [[Geirangerfjord]] v kraju Møre og Romsdal je Nærøyfjord uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Od vasi Flåm se [[Flåmska železnica]] povzpne 864 metrov do postaje Myrdal v razdalji le 20 kilometrov — najstrmejši vzpon po železnici brez pomoči na svetu.<ref name="sognefjord">{{navedi splet|url=http://www.sognefjord.no/en/|title=Sognefjord|access-date=2010-09-04|archive-date=2014-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20140508212034/http://www.sognefjord.no/en/|url-status=dead}}</ref> Okoli notranjega konca fjorda so se ohranile tri znane norveške lesene cerkve: [[Kaupangerska lesena cerkev]] in [[Urneška lesena cerkev]] (ob obali) ter [[Borgundska lesena cerkev]] (30 km v dolino Lærdal). Sognefjord Span (električni vodi) prečka fjord z razponom 4597 metrov. To je drugi največji razpon daljnovodov na svetu. Fjord je postal turistična atrakcija, saj so poletni turisti pomemben del lokalnega gospodarstva. == Promet == Obstaja načrt za izgradnjo ceste čez Sognefjord, ki ga bo prečkala kot potopljena cev v sredini vode, zasidrana na plovce. Tako se bo izognila nevihtam na površju in ne bo treba iti več kot kilometer globoko, da bi prišli pod dno fjorda. Obstaja veliko trajektnih prehodov čez Sognefjord. Eden od trajektov, ki prečka ta fjord, je ''MV Ampere'', prvi električni trajekt na svetu, ki prečka fjord med mestoma Lavik in Ytre Oppedal.<ref>{{navedi splet|title=Ampere Electric-Powered Ferry|url=https://www.ship-technology.com/projects/norled-zerocat-electric-powered-ferry/|website=Ship Technology|language=en-GB|access-date=2020-05-09}}</ref> == Zanimivost == 24. novembra 1972 je podmornica ''KNM Sklinna'' Kraljeve norveške mornarice po 14-dnevnem zasledovanju v Sognefjordnu imela "stik" s tistim, za kar so domnevali, da je ruska podmornica razreda ''Whiskey''. Kasneje objavljeni vojaški dokumenti potrjujejo to epizodo.<ref>[http://www.aftenposten.no/nyheter/iriks/article3444559.ece Aftenposten(Norwegian Language)] (including pictures)</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave == {{Commons category|Sognefjorden}} {{wikivoyage|Sognefjorden}} * [http://www.sognefjord.no/ www.sognefjord.no] * [https://web.archive.org/web/20120508130728/http://www.visitflam.com/flam-railway/ Flåmsbana information] * [https://web.archive.org/web/20110622105944/http://artofthestates.org/cgi-bin/piece.pl?pid=392 Art of the States: Bright Days of Little Sunlight] musical work inspired by the Sognefjord * [https://www.google.com/maps/@60.9178717,5.9844887,165614m/data=!3m1!1e3?hl=en Google Earth view of the Sognefjord] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fjordi na Norveškem]] 3qw0wela5k0x4eg71wbl1yvaook2s2z 0 547363 6753403 6733012 2026-09-21T12:06:38Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Acipenser naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg]] → [[File:Huso naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] · Request from the original uploader 6753403 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | name = Jesetri | image = Acipenser brevirostrum 223786222.jpg | image_caption = Jeseter ''[[Acipenser oxyrinchus]]'' | fossil_range = {{fossilrange|Keenomanij|recentno}} | taxon = Acipenseridae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = *''[[Acipenser]]'' *''[[Sinosturio]]'' *''[[Huso]]'' *''[[Scaphirhynchus]]'' *''[[Pseudoscaphirhynchus]]'' Fosilni rodovi: *†''[[Boreiosturion]]'' *†''[[Protoscaphirhynchus]]'' *†''[[Engdahlichthys]]'' *†''[[Anchiacipenser]]'' *†''[[Priscosturion]]'' }} '''Jesetri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Acipenseridae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[Žarkoplavutarice|rib žarkoplavutaric]], v katero uvrščamo 27 [[vrsta (biologija)|vrst]]. Družina se razvršča v pet rodov: ''[[Acipenser]]'', ''[[Huso]]'', ''[[Scaphirhynchus]],'' ''[[Sinosturio]]'' in ''[[Pseudoscaphirhynchus]]''.<ref name="CofFF">{{Cof family|family=Acipenseridae|access-date=28 May 2025|list=Species}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal |last1=Brownstein |first1=Chase D. |last2=Near |first2=Thomas J. |date=2025-04-25 |title=Toward a Phylogenetic Taxonomy of Sturgeons (Acipenseriformes: Acipenseridae) |url=https://bioone.org/journals/bulletin-of-the-peabody-museum-of-natural-history/volume-66/issue-1/014.066.0101/Toward-a-Phylogenetic-Taxonomy-of-Sturgeons-Acipenseriformes-Acipenseridae/10.3374/014.066.0101.full |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |volume=66 |issue=1 |doi=10.3374/014.066.0101 |issn=0079-032X|url-access=subscription }}</ref> Razširjeni so v vodah hladnega in zmernega podnebnega pasu [[Evrazija|Evrazije]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]] ter so bodisi sladkovodni, bodisi anadromni – slednji večino časa preživijo v morju, za [[drst]] pa migrirajo navzgor po rekah.<ref>{{navedi splet |url=https://fishbase.mnhn.fr/Summary/FamilySummary.php?ID=32 |title=Family Acipenseridae - Sturgeons |work=FishBase |accessdate=2023-08-08 |archive-date=2023-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810225253/https://fishbase.mnhn.fr/Summary/FamilySummary.php?ID=32 |url-status=dead }}</ref> Najbolj so prepoznavni po petih vzdolžnih vrstah koščenih plošč po hrbtni strani telesa, nesimetrični repni plavuti z daljšo, navzgor usmerjeno zgornjo krpo, in zašiljenem gobcu z iztegljivimi usti na spodnji strani, ki jih obdajata dva para brkov. Tudi zgornji del glave je zaščiten s koščenimi ploščami. Hrbtna plavut je daleč zadaj na telesu, blizu repne.<ref name="ŽivSlo">{{navedi knjigo |last1=Marčeta |first1=Bojan |last2=Povž |first2=Meta |chapter=Žarkoplavutarice |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=474}}</ref> Iz nekaterih vrst jesetrov pridobivajo neoplojene [[ikra|ikre]], iz katerih izdelujejo [[kaviar]], znano delikatesno jed, ki so jo uživali že [[Stari Egipt|stari Egipčani]] in [[Antična Grčija|Grki]]. Zaradi donosnosti te dejavnosti je v sodobnem času prišlo do prelova, zaradi česar so postale te vrste redke in ogrožene. Zdaj so zaščitene, razvilo pa se je gojenje jesetrov za kaviar.<ref>{{navedi knjigo |last=Ghelichi |first=Sakhi |last2=Hajfathalian |first2=Mona |last3=Bekhit |first3=Alaa El-Din A. |title=Fish Roe |chapter=Caviar: processing, composition, safety, and sensory attributes |publisher=Elsevier |year=2022 |doi=10.1016/b978-0-12-819893-3.00006-0}}</ref> == Seznam vrst == Družina vsebuje 27 danes živečih vrst v 5 rodovih ter številne fosilne vrste in rodove. Naslednja klasifikacija temelji na delu ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' (2025):<ref name="CofFF" /><ref name=":2" /> [[File:Huge sturgeon in the Gulf of St. Lawrence ecosystem - panoramio.jpg|thumb|''[[Acipenser oxyrinchus]]'')]] [[File:Scaphirhynchus platorynchus 6.14.2014c.jpg|thumb|[[Jeseter lopatar]] (''Scaphirhynchus platorynchus'') je morfološko netipičen predstavnik te skupine]] [[File:Білуга (Huso huso).jpg|thumb|The [[Beluga (sturgeon)|beluga sturgeon]] (''Huso huso'') je ena največjih vrst jesetrov]] [[File:Pseudoscaphirhynchus fedtschenkoi.jpg|thumb|The [[Syr Darya sturgeon]] (''Pseudoscaphirhynchus fedtschenkoi'') je verjetno izumrl]] Družina '''[[Acipenseridae]]''' * Rod ''[[Acipenser]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> (domoroden v vzhodni [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in zahodni Evropi) ** ''[[Acipenser oxyrinchus desotoi|Acipenser desotoi]]'' <small>[[Vadim Dimitrievitch Vladykov|Vladykov]], 1955</small> ** ''[[Acipenser oxyrinchus]]'' <small>[[Samuel L. Mitchill|Mitchill]], 1815</small> ** ''[[Acipenser sturio]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> ([[atlantski jeseter]]) * Rod ''[[Scaphirhynchus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1835</small> (domoroden v srednji Severni Ameriki) ** ''[[Scaphirhynchus albus]]'' <small>([[Stephen Alfred Forbes|Forbes]] & [[Robert Earl Richardson|R. E. Richardson]], 1905)</small> ** ''[[Scaphirhynchus platorynchus]]'' <small>([[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1820)</small> ([[jeseter lopatar]]) ** ''[[Scaphirhynchus suttkusi]]'' <small>[[James D. Williams (ichthyologist)|J. D. Williams]] & [[Glenn H. Clemmer|Clemmer]], 1991</small> *Rod ''[[Sinosturio]]'' <small>[[Otto Jaekel|Jaekel]] ''in'' [[Johannes Weigelt|Weigelt]], 1929</small> (domoroden v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]] in zahodni Severni Ameriki) **[[Sinosturio dabryanus|''Sinosturio'' ''dabryanus'']] <small>([[Auguste Duméril|A. H. A. Duméril]], 1869)</small> **''[[Sinosturio dauricus]]'' <small>([[Johann Gottlieb Georgi|Georgi]], 1775)</small> ([[kaluga]]) ** ''[[Sinosturio medirostris]]'' <small>([[William Orville Ayres|Ayres]], 1854)</small> ** ''[[Sinosturio mikadoi]]'' <small>([[Franz Martin Hilgendorf|Hilgendorf]], 1892)</small> ** ''[[Sinosturio schrenckii]]'' <small>([[Johann Friedrich von Brandt|J. F. Brandt]], 1869)</small> ** ''[[Sinosturio sinensis]]'' <small>([[John Edward Gray|J. E. Gray]], 1835)</small> ([[kitajski jeseter]]) ** ''[[Sinosturio transmontanus]]'' <small>([[John Richardson (naturalist)|J. Richardson]], 1836)</small> ([[beli jeseter]]) * Rod ''[[Huso]]'' <small>[[Johann Friedrich von Brandt|J. F. Brandt]] & [[Julius Theodor Christian Ratzeburg|Ratzeburg]], 1833</small> (domoroden v vzhodni Evropi, [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]] in vzhodni Severni Ameriki) ** ''[[Huso baerii]]'' <small>([[Johann Friedrich von Brandt|J. F. Brandt]], 1869)</small> ([[sibirski jeseter]]) *** ''[[Acipenser baerii baicalensis|Huso baerii baicalensis]]'' <small>([[Alexander Mikhailovich Nikolsky|A. M. Nikolskii]], 1896)</small> *** ''[[Acipenser baerii stenorrhynchus|Huso]]'' ''[[Acipenser baerii stenorrhynchus|baerii stenorrhynchus]]'' <small>([[Alexander Mikhailovich Nikolsky|A. M. Nikolskii]], 1896)</small> ** ''[[Huso brevirostrum]]'' <small>([[Charles Alexandre Lesueur|Lesueur]], 1818)</small> ** ''[[Huso colchicus]]'' <small>(Marty, 1940)</small> ([[Caucasian sturgeon]]) ** ''[[Huso fulvescens]]'' <small>([[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1817)</small> ([[vzhodnoameriški jeseter]]) ** ''[[Huso gueldenstaedtii]]'' <small>([[Johann Friedrich von Brandt|J. F. Brandt]] & [[Julius Theodor Christian Ratzeburg|Ratzeburg]], 1833)</small> ([[kašikar]]) ** ''[[Huso huso]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> ([[Beluga]]) ** ''[[Huso naccarii]]'' <small>([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1836)</small> ([[jadranski jeseter]]) ** ''[[Huso nudiventris]]'' <small>([[Aleksey Leontievitch Lovetsky|Lovetsky]], 1828)</small> ([[gladki jeseter]]) ** ''[[Huso persicus]]'' <small>([[Nikolai Andreyevich Borodin|Borodin]], 1897)</small> ** ''[[Huso ruthenus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> ([[kečiga]]) ** ''[[Huso stellatus]]'' <small>([[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1771)</small> ([[pastruga]]) * Rod ''[[Pseudoscaphirhynchus]]'' <small>[[Alexander Mikhailovich Nikolsky|Nikolskii]], 1900</small> (domoroden v [[Srednja Azija|Sredni Aziji]]) ** ''[[Pseudoscaphirhynchus fedtschenkoi]]'' <small>([[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1872)</small> ** ''[[Pseudoscaphirhynchus hermanni]]'' <small>([[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877)</small> ** ''[[Pseudoscaphirhynchus kaufmanni]]'' <small>([[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877)</small> <gallery class="center"> File:Young lake sturgeon.jpg|Mladi vzhodnoameriški jeseter (''Huso fulvescens'') File:Hausen (Huso huso L.)editDOB.JPG|Veliki jeseter ali beluga (''Huso huso''), ki se hrani z drugo ribo File:Pallid sturgeon activity with syphoning.webmhd.webm|Bledi jeseter (''Scaphirhynchus albus''), ki prikazuje sesalni način hranjenja File:Beluga sturgeon in aquarium.webm|Beluga v akvariju. </gallery> ==== Vrste v slovenskem morju ==== [[slika:Huso naccarii.001 - Aquarium Finisterrae.jpg|thumb|Jadranski jeseter v akvariju]] V slovenskem delu [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] se občasno pojavlja jadranski jeseter. Obstaja tudi nekaj zgodovinskih zapisov o atlantskem jesetru, ki pa je zdaj globalno zelo redek in ogrožen.<ref name="ŽivSlo"/> V rekah črnomorskega povodja na Slovenskem je nekdaj živelo tudi več drugih vrst na čelu z belugo, ki je največja riba [[Kostnice|kostnica]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/svet-zivali/novice/jeseter-zivi-fosil-ki-bi-moral-izumreti-ze-z-dinozavri/386077 |title=Jeseter - živi fosil, ki bi moral izumreti že z dinozavri |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2016-02-18 |accessdate=2023-08-08}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Acipenseridae}} * [http://www.wscs.info/ Official website] of the World Sturgeon Conservation Society * [http://www.earthwave.org/sturgeon_gallery PBS special, video clips and public outreach videos about sturgeon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200221005447/http://www.earthwave.org/sturgeon_gallery |date=February 21, 2020 }} {{taxonbar|from=Q181871}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jesetri| ]] [[Kategorija:Jesetrovke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] {{Škrbina-riba}} sb9pnmos85itw2ru4r2uuxnm17ep4d8 3 548833 6753584 6752894 2026-09-22T03:45:41Z BojanM79 118004 /* Avtomatski eksterni defibrilator */ odgovor 6753584 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) == Pregled članka == Tadej, lepo pozdravljeni! Opravičujem se, da vas kontaktiram kar tukaj, vendar že kar nekaj časa čakamo na povratno informacijo glede osnutka članka za Argeto. Opazili smo, da ste osnutek že pregledali in zapisali, da se vam zdi vsebina načeloma ustrezna, zato sem si drznila obrniti se neposredno na vas. Zavedamo se, da smo kot predstavniki podjetja v navzkrižju interesov in želimo v celoti slediti smernicam Wikipedije. Če so potrebni dodatni popravki ali dopolnitve, jih bomo z veseljem uredili. Predvsem bi si želeli vedeti, kako naj članek čim bolj uskladimo z zahtevami, da se postopek lahko premakne naprej. Zato bi vas prijazno prosila za usmeritev, ali je mogoče osnutek potrditi oziroma ga vrniti v urejanje s konkretnimi komentarji (npr. glede neodvisnih virov ali drugih pomanjkljivosti), da lahko pripravimo ustrezne popravke. Najlepša hvala za vaš čas in pomoč. Še enkrat se opravičujem za neposreden kontakt, vendar po drugih kanalih doslej žal nismo prejeli odziva. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Bizi99|Bizi99]] ([[Uporabniški pogovor:Bizi99|pogovor]]) 12:02, 11. avgust 2026 (CEST) :Članek sem prestavil v glavni imenski prostor (na [[Argeta]]). Hvala za sodelovanje! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:56, 11. avgust 2026 (CEST) == Urtikarija proti koprivnici == Pozdravljen. Prestavil si članek na izraz, ki ima prednost po terminološkem slovarju. Jaz sem dal prednost prednostnemu izrazu po pravopisu. Wikipedija je namenjena široki javnosti, ne samo strokovnjakom. Zato bi jaz še vedno izbral slovensko ustreznico, ki ima naslombo v pravopisu. Ampak ne vztrajam. Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 23:00, 23. avgust 2026 (CEST) :S terminološkega vidika in z vidika povezovanja se mi je zdelo bolje prestaviti, ker ima ''koprivnica'' številne pomene, medtem ko je ''urtikarija'' enopomenski izraz. ''Urtikarija'' mi je tudi precej bolj domač izraz, čeprav opažam, da se ''koprivnica'' ne uporablja tako redko, kot se mi je zdelo. Če želiš, lahko vrneš na ''koprivnico''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:37, 24. avgust 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 4, 10, 11, 13 and 14.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/08/12/wiki-loves-fish-bringing-coastal-biodiversity-to-the-world-through-open-knowledge/|Wiki Loves Fish: Bringing Coastal Biodiversity to the World Through Open Knowledge]] (SDG 14) * [https://wikiedu.org/blog/2026/08/19/making-rare-disease-knowledge-a-little-more-common-on-wikipedia/ Making rare disease knowledge a little more common on Wikipedia] (SDG 3) * [[diffblog:2026/08/26/the-pre-conference-on-information-integrity-in-climate-change-at-wikimania/|The Pre-Conference on Information Integrity in Climate Change at Wikimania]] (SDG 13) * [[diffblog:2026/08/29/beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem/|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] (SDG&nbsp;4) * [[diffblog:2026/08/29/wiki-for-human-rights-nigeria-write-for-rights-and-july-virtual-session/|Wiki for Human Rights Nigeria: Write for Rights and July Virtual Session]] (SDG 10) ; Events * Ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:21, 4. september 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30910094 --> == Avtomatski eksterni defibrilator == Pozdravljen. Glede članka o defibrilatorju. Bi mogoče bilo bolj pravilno uporabit besedo zunanji namesto eksterni, tudi glede na to da se povsod navaja zunanji defibrilator? Lp. [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 17:16, 19. september 2026 (CEST) :Menim, da bi zaradi večje pogostosti, boljše razumljivosti in izogibanja tujki lahko uporabili besedo ''zunanji'' namesto ''eksterni'', čeprav sta to sopomenki. V Slovenskem medicinskem slovarju je geslo pod ''polavtomatski zunanji defibrilator'', tako da bi bilo to najbolj prav. Sicer pa se v Gigafidi ''avtomatski zunanji defibrilator'' pojavlja dvakrat pogosteje kot ''avtomatski eksterni defibrilator''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:53, 19. september 2026 (CEST) ::Hvala, a lahko ti popraviš? [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 05:45, 22. september 2026 (CEST) i3v684h4yetknq932updllzmhij6s82 6753632 6753584 2026-09-22T09:09:05Z TadejM 738 /* Avtomatski eksterni defibrilator */ odgovor 6753632 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) == Pregled članka == Tadej, lepo pozdravljeni! Opravičujem se, da vas kontaktiram kar tukaj, vendar že kar nekaj časa čakamo na povratno informacijo glede osnutka članka za Argeto. Opazili smo, da ste osnutek že pregledali in zapisali, da se vam zdi vsebina načeloma ustrezna, zato sem si drznila obrniti se neposredno na vas. Zavedamo se, da smo kot predstavniki podjetja v navzkrižju interesov in želimo v celoti slediti smernicam Wikipedije. Če so potrebni dodatni popravki ali dopolnitve, jih bomo z veseljem uredili. Predvsem bi si želeli vedeti, kako naj članek čim bolj uskladimo z zahtevami, da se postopek lahko premakne naprej. Zato bi vas prijazno prosila za usmeritev, ali je mogoče osnutek potrditi oziroma ga vrniti v urejanje s konkretnimi komentarji (npr. glede neodvisnih virov ali drugih pomanjkljivosti), da lahko pripravimo ustrezne popravke. Najlepša hvala za vaš čas in pomoč. Še enkrat se opravičujem za neposreden kontakt, vendar po drugih kanalih doslej žal nismo prejeli odziva. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Bizi99|Bizi99]] ([[Uporabniški pogovor:Bizi99|pogovor]]) 12:02, 11. avgust 2026 (CEST) :Članek sem prestavil v glavni imenski prostor (na [[Argeta]]). Hvala za sodelovanje! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:56, 11. avgust 2026 (CEST) == Urtikarija proti koprivnici == Pozdravljen. Prestavil si članek na izraz, ki ima prednost po terminološkem slovarju. Jaz sem dal prednost prednostnemu izrazu po pravopisu. Wikipedija je namenjena široki javnosti, ne samo strokovnjakom. Zato bi jaz še vedno izbral slovensko ustreznico, ki ima naslombo v pravopisu. Ampak ne vztrajam. Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 23:00, 23. avgust 2026 (CEST) :S terminološkega vidika in z vidika povezovanja se mi je zdelo bolje prestaviti, ker ima ''koprivnica'' številne pomene, medtem ko je ''urtikarija'' enopomenski izraz. ''Urtikarija'' mi je tudi precej bolj domač izraz, čeprav opažam, da se ''koprivnica'' ne uporablja tako redko, kot se mi je zdelo. Če želiš, lahko vrneš na ''koprivnico''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:37, 24. avgust 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 4, 10, 11, 13 and 14.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/08/12/wiki-loves-fish-bringing-coastal-biodiversity-to-the-world-through-open-knowledge/|Wiki Loves Fish: Bringing Coastal Biodiversity to the World Through Open Knowledge]] (SDG 14) * [https://wikiedu.org/blog/2026/08/19/making-rare-disease-knowledge-a-little-more-common-on-wikipedia/ Making rare disease knowledge a little more common on Wikipedia] (SDG 3) * [[diffblog:2026/08/26/the-pre-conference-on-information-integrity-in-climate-change-at-wikimania/|The Pre-Conference on Information Integrity in Climate Change at Wikimania]] (SDG 13) * [[diffblog:2026/08/29/beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem/|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] (SDG&nbsp;4) * [[diffblog:2026/08/29/wiki-for-human-rights-nigeria-write-for-rights-and-july-virtual-session/|Wiki for Human Rights Nigeria: Write for Rights and July Virtual Session]] (SDG 10) ; Events * Ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:21, 4. september 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30910094 --> == Avtomatski eksterni defibrilator == Pozdravljen. Glede članka o defibrilatorju. Bi mogoče bilo bolj pravilno uporabit besedo zunanji namesto eksterni, tudi glede na to da se povsod navaja zunanji defibrilator? Lp. [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 17:16, 19. september 2026 (CEST) :Menim, da bi zaradi večje pogostosti, boljše razumljivosti in izogibanja tujki lahko uporabili besedo ''zunanji'' namesto ''eksterni'', čeprav sta to sopomenki. V Slovenskem medicinskem slovarju je geslo pod ''polavtomatski zunanji defibrilator'', tako da bi bilo to najbolj prav. Sicer pa se v Gigafidi ''avtomatski zunanji defibrilator'' pojavlja dvakrat pogosteje kot ''avtomatski eksterni defibrilator''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:53, 19. september 2026 (CEST) ::Hvala, a lahko ti popraviš? [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 05:45, 22. september 2026 (CEST) :Predlagam, da na [[Pogovor:Avtomatski eksterni defibrilator|pogovorni strani zadevnega članka]] ustvariš predlog za preimenovanje, tako kot je razloženo na [[WP:PZP]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 11:08, 22. september 2026 (CEST) rsasy3ad9el9nfbcoq3ptxdr9xr2qcc 0 556819 6753596 6750402 2026-09-22T06:35:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753596 wikitext text/x-wiki {{infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Borut Kržišnik | image = | caption = | background = | native_name_lang = <!-- --> | origin = Ljubljana, Slovenija | genre = {{hlist| [[avantgardna glasba]]|[[sodobna glasba]]|[[eklekticizem]]}} | years_active = 1980–''sedanjost'' | label = [[Claudio Records]] (div. Claudio Contemporary) }} '''Borut Kržišnik''' (* 7. oktober 1961, Zagreb) je slovenski skladatelj, delujoč na področju [[Sodobna glasba|sodobne]] in [[Avantgardna glasba|avantgardne]] glasbe ter [[Eklekticizem|eklekticizma]]. V svoji karieri je prehodil glasbeno pot od avant-garde in popularne godbe do modernizma in post-modernizma.<ref>{{cite magazine |last= Mager |first= Ingrid |date=28 September 2020 |title= Kaj je za računalnik sočutje |magazine= Dnevnik |location=Ljubljana |language= sl |url=https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-url= https://archive.today/20250213114603/https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-date=13 February 2025 |access-date=10 September 2026}}</ref> Njegova dela so najbolj znana po “poliglotskem” glasbenem izrazu ter po konceptualnem povezovanju akustične, žive glasbe z digitalnim okoljem.<ref name="MMC2021">{{cite interview |last= Kržišnik |first= Borut |interviewer= Pina Gabrian |url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/borut-krzisnik-zivost-glasbe-oblikujemo-prav-z-odstopanjem-od-popolne-tocnosti-in-uniformnosti/573565 |title=Borut Kržišnik: Živost glasbe oblikujemo prav z odstopanjem od popolne točnosti in uniformnosti |language= sl |date=20 March 2021 |publisher=RTV Slovenija |website=MMC RTV SLO |access-date=29 January 2026}}</ref> Na Glasbenem bienalu Zagreb leta 2014 je uredniški odbor v svojem programu označil Kržišnika kot “enega najbolj vidnih predstavnikov zgodovinske avantgarde.” Med najbolj pomembnimi komponentami njegove glasbene govorice, kot navaja uredniški odbor, sodi “sinteza tehnološko naprednih (digitalnih) skladateljskih postopkov s klasičnimi”. Pri tem izpostavijo širok obseg inštrumentov in zvokov, ki mu botruje “delo s sampli, s katerimi je mogoče ustvariti ne le virtualni zvok celotnega simfoničnega orkestra, temveč tudi številne druge, v naravnem okolju neobstoječe zvoke.” Posebaj je poudarjen slogovni in inštrumentalni eklekticizem Kržišnikovega dela, ki ga uredniški odbor opiše kot “poliglotska glasbena invencija”, ki se svobodno giblje med raznolikimi tehnikami in slogovnimi vplivi: od popularne in tonalne pa vse do atonalne, kakofonične ali (neo)klasi(cistič)ne glasbe.<ref>{{navedi splet |url= https://old.mbz.hr/index.php?opt=news&act=mlist&id=3761&lang=en |title=Performers and Artists, Composers |last= |first= |date= 2014 |website= old.mbz.hr |publisher= Croatian Composers’ Society |access-date=29 January 2026}}</ref> Kržišnikov ustvarjalni proces temelji na dialoškem razmerju med spontanostjo in konceptualnostjo. V začetni fazi se poslužuje svobodnega igranja, improvizacije in snemanja “na licu mesta” ter se izogiba predhodnemu načrtovanju ali notnemu zapisu. Šele ko na ta način zbere dovolj gradiva, preide na drugo stopnjo, kjer se skladateljski focus prenese na zlaganje fiknih glasbenih linij, oblikovanje structure ter definiranje sporočilnosti skladbe. Obe fazi se ne izničita, temveč tvorita kontrapunkt med spontanostjo žive glasbe in mehanskostjo računalniške tehnologije.<ref name="ARS2013">{{cite episode |title= Glasbeni portret Boruta Kržišnika |series= Glasbeni portret |last= Krivokapič |first= Igor |network= Radio Slovenija |station= 3. program, Program ARS |date= 26 May 2013 |time= 20:15 |url= https://ars.rtvslo.si/podkast/glasbeni-portret/173250595/175112017 |language=sl }}</ref><ref>{{navedi splet |last= Kržišnik |first= Borut |date=August 2003 |title=Digitalne partiture virtualnih simfoničnih orkestrov |url= https://novamuska.org/arhiv/single.php?def=clanek&let=2003&rev=7/8&pid=2493 |magazine= Muska |location= Ljubljana |language= sl |access-date=29 January 2026 }}</ref><ref name="DeloSP1998">{{navedi splet |last=Zadnikar |first=Miha |date= 30 May 1998 |title= Zeitgeisti zbledijo, ostane le dobro |url= https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-003WDMRO/12/index.html |magazine=Delo |edition= Sobotna priloga |page=41 |location= Ljubljana |publisher=Delo |access-date=29 January 2026}}</ref> Kržišnik je doslej izdal devet avtorskih albumov in spisal glasbo za številne plesne, filmske ter gledališke predstave. Med njegove pomembnejše sodelavce sodijo mednarodno priznani ustvarjalci, kot so Peter Greenaway, Gerald Thomas, Edward Clug, Janez Janša (takrat še pod imenom Emil Hrvatin) in Julie Anne Robinson.<ref name=”Culture”>{{navedi splet |url= https://www.culture.si/en/Borut_Kr%C5%BEi%C5%A1nik_Symphonic_Orchestra#Later_works_for_dance.2C_theatre.2C_and_film |title=Borut Kržišnik Symphonic Orchestra |website= www.culture.si/en |publisher=Culture.si |access-date=19 April 2024}}</ref> Kržišnik je bil za svoja dela večkrat nagrajen; med drugim je prejel nagrado »Vesna« za najboljšo glasbo na Slovenskem filmskem festivalu leta 2008 ter prvo nagrado na mednarodnem plesnem festivalu Napoli Danza Festival leta 1994.<ref>{{cite magazine |last=Teržan |first=Vesna |date=27 November 2020 |title=Objem nasprotij |trans-title=The Embrace of Opposites |url=https://www.mladina.si/203113/objem-nasprotij |magazine=Mladina |location=Ljubljana |language=sl |access-date=29 January 2026}}</ref> Živi in deluje v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Biografija == === Zgodnja leta === Borut Kržišnik se je rodil leta 1961 v Zagrebu, Hrvaška, ki je takrat bila federativna republika znotraj SFRJ. Starša sta bila slovenske narodnosti, vendar sta večino svojega življenja preživela v tujini. Oče je bil višji uradnik in diplomat na Obrambnem Ministrstvu SFRJ, kar je botrovalo temu, da se je družina večkrat selila. Kržišnik je otroštvo preživel v različnih državah takratne Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Slovenija) ter v Romuniji. Že dve leti po njegovem rojstvu se je družina preselila v Bukarešto, kjer je oče bil imenovan na mesto vojaškega attaché-ja. Po štirih letih, po izteku očetovega mandata, so se preselili v Beograd, kjer je pričel z osnovnim in vzporednim glasbenim šolanjem in kjer so ostali šest let. Leta 1973 se je družina še zadnjič preselila in sicer v Ljubljano, ki je postala njegov domicil.<ref name="DeloSP2013">{{cite magazine |last=Maličev |first=Patricija |date=13 September 2013 |title=Je šepet, ki preglasi glasen orkester, nemuzikalen? |url= https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/je-sepet-ki-preglasi-glasni-orkester-nemuzikalen.html |language=sl |magazine=Delo |edition=Sobotna priloga |location=Ljubljana |access-date= 29 January 2026 }}</ref> Življenje v različnih okoljih in izkušnja mnogih mentalitet je izoblikovala njegovo razumevanje različnosti in končno tudi njegov širok pristop do glasbe. Svojo glasbeno pot je začel s klavirjem in je za časa bivanja v Beogradu obiskoval glasbeno šolo. Po selitvi v Ljubljano je prekinil z glasbenim šolanjem in kot samouk nadaljeval s kitaro ter skozi osemdeseta leta gradil svoj edinstven skladateljski jezik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz psihologije (1987), a se je kmalu poklicno posvetil glasbi.<ref>Vesna Milek, Zame je narava tudi kandelaber čez cesto, Delo, Sobotna priloga, 14. 6. 2003</ref><ref>Janko Petrovec, Neobvezno v nedeljo: Borut Kržišnik, Radio Slovenija, 1. Program, 2. 6. 2013, 20:00 - 22:00</ref> === Kariera === Kržišnik se je na začetku svoje glasbene poti sredi osemdesetih let posluževal metode spontane kompozicije. V procesu skladanja je največ uporabljal vzorčevalnik (sampler) in večkanalni snemalnik. Bil je prenosen, kar mu je omogočalo, da je glasbo snemal na poljubnih lokacijah, kadarkoli in brez predhodnih priprav in na ta način ohranil prvotni glasbeni impulz. V ta namen je občasno snemal vaje brez vednosti sodelujočih. Posneti material je vključeval tako improvizacije kot razvijajoče glasbene zamisli ter končne melodije. Skladbe je nato oblikoval v dialoškem odnosu med spontanimi sekvencami in fiksnimi, vnaprej ustvarjenimi glasbenimi linijami. Ta način dela je ostal njegov temeljni pristop vse do sredine devetdesetih let.<ref name="ARS2013"/><ref name="MMC2021"/><ref name="DeloSP1998"/> Maja 1990 je začel sodelovati s skupino šestih glasbenikov. Tri mesece je z vsakim posamično raziskoval in snemal, nato pa gradivo obdeloval. Glasba je temeljila na kontrastih med različnimi karakterji in soočenju med njimi. Zasedba obsega širok inštrumentarij – od popularnih, klasičnih do elektronskih, vključno z uporabo konkretnih zvokov in tehnik elektroakustične glasbe. Končni rezultat je bil album ''Tokovi časa'', izdan septembra 1991.<ref>{{cite magazine |last= Cowley |first= Julian |date= December 1998 |title= Borut Krzisnik: Currents of Time |url= https://www.thewire.co.uk/shop/back-issues/issue_178 |magazine= The Wire |location= London |publisher= |issue= 178 |page= 63 |url-access=subscription |access-date=25 May 2024 }}</ref><ref>https://www.rermegacorp.com/mm5/merchant.mvc?Screen=PROD&Product_Code=PE06&Store_Code=RM</ref><ref name=Delo2008 >{{cite magazine |last= Zagoričnik |first= Luka |date= 6 May 2008 |title= Skladanje kot raziskovanje |trans-title= Composition as Research |url= https://www.delo.si/kultura |magazine= Delo |location= Ljubljana |publisher= |page= 14 |language= sl |archive-url= https://web.archive.org/web/20250211094841/https://www.delo.si/kultura |archive-date= 11 February 2025 |url-access= limited |access-date= 10 February 2025 |url-status= bot: unknown }}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.musicweb-international.com/classrev/2014/Jul14/Krzisnik_currents_CC60112.htm |title= Borut Krzisnik (b. 1961) Currents of Time |last= Clements |first= Dominy |date=July 2014 |website= www.musicweb-international.com |publisher= |access-date=25 May 2024 |quote=}}</ref><ref>{{cite thesis |last=Trdan |first=Primož |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=136774&lang=slv |title= Slovenska elektroakustična glasba in zvočna umetnost |trans-title= Slovenian Electro-acoustic Music and Sound Art |degree=PhD |date= 2019 |website= www.uni-lj.si |language=sl |publisher=University of Ljubljana |page= 149 |access-date=25 May 2024 |quote=}}</ref> Leta 1993 je ustanovil petčlansko skupino Data Direct, v kateri so sodelovali glasbeniki iz Slovenije, Italije in Srbije. Skupina je nadgrajevala Kržišnikove eklektične zamisli, tokrat z večjim poudarkom na izvedbi v živo. Nastopali so na festivalih, kot so Druga godba (Ljubljana, 1993), Synthesis – Music of the 21th Century festival (Skopje, 1994) , in Vorax (Vicenza, 1994). Leta 1995 so izdali ploščo [[La Dolce Vita (album)|''La Dolce Vita'']], nato pa se je skupina razšla. <ref>{{cite magazine |last= Pistotnik |first= Zoran |date= 5 September 1995 |title= Sladko življenje |magazine= Dnevnik |location= Ljubljana }}</ref><ref>Miha Zadnikar, Data Direct: Sladko življenje, Mladina, julij 1995</ref><ref>Rajko Muršič, La Dolce Vita, Glasbena Mladina,julij 1995</ref><ref>{{cite magazine |last= Potokar |first= Jure |date= 27 September 1995 |title= Hlad sladkega življenja |magazine= Razgledi |publisher= Delo |location= Ljubljana |page=36 |url= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/13201925 |url-access=limited |access-date=10 February 2025}}</ref><ref>{{cite magazine |last= |first= |title= Data Direct La Dolce Vita |url= https://c521508c-a10e-47b7-9cf6-ca483fa4c790.usrfiles.com/ugd/c52150_f0edc8e820544135bfff13a1642d8d0f.pdf |magazine= MFTEQ|issue=12 |date=August–September 1995 |page=80 |location=Ilford UK | access-date= 9 September 2026 }}</ref><ref>Marko Plahuta, Sprejemanje različnosti, Republika, Kultura, 26. 6. 1995</ref> Po letu 1995 se je Kržišnik posvetil delu v domačem studiu, kjer je opustil večtračni prenosni snemalnik in razvijal tehniko ustvarjanja glasbe na računalniku. Delal je predvsem z vzorčevalnikom (samplerjem), obenem pa je še vedno sodeloval z glasbeniki. V letih 1996–97 je tako nastal album ''Zgodbe iz Magatreje'' ''([[Stories from Magatrea]])'', ki je izšel novembra 1997.<ref>{{cite episode |title=Kržišnik, Borut – Stories from Magatrea |url= https://spidey.kfjc.org/?s=Borut+Krzisnik&cat=132 |last=Hunger |first=Thurston |series=Music Reviews |station=KFJC |date=10 January 2005 |time=13:08 |archive-url= |url-status= |website=kfjc.org/ |publisher=KFJC |access-date=25 May 2024}}</ref><ref name="Salahuddin2002">{{cite web |url=https://www.aural-innovations.com/issues/issue20/krzisnik.html |title=Borut Kržišnik - Stories from Magatrea |last=Salahuddin |first=Rashad |date=July 2002 |access-date=20 January 2026 |archive-date=13 December 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241213103336/https://www.aural-innovations.com/issues/issue20/krzisnik.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite magazine |last= Pistotnik |first= Zoran |date= 27 January 1997 |title= Odprtost in bogate izkušnje |trans-title= Openness and Extensive Experience |language= sl |magazine= Dnevnik |location= Ljubljana }}</ref><ref>Ičo Vidmar, Borut Kržišnik: Magatrejske zgodbe, Mladina, 17. 3. 1998</ref><ref>Uroš Smasek, Stvarjenje novih svetov, Večer, 19. 2. 1998</ref> Delo napeljuje na motiv izdelovanja planetov po želji, kot ga je opisal [[Douglas Adams]] v svojem romanu ''[[Štoparski vodnik po galaksiji]]''. Magatrejske zgodbe so prelomni album, saj je postavil temelje, na katerih slonijo tudi kasnejši albumi. Skladatelj svoj način skladanja opiše tako, da uporablja tako žive glasbenike kot digitalno tehnologijo, ki jih potem postavi v konfrontacijo.<ref>{{cite magazine |last=Vidmar |first=Ičo |date=March–April 2008 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url= https://novamuska.org/arhiv/single.php?def=clanek&let=2008&rev=3/4&pid=423 |language=sl |magazine=Muska |location=Ljubljana |publisher=Društvo za raziskovanje popularne glasbe |access-date=17 January 2026 }}</ref><ref>Rajko Muršič, Skladatelj in dirigent Magatrejskega simfoničnega orkestra, piše Rajko Muršič, Muska, november 1998</ref><ref>Peter Kus, Digitalne partiture virtualnih simfoničnih orkestrov, Muska, avgust 2003</ref><ref>{{cite magazine |last=Bašin |first=Igor |date=3 January 2006 |title=Skladatelj med virtualnim in realnim |trans-title=Composer Between the Virtual and the Real |language=sl |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |publisher=Dnevnik Mediji |url= https://stari.dnevnik.si/158939/Kultura/158939 |archive-url=https://archive.ph/v1JXd |archive-date=28 February 2025 |access-date=10 September 2026 }}</ref><ref>https://ars.rtvslo.si/podkast/izpod-peresa-slovenskih-skladateljev/173250848/174732113 Primož Trdan, Izpod peresa slovenskih skladateljev, Radio Slovenija, Program ARS, 13. 11. 2020, 13:05</ref><ref>Stop, Simona Furlan, Stopova intervjuja, Stop, 20. 2. 1998</ref> Med letom 1997 in 2009 je Kržišnik intenzivno ustvarjal na področju plesa, filma in gledališča. Leta 2005 je izšel album ''[[A Life in Suitcases]]'' z glasbo za trilogijo ''The Tulse Luper Suitcases'' in njeno integralno različico ''A Life in Suitcases'', ki ju je režiral [[Peter Greenaway]].<ref>{{cite magazine |last=Kennedy |first=Steven |date=September 2006 |title=A Life in Suitcases |url=https://www.filmscoremonthly.com/fsmonline/story.cfm?maID=485&issueID=19& |magazine=Film Score Monthly |location=Los Angeles |publisher=Film Score Monthly |url-access=subscription |access-date=}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.musicweb-international.com/film/2006/dec06/alifeinsuitcases.html |title=A Life in Suitcases |last=McLennan |first=Michael |date=December 2006 |publisher=Musicweb |website=www.musicweb-international.com |access-date=6 May 2025}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Reichenberg |first=Mitja |date=17 December 2005 |title=Glasbeno potovanje brez kovčkov |trans-title=A Musical Journey without Suitcases |url=https://www.delo.si/kultura |language=sl |magazine=Delo |location=Ljubljana |archive-url=https://web.archive.org/web/20260906124456/https://www.delo.si/kultura |archive-date=2026-09-06 |url-access=limited |access-date=1 June 2025 |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{cite magazine |last=Zadnikar |first=Miha |date=August–September 2006 |title=Virtualni orkester za razbiranje duše |trans-title=A virtual Orchestra for Discerning the Soul |issue=5 |page=59 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XC5C49R8/37c7c638-d244-4995-a3be-44769f5dcb22/PDF |language=sl |magazine=Ekran |location=Ljubljana |access-date=9 September 2026}}</ref> Dve leti pozneje, leta 2007, je sledil ''[[Sacre du Temps]]'' z glasbo za istoimensko plesno predstavo koreografa Edwarda Cluga, slovenskega koreografa romunskega rodu.<ref>{{cite web |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/borut-krzisnik-je-v-glasbo-ujel-cas/153705 |title=Borut Kržišnik je v glasbo ujel čas |date=11 January 2008 |series=Kultura |publisher=RTV Slovenija |access-date=10 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Vidmar |first=Ičo |date=March–April 2008 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url= https://novamuska.org/arhiv/single.php?def=clanek&let=2008&rev=3/4&pid=423 |language=sl |magazine=Muska |location=Ljubljana |publisher=Društvo za raziskovanje popularne glasbe |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Šrot |first=Tina |date=30 April 2012 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url=https://pogledi.delo.si/kritike/novi-vrhunec-blescece-kariere |language=sl |magazine=Delo |edition=Pogledi |location=Ljubljana |publisher=Delo |access-date=9 September 2026 }}</ref><ref>{{cite magazine |last=Vidmar |first=Ičo |date=5 February 2008 |title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |trans-title=Borut Kržišnik: Sacre du Temps |url=https://www.mladina.si/102779/borut-krzisnik-sacre-du-temps/ |language=sl |magazine=Mladina |publisher=Mladina |location=Ljubljana |access-date=6 July 2025 }}</ref> Leta 2009 je po dvanajstih letih delovanja na področju plesa, filma in gledališča izdal ploščo "Brutalni valček" (''[[Valse Brutal]]''). To je prvo izdano delo, ki ga je ustvaril brez sodelovanja z živimi glasbeniki. Vsebuje sedem samostojnih skladb, ki se pretežno gibljejo na najvišjih dinamičnih registrih in v turbulentni artikulaciji besa in agitiranosti. Album problematizira človeško nasilje in vojne.<ref>{{cite web |url= https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNC39HGO |title=Brutalni valček Boruta Kržišnika |last=Predin |first=Andrej |date=20 July 2009 |language= sl |url-access= limited |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last= Potokar |first= Jure |date= 24 September 2009 |title= Brutalni valček |trans-title= Brutal Waltz |magazine= Delo |edition= Polet |location= Ljubljana |language= sl |url= https://www.delo.si/polet |archive-url= https://web.archive.org/web/20260910135624/https://www.delo.si/polet |archive-date= 2026-09-10 |url-access= limited |access-date= 7 February 2025 |url-status= bot: unknown }}</ref><ref>{{cite magazine |last=Bašin |first=Igor |date=8 August 2009 |title=Brez utvar |trans-title=No Delusions |language=sl |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |url=https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250227091155/https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-date=27 February 2025 |url-status=live |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>Igor Krivokapič, Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, Radio Slovenija, program ARS, 2009</ref> Štiri leta kasneje, leta 2013, je izšel album "Strela" (''[[Lightning]]''). Delo sestavlja osem skladb, ki pokrivajo širok razpon od eterične zračnosti do viharne energičnosti. Kritik Jure Potokar je glasbo opisal kot večplastno, nepredvidljivo in kot sintezo nezdružljivih elementov, s čimer presega okvire tradicionalnega orkestra. Plošča obravnava temo svobode in se sprašuje, kakšno vlogo ima svobodna volja pri obvladovanu destruktivnih družbenih pojavov ter pri ustvarjanja bolj pravične družbe.<ref name="Pogledi2013">{{cite magazine |last=Potokar |first=Jure |date=28 October 2013 |title=Virtualni orkester, realna glasba |trans-title=Virtual Orchestra, Real Music |language= sl |magazine=Delo |edition=Pogledi |location=Ljubljana |issue=20 |page=21 |url=https://pogledi.delo.si/kritike/virtualni-orkester-realna-glasba |access-date=9 September 2026}}</ref><ref>{{cite magazine |last=Bauman |first=Gregor |date=24 October 2013 |title=Mejniki v procesu grajenja in rušenja |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |url=https://stari.dnevnik.si/1042610802 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250228210839/https://stari.dnevnik.si/1042610802 |archive-date=28 February 2025 |access-date=9 September 2026}</ref><ref>Patricija Maličev, Je šepet, ki preglasi orkester, nemuzikalen?, Delo, Sobotna priloga, 14. 9. 2013</ref><ref>Uroš Smasek, Iskrenje vidimo povsod, Večer, V soboto, 15. 6. 2013</ref><ref>Glasbeni portret Boruta Kržišnika, Radio Slovenija, Program ARS, 26. 5. 2013, 20:00 – 22:00</ref><ref>Neobvezno v nedeljo, Radio Slovenija, 1. Program, 2. 6. 2013, 20:00 - 22:00</ref> Leta 2020 je po večletnem raziskovalnem delu izdal album ''Plesni stroj'' (''[[Dancing Machine]]''), ki se ukvarja s vprašanji informacijske revolucije, umetne inteligence in njenega vpliva na človeško identiteto. Osredotoča se na ključni moment nove paradigme in to je integracija med človekom in umetno inteligenco ter raziskuje, kakšna bo vloga človeka v prihodnosti, kjer bo ta vse bolj dominantna. Kržišnik meni, da nas umetna inteligenca postavlja pred izziv, da na novo premislimo, kaj pomeni biti človek.<ref>{{cite magazine |last= Mager |first= Ingrid |date=28 September 2020 |title= Kaj je za računalnik sočutje |trans-title= What Does Empathy Mean to a Computer |magazine= Dnevnik |location=Ljubljana |language= sl |url= https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-url= https://archive.today/20250213114603/https://stari.dnevnik.si/1042939806 |archive-date=13 February 2025 |access-date=3 September 2025}}</ref><ref name="MMC2021"/><ref>{{cite magazine |last=Tomažič |first=Bojan |date=31 January 2021 |title=V računalnikih ni duše, je pa ogromno znanja |trans-title=There Is No Soul in Computers, but There Is a Lot of Knowledge |url=https://vecer.com/ |magazine=Večer |location=Maribor |language=sl |archive-url=https://web.archive.org/web/20260910155128/https://vecer.com/ |archive-date=2026-09-10 |url-access=subscription |access-date=10 September 2026 |url-status=bot: unknown }}</ref> === Sodelovanja === Glasba Boruta Kržišnika je uporabljena v številnih filmskih, plesnih, gledaliških in drugih projektih. Intenzivno je sodeloval z britanskim filmskim režiserjem Petrom Greenawayem s katerim sta se prvič srečala pri projektu ''Zemljevid v paradiž'' leta 2000 v Ljubljani.<ref>http://www.muzeum.si/slo/city-projects/PGcrew1.htm</ref> Naslednje leto sta združila moči v gledališki predtavi “''Zlato – 92 zlatih palic v razbitem avtu'' v gledališču Schaushpiel Frankfurt.<ref name=Gold>{{cite web |url= https://www.sbpg-projects.com/gold |title= Gold, 92 Golden Bars in the Crashed Car |date=2001 |website= www.sbpg-projects.com |publisher= sbpg-projects}}</ref> Istega leta 2001 je prispeval glasbo za serijo umetniških videov ''Reitdiep Journeys''<ref>https://www.youtube.com/watch?v=VXUCbWjfk80</ref> ter inštalacijo in razstavo ''Grand Terp in Groningen'' ter za razstavo ''Compton Verney''.<ref>{{cite web |url= https://www.comptonverney.org.uk/art/past-exhibitions/peter-greenaway-luper-at-compton-verney |title= Luper at Compton Verney |last=Greenaway |first=Peter |date=27 March – 31 October 2004 |website= www.comptonverney.org.uk/art |publisher= Compton Verney}}</ref> Od njunega prvaga srečanja leta 2000 je potekalo delo na filmski trilogiji ''Tulse Luper Suitcases'', ki opisuje življenje Tulsa Luperja, Greenawayevega alter-ega, ki se prepleta z dogodki, ki so usodno zaznamovali zgodovino dvajsetega stoletja. To je bil obsežen projekt, ki je vključeval tudi 16 delno televizijsko nadaljevanko ter internetne filme, ki bi na interaktivni način obravnavali različne možnosti poteka zgodb znotraj le-teh. Prvi del trilogije ''The Moab Story''<ref name="Moab">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt0307596/?ref_=nm_flmg_t_18_dr |title= The Moab Story |date= 2003 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb}}</ref> je doživel premiero na filmskem festivalu v Cannes-u leta 2003. Že istega leta je izšel tudi drugi del ''Vaux to the Sea''.<ref name="Vaux">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt0408281/?ref_=nm_flmg_t_16_dr |title= Vaux to the Sea |date= 2005 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb}}</ref> Kržišnik je leta 2005 spisal glasbo tudi za film ''A Life in Suitcases'',<ref name="ALIS">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt0486192/?ref_=nm_flmg_t_12_dr |title= A Life in Suitcases |date= 2005 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb}}</ref> ki je zaključil filmsko serijo o Tulsu Luperju. Filmi so bili predstavljeni na skoraj vseh večjih mednarodnih festivalih (Cannes, Venice, Berlin, Rotterdam, Tribeca, Toronto, Montreal, Chicago, Philadelphia, Hong Kong, Edinburgh in mnogi dugi). Leta 2013 je Kržišnik prispeval glasbo za multimedijski project ''Sex and the Sea'', ki je bil predstavljen leta 2013 v Maritiem Museum-u v Rotterdamu.<ref name="SexMaritiem">{{cite web |url= https://www.youtube.com/watch?v=frWdUQGeY9o&list=PLuA_Abb_arkFUvuNglmQD-0Gybn9xHlFM&index=2 |title= Sex & The Sea |last1=Greenaway |first1=Peter |last2=Boddeke |first2=Saskia |date=12 September 2013 |website= www.youtube.com/@MaritiemMuseum |publisher= Maritiem Museum, Rotterdam |access-date=10 September 2026}}</ref> Štiri leta kasneje, leta 2017, je njegova glasba uporabljena v dokumentarnem filmu ''The Greenaway Alphabet'', ki skozi formo intervjuja predtavi razmišljanja Petra Greenawaya o umetnosti in življenju nasploh.<ref name="Alphabet">{{cite web |url= https://www.imdb.com/title/tt7711200/ |title= The Greenaway Alphabet |date= 2017 |website= www.imdb.com |publisher= IMDb|access-date=10 September 2026}}</ref> Na področju sodobnega gledališča je sodeloval z britansko-ameriško-brazilskim gledališkim in opernim režiserjam Geraldom Thomasom. V predstavah ''Nietzsche Contra Wagner'' (2000) in ''Anchorpectoris – United States of the Mind'' (2004), je Kržišnikova glasba uporabljena kot eno od gibal Tomasovega “absolutnega« gledališča”, za katero je značilna integracija različnih gledaliških govoric: od ti. »tradicionalnega« govornega gledališča, baleta, opere pa do fizičnega gledališča.<ref>{{cite web |last=George |first=David |url= https://www.jstor.org/stable/3514025 |title= Gerald Thomas's Postmodernist Theatre: A Wagnerian "Antropofagia?" |date=1998 |journal=Lusi-Brazilian Review | volume = 35 |issue=2 |pages=99–106 |jstor=3514025 |access-date=30 August 2026}}</ref><ref>https://www1.folha.uol.com.br/fsp/ilustrad/fq2007200028.htm</ref><ref>http://www1.uol.com.br/geraldthomas/new/r_nxw_estado.htm</ref><ref>Folha de Sao Paulo, Ilustrada, pg.E12, “Opera leva Gerald Thomas ao instinto”, 20.07.2000; Folha de Sao Paulo, Acontece, pg.01, “N x W acaba em vitoria triste da musica sobre o discurso”, 22.07.2000</ref> Leta 2007 se je pričelo Kržišnikovo sodelovanje s slovenskim koreografom romunskega rodu Edwardom Clugom in sicer s predstavo ''Sacre du Temps'',<ref>https://www.youtube.com/watch?v=zB5CNL2T3FI</ref> ki je doživela premiero v Tilburgu in gostovala na turneji po Nizozemski, Belgiji in Nemčiji. V produkciji Oper Graz je leta 2010 zložil glasbo za predstavo ''Skitzen'',<ref>https://veza.sigledal.org/prispevki/premiera-plesnega-dogodka-v-dveh-delih{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> leto kasneje pa za ''Devine Comedy'',<ref>https://old.delo.si/kultura/oder/clugova-bozanska-komedija-zmagovalka-festivala-infant.html</ref><ref>https://www.rtvslo.si/kultura/oder/clugovo-prebiranje-dantejeve-bozanske-komedije-in-danasnjega-casa/286408</ref><ref>https://www.paradaplesa.si/na-spici/multiprakticni-koreograf-edward-clug-ponovno-v-bozanskem-stanju/</ref> ki je gostovala na BITEF-u. Leta 2012 je Kržišnik ustvaril glasbo za ''Songs for the mating season'' ''- Hommage a Stravinsky'',<ref>{{Navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-obredje-stravinskega-vznemirljivo-rojstvo-modernega-plesa-iz-poganskega-misticizma |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152531/https://veza.sigledal.org/prispevki/pomladno-obredje-stravinskega-vznemirljivo-rojstvo-modernega-plesa-iz-poganskega-misticizma |url-status=dead }}</ref> ki je bila uprizorjena na Glasbenem bienalu Zagreb leta 2014,<ref>https://old.mbz.hr/index.php?opt=news&act=blog&id=29&year=2013&lang=en</ref> v Mariborski Operi in baletu<ref>https://www.paradaplesa.si/na-spici/se-bo-edward-clug-priblizal-velicastnemu-nizinskemu-bejartu-in-bauschevi/</ref><ref>https://pogledi.delo.si/kritike/novi-vrhunec-blescece-kariere</ref> ter na Ljubljanskem festivalu v Križankah. Predstave se gibljejo v polju sodobnega plesa in raziskovanju novega, hkrati pa oplojene z doktrino zgodovine plesa. V obdobju 1990 - 2000 se je Kržišnikovo delovanje na področju scenskih umetnosti pričelo s plodnim sodelovanjem z gledališkim režiserjem Emilom Hrvatinom (preimenovan v Janeza Janšo) in sicer s predstavo ''Ženska, ki nenehno govori'', ki je premierno uprizorjena leta 1993 v Cankarjevem domu.<ref>https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-NKXAJQKI</ref> Kržišnik je zložil glasbo za sedem Hrvatinovih predstav.<ref>{{Navedi splet |url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/896 |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152542/https://repertoar.sigledal.org/predstava/896 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/923 |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152543/https://repertoar.sigledal.org/predstava/923 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/608 |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152532/https://repertoar.sigledal.org/predstava/608 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:1619 |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152531/https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:1619 |url-status=dead }}</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/505{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/1342{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1998 je v Picollo Teatro v Milanu nastala in bila premierno uprizorjena predstava ''Camillo'', za katero je značilna uporaba konceptualnih pristopov in razumevanje informacijskih mrež kot formativnega principa realnosti.<ref>https://english.sta.si/338271/hrvatins-camillo-project-staged-in-milans-piccolo-teatre</ref><ref>https://www.sta.si/338262/hrvatinov-projekt-camillo-v-piccolo-teatru-v-milanu</ref><ref>https://maska.si/projekti/drive-in-camillo/</ref><ref>http://nova.maska.si/en/productions/archive_of_past_productions/drive_in_camillo/</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://archivio.piccoloteatro.org/eurolab/index.php?IDtitolo=233 |title=arhivska kopija |access-date=2024-03-03 |archive-date=2024-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303152531/https://archivio.piccoloteatro.org/eurolab/index.php?IDtitolo=233 |url-status=dead }}</ref> V istem obdobju je sodeloval tudi z britansko režiserko Julie-Anne Robinson, s katero je gostoval v Bush Theatre (1998) ter Royal National Theatre (izobraževalni program, 1999) v Londonu.<ref>https://kaiteoreilly.com/work/2017/2/15/yard</ref><ref>https://theatricalia.com/person/21k4/julie-anne-robinson</ref> Njegova sodelovanja vključujejo tudi naslednje umetnike: Thomas Noone, Natalia Horecna, Ana Lujan Sanchez, Katarzyna Kozielska, Isabelle Kralj, Josh Beamish, Virpi Pahkinen, Gyula Berger, Felice Lesser, Stefanie Nelson, Bruce Gomlewski, [[Vinko Möderndorfer]], Sebastjan Horvat, Bojan Jablanovec, [[Borghesia]] in [[Laibach]]. == Nagrade == * Nagrada Vesna za najboljšo glasbo za film ''Pokrajina št.2'' na [[Festival slovenskega filma 2008|Slovenskem Filmskem Festivalu]] leta 2008<ref>{{cite web|url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/106/11-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=11. Festival slovenskega filma, Portorož|access-date=15 October 2024}}</ref> * Prva nagrada za najboljšo glasbo za umetniški video Labyrinth na festivalu ''Napoli Danza Festival'' leta 1994<ref>{{cite magazine |last=Bašin |first=Igor |date=8 August 2009 |title=Brez utvar |trans-title=No Delusions |language=sl |magazine=Dnevnik |location=Ljubljana |url=https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250227091155/https://stari.dnevnik.si/1042289639/Komentarji/1042289639 |archive-date=27 February 2025 |url-status=live |access-date=23 June 2025 }}</ref> == Opus == === Albumi === * [[Dancing Machine|''Dancing Machine'']] – Claudio Records, UK, 2020 * ''[[Lightning]]''  – Claudio Records, UK, 2013 * [[Valse Brutal|''Valse Brutal'']] – Claudio Records, UK, 2014 (KUD France Prešeren, 2009) * [[Sacre du Temps|''Sacre du Temps'']] – Claudio Records, 2013, (Station Zuid, Tilburg, 2007) * ''[[A Life in Suitcases]]'' – Claudio Records, 2012 (First Name Soundtracks, London, 2006; KUD France Prešeren, 2005) * [[Stories from Magatrea|''Stories from Magatrea'']] – Claudio Records, 2014, (Falcata-Galia Recordings, Realto, 1999, for Slovenia: KUD France Prešeren, Ljubljana, 1997) * [[La Dolce Vita (album)|''La Dolce Vita'']] – Claudio Records, 2015 (FV, Ljubljana / Discordia, Willich, 1995) * ''[[Currents of Time]]'' – Claudio Records, 2014 (Recommended Records, Point East, London, 1991; re-release: Tone Casualties, Hollywood, 1998) === Glasba za ples === * ''Fill in the Blank'' ''' '''– glasba za sodobni ples, koncept: Stefanie Nelson, koreografija: Maya Orchin, Stefanie Nelson Dancegroup, New York, 2023 * ''Trap Ist'' - glasba za sodobni ples, koreografija: Felice Lesser, Felice Lesser Dance Company, New York, 2023 * ''Metamorphosis'' - glasba za sodobni ples, režija in koreografija: Isabelle Kralj in Mark Anderson, Theatre Gigante, Milwaukee, 2018 * ''Take Your Pleasure Seriously'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Katarzyna Kozielska, Stuttgart Ballet, 2018 * ''Lightning'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Felice Lesser, Felice Lesser Dance Company, New York, 2017 * ''Z distanco'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Petra Stare, koreografija: Ana Romih, LG Nebo in KUD Qulenium Ljubljana,  2018 * ''The Death That Best Preserves'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Natalia Horecna, The Royal Danish Theatre, Kobenhavn, 2015 * ''Waltz Epoca (Restless Creature)'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Joshua Beamish, New York, 2014 * ''Catch'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Ana Lujan Sanchez, Phoenix Dance Theatre, Leeds, 2012 * ''Songs for the Mating Season'' (Hommage a Stravinsky) – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, SNG Maribor, 2012 * ''Korona'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Virpi Pahkinen, Finish National Opera and Ballet, Helsinki, 2011 * ''Božanska komedija'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Bitef teatar in Budva grad teatar, 2011 * ''Državna proslava dneva neodvisnosti'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Cankarjev dom, 2011 * ''Glitch'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Thomas Noone, Thomas Noone Dance, 2010 * ''Sketches'' - glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Opera Graz.2010 * ''Les Oiseaux'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Josh Beamish, Universitiy of Missouri, Kansas City, 2010 * ''The Merry Metronomes'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Gyula Berger, Zero Balet, Budimpešta, 2010 * ''The Tragedy of Maria Macabre'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Rechel Klein, New York, 2010 (ena skladba) * ''Proximity Spiral'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Stefanie Nelson, Stefanie Nelson Dancegroup, 2010 (3 compositions) * [[Sacre du Temps|''Sacre du Temps'']] – glasba za sodobni ples, koreografija: Edward Clug, Station Zuid, 2007 * ''File not Found'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Massimiliano Volpini, Bienale Zagreb, 2005 * ''I still don’t know'' – glasba za sodobni ples, koreografija: Isabelle Kralj, SNG Opera and ballet Ljubljana, 2005 === Glasba za film === * ''The Greenaway Alphabet''  – dokumentarni film, režija: Saskia Bodekke, 2017 * ''Family album'' – dokumentarni film, režija: Nishtha Jain, Raintree films, India, 2011 * ''Pokrajina št. 2'' – celovečerni film, režija: Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana, 2008 * ''Paper Prince'' – celovečerni film, režija: Marko Kostić, Luksfilm, 2008 * ''Impresije velemesta'' – celovečerni film, režija: Amir Muratović, Slovenija, 2009 * ''Fabiani Plečnik'' – dokumentarni film, režija: Amir Muratović, RTS, 2008 * ''A Life in Suitcases'' – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Kasander Film, 2005 * ''Vaux to the See'' (drugi del trilogije ''The Tulse Luper Suitcases'') – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Kasander Film, 2003 * ''The Moab Story'' (1^st part of the trilogy ''The Tulse Luper Suitcases'') – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Kasander Film, 2003 * ''The Reitdiep Journeys'' – celovečerni film, režija: Peter Greenaway, Dutch TV, 2001 === Glasba za gledališče === * ''Um Tartufo'' – glasba za fizično gledališče, režija: Bruce Gomlewski, CIA Teatro Esplendor, Rio de Janeiro, 2018 * ''Nein'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Vlado Gotvan, Kino Šiška, 2016 * ''She Who Remains Nameless'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Vlado Repnik, Kino Šiška, 2017 * ''Nekaj sporočil za vesolje'' – glasba za gledališče, režija: Sebastjan Horvat, SNG Drama, 2014 * ''Pillowman (O Homem Travesseiro)'' – glasba za gledališče, režija: Bruce Gomlevsky, Rio de Janeiro, 2011  * ''Anchorpectoris'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Gerald Thomas, La MaMa, New York, 2004 * ''Gold, 92 Golden Bars in the Crashed Car'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Saskia Boddeke, written: Peter Greenaway, Schaushpiel Frankfurt, 2001 * ''Nietzsche Contra Wagner'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Gerald Thomas, SESC, Sao Paulo, 2000 * ''Drive in Camillo'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Maska, Ljubljana, 2000 * ''Camillo'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Picollo Teatro, Milano, 1998 * ''Two Gentlemen of Verona'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Julie-Anne Robinson, Royal National Theatre, London 1999 * ''Yard'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Julie-Anne Robinson, Bush Theatre, London, 1998 * ''Romeo and Juliet'' – glasba za sodobno gledališče, režija: Julie-Anne Robinson, C.F.T.C., Birmingham, 1996 * ''Novi organon'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Društvo 51, 1994 * ''Celica'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Theatre Mladinsko, 1995 * ''Moške fantazije'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Theatre Mladinsko, 1997 * ''Banket'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Društvo 51, 1997 * ''Ženska, ki neprestano govori'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Emil Hrvatin, Inart, 1993 * ''Romulus Veliki'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Bojan Jablanovec, Municipal Theatre, 1998 * ''Kje je Franc?'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Pepi Sekulić, Panoptikon, 1996 * ''Zajtrk na travi'' - glasba za sodobno gledališče, režija & chor: Nataša Kos, Maska, Ljubljana and Danswerkplaats, Amsterdam, 1994 * ''Hey, Salvador'' - glasba za sodobno gledališče, režija: Matjaž Pograjc, Glej, 1991 === Glasba za performanse, instalacije in razstave === * ''O'' - AV performans, Project O, Kiblix, KID Kibla, 2022, Maribor * ''Shelters of Babylon'' – AV performans, project O, Kiblix, KID Kibla, 2017, Maribor * ''Sex and the Sea'' – instalacija, Peter Greenaway and Saskia Boddeke, Maritiem Museum, Rotterdam, 2013 * ''Koordinate zvoka: 11'' – project O, Pritličje, 2017 * ''Preko vode do svobode'' – project O, video-audio-ples performans, Cirkulacija 2, 2016 in Kino Šiška, 2017 * ''Compton Verney'' – performance, director: Peter Greenaway, U.K., 2004 * ''Grand Terp in Groningen'' – razstava/ instalacija by Peter Greenaway, Kasander Film, Groningen, 2001 * ''Map to Paradise'' – razstava/ instalacija, Peter Greenaway, Museum, Ljubljana, 2000 * ''One Way'' – umetniški video, režija: Nataša Prosenc, RTS, 1996 * ''Painter, Do You Know Your Duty?'' – razstava / instalacija, VSSD, 1987 * ''The Fall of the Angel of Light'' – razstava, VSSD, 1988 * ''The Reason'' – instalacija, Nataša Prosenc, Mala Galerija, Ljubljana, RTS, 1996 * ''More'' – instalacija, Nataša Prosenc, Rihard Jakopič Gallery, 1997 * ''The Border'' – instalacija, Nataša Prosenc, RTS, 1997 * ''The Labyrinth'' – glasba za umetniški video, režija: Marina Gržinič & Aina Šmid, 1993 === Kompilacije === * ''Dancing/Listening'' – Unknown Public, London, 2003 * ''Trans Slovenia Express Vol.1'' – Dallas, Ljubljana, 1994 === Izvedbe === * ''Love Song No.1'' – orkester Slovenske filharmonije, conductor: Marko Letonja, Cankarjev dom, 1998 * ''Questions'' – Enzo Fabiani quartet, Š.O.U. Ljubljana, 1997 * ''Fire'' – elektronska izvedba, Narodni dom, Maribor, 2007 == Intervjuji == * Zoran Pistotnik, ''Sladko življenje,'' Dnevnik, 5. 9. 1995 * Miha Zadnikar, ''Data Direct: Sladko življenje'', Mladina, julij 1995 * Rajko Muršič, ''La Dolce Vita'', Glasbena Mladina, julij 1995 * Marko Plahuta, ''Sprejemanje različnosti'', Republika, Kultura, 26. 6. 1995 * Jure Potokar, ''Hlad sladkega življenja'', Delo, Razgledi, 27. 9. 1995 * Miha Zadnikar, ''Zeitgeisti zbledijo, ostane le dobro'', Delo, Sobotna priloga, 30. 5. 1998; * Ičo Vidmar, ''Borut Kržišnik: Magatrejske zgodbe'', Mladina, 17. 3. 1998 * Zoran Pistotnik, ''Odprtost in bogate izkušnje'', Dnevnik, 27. 1. 1998 * Uroš Smasek, ''Stvarjenje novih svetov'', Večer, 19. 2. 1998 * Rajko Muršič, ''Skladatelj in dirigent Magatrejskega simfoničnega orkestra'', Muska, november 1998 * Simona Furlan, ''Stopova intervjuja: Borut Kržišnik'', Stop, 20. 2. 1998 * Peter Kus, ''Digitalne partiture virtualnih simfoničnih orkestrov'', Muska, avgust 2003 * Vesna Milek, Zame je narava tudi kandelaber čez cesto, Delo, Sobotna priloga, 14. 6. 2003; * Mitja Reichenberg, ''Glasbeno potovanje brez kovčkov'', Delo, 17. 12. 2005 * Miha Zadnikar, ''Virtualni orkester za razbiranje duše'', Ekran, avgust – september, 2006 * Igor Bašin, ''Skladatelj med virtualnim in realnim'', Dnevnik, Kultura, 3. 1. 2006 * Luka Zagoričnik, ''Skladanje kot raziskovanje'', Delo, 2008 * Andrej Predin, ''Brutalni valček Boruta Kržišnika'', Delo, 20. 7. 2009; * Jure Potokar, ''Brutalni valček'', Delo, Polet, september 2009; * Igor Bašin, ''Brez utvar'', Dnevnik, Kultura, 8. 8. 2009; * Igor Krivokapič, ''Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti: Borut Kržišnik'', Radio Slovenija, 3. program, Program ARS, 2009 * Gregor Bauman, ''Mejniki v procesu grajenja in rušenja'', Dnevnik, Kultura, 23. 10. 2013 * Patricija Maličev, ''Je šepet, ki preglasi orkester, nemuzikalen?'', Delo, Sobotna priloga, 14. 9. 2013 * Uroš Smasek, ''Iskrenje vidimo povsod'', Večer, V soboto, 15. 6. 2013 * Igor Krivokapič, ''Glasbeni portret Boruta Kržišnika'', Radio Slovenija, 3. program, Program ARS, 26. 5. 2013, 20:00 – 22:00 * Janko Petrovec, ''Neobvezno v nedeljo: Borut Kržišnik'', Radio Slovenija, 1. program, 2. 6. 2013, 20:00 - 22:00 * Vesna Teržan, ''Objem nasprotij'', Mladina, 6. 11. 2020 * Ingrid Mager, ''Kaj je za računalnik sočutje'', Dnevnik, 27. 9. 2020; * Pina Gabrijan, ''Borut Kržišnik: Živost glasbe oblikujemo prav z odstopanjem od popolne točnosti in uniformnosti'', MMC RTV SLO, 20.03.2021; * Primož Trdan, ''Izpod peresa slovenskih skladateljev: Borut Kržišnik'', Radio Slovenija, 3. program, Program ARS, 13.11.2020, 13:05 * Bojan Tomažič, ''V računalniku ni duše, je pa ogromno znanja'', Večer, 31. 1. 2021 == Sklici == {{sklici|27em}} == Zunanje povezave == * [http://www.borutkrzisnik.si Uradna stran] * [https://claudiorecords.com Claudio Records] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kržišnik, Borut}} [[Kategorija:Borut Kržišnik| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] er5yemid8vnyj9oanl0o057gjvn3jzv 3 564861 6753479 6750746 2026-09-21T16:09:07Z MediaWiki message delivery 115826 /* Wikidata weekly summary #750 */ nov razdelek 6753479 wikitext text/x-wiki == Wikidata weekly summary #713 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-01-05. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#712]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Morneo06|Morne06]] - RfP scheduled to end after 8 January 2026 20:35 (UTC) * Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Ppolar_bear|Ppolar bear]] - general consensus is to reapply after gaining more experience. * New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]]: first drafted in 2013, Wikidata has grown vastly since the original Notability policy was created. This first-round discussion is intended to collect ideas, comments, and reflections on how to improve the Notability Policy for what Wikidata currently is and will become. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #84 January 12 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. ** [[mw:Wikimedia Hackathon Northwestern Europe 2026|Wikimedia Hackathon Northwestern Europe 2026]]: a two-day event that will take place from 13 to 14 March 2026 in Arnhem, the Netherlands. [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdYOnOg1iq-8M4xWw8foHUw_7fReWTKtVH_GHzGI2_ozWww9Q/viewform?pli=1 Apply] for a grant and join the event. ** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1768410000 18:00 CEST], 14th January 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://doi.org/10.59350/6t2qh-2f839 Rescuing Scholia #2: getting closer] ** [https://almedaresearch.org/about-almeda/ African Literary Metadata (ALMEDA)] ** [https://www.emergentmind.com/topics/wikontic-framework Wikontic: Ontology-Aware KG Pipeline] - this article introduces Wikontic, a pipeline that builds knowledge graphs from text by enforcing Wikidata's ontological rules and merging duplicate entities. * Papers: ** [https://www.researchgate.net/publication/399200580_Using_Wikidata's_Ontology_in_Practice_A_Neuro-Symbolic_Community-Centred_Workflow_for_Integrating_and_Reusing_Humanities_Datasets Using Wikidata’s Ontology in Practice: A Neuro-Symbolic, Community-Centred Workflow for Integrating and Reusing Humanities Datasets] - This article introduces an ontology-first, community-driven workflow that aligns humanities datasets with Wikidata to address data silos and gender inequities, offering reusable modelling patterns, SPARQL-based analysis, and a neuro-symbolic AI framework that reduces bias and supports reproducible, ontology-backed knowledge graph practices. By Velilla & Ferran-Ferrer (2025). ** [https://www.scirp.org/journal/paperinformation?paperid=148575 A Semantic Wiki for Language Learning: The Case of the Baoulé Language] - The BAOULE-WIKI project introduces a semantic wiki and homograph-detection model to preserve and teach the endangered Baoulé language, achieving high accuracy while paving the way for broader digital preservation of African languages through community collaboration and integration with knowledge bases like Wikidata and DBpedia. By Kra et al., (2026). ** [https://www.journals.uchicago.edu/doi/full/10.1086/738255 Transforming the Digital Landscape: Towards a Medieval Knowledge Graph] - Digitization has transformed medieval studies by expanding access and enabling new research methods, with future progress hinging on Linked Open Data, shareable identifiers, and collaborative knowledge graphs to truly democratize and enrich scholarship. By Burrows, (2026). ** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.426 Towards a Linked Open Index: Reconciling Museum Records to Wikidata for Index of American Design Constituents] - The Index of American Design project’s reconciliation of thousands of records with Wikidata reveals both challenges and strategies for improving data alignment, while a linked Power BI tool supports ongoing monitoring of quality, access, and representation in humanities research. By Foster et al., (2026). ** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.441 The “Dizionario Degli Scrittori Italiani Contemporanei Pseudonimi” in Wikidata. Pseudonymous Authors in Wikidata: Dataset and Queries] - The dataset from the MA thesis structures biographical data on 19th–20th century pseudonymous Italian authors in Wikidata, including corpus items, SPARQL queries, and analysis documents, and is reusable for further research or case studies. By De Monaco, (2025). ''' Tool of the week ''' * [https://broomstick.toolforge.org/ Broomstick] is a tool by Wikicollabs it uncover Lexemes that can be improved on Wikidata. * Explore your Wikimedia activity year in review with [https://affandymurad.github.io/wiki/ Wiki Year in Review] * Wikilokal (Android version): explore the world within a 3 km radius by [[User:Affandy Murad|Affandy Murad]] ''' Other Noteworthy Stuff ''' * New project: [https://iupac.org/project/2025-016-3-400/ Dissemination of polymer science through Wikipedia and Wikidata] ({{Q|33438}}) * ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14047|crowdfunding target]] (<nowiki>target goal of this crowdfunding campaign</nowiki>) **[[:d:Property:P14052|free height]] (<nowiki>vertical distance from the floor level to the lowest obstruction in the ceiling of an indoor or outdoor space</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14048|‎PixelatedArcade genre ID]], [[:d:Property:P14049|‎Game Boy Database game ID]], [[:d:Property:P14050|‎RetroCollect games ID]], [[:d:Property:P14051|MyWaifuList work ID]], [[:d:Property:P14053|Nonbinary Wiki ID]], [[:d:Property:P14054|Diccionari de la llengua catalana entry ID]], [[:d:Property:P14055|DVIDS video ID]], [[:d:Property:P14056|FIP.IT basketball player ID]], [[:d:Property:P14057|Card Player ID]], [[:d:Property:P14058|Télérama film ID]], [[:d:Property:P14059|Boosty author ID]], [[:d:Property:P14060|‎Before I Play game ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Fungal Names taxon ID|Fungal Names taxon ID]] (<nowiki>ID number in the [[:w:Fungal Names]] database.</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Braille transcription|Braille transcription]] (<nowiki>transcription in Braille</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Braille represents|Braille represents]] (<nowiki>graphene or phone that the Braille cell represents</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/CNVD-ID|CNVD-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Trismegistos editor ID|Trismegistos editor ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/woordenlijst lemma ID|woordenlijst lemma ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European Vehicle Number|European Vehicle Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CourtListener person ID|CourtListener person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norwegian railway station code|Norwegian railway station code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Australian National Kennel Council ID|Australian National Kennel Council ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museo del Marchio Italiano ID|Museo del Marchio Italiano ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Schema examples: [[d:EntitySchema:E498|(E498) district electoral division]]: Schema to describe an electoral division (small political division of Ireland). * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_IrishForges|Project IrishForges]]: Describing forges and forge buildings of Ireland using Wikidata, Wikimedia and other sources. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Ireland|Project Ireland]]: A hub for all Ireland-related Wikidata activities including cross-Wikiproject tasks. ** [[d:Wikidata:WikiProject_HistoricIrishPlacenames|Project Historic Irish Placenames]]: focusing on County Kilkenny, connect historic placenames with their modern counterparts or create new items for ''"lost places"''. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Sweden/Svenska_psalmodikon|Svenska psalmodikon]]: A sub-project for the [[d:Q3354977|psalmodikon <small>(Q3354977)</small>]], a stringed-instrument popular in Sweden. * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Limits_of_Wikidata/WikiProjects_as_decentralized_governance|WikiPojects as decentralized governance]] - this sub-page of the [[d:Wikidata:WikiProject_Limits_of_Wikidata|Limits of Wikidata project]] proposes WikiProjects become caretakers of collections or subgraphs of relevant items. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q717|Venezuela (Q717)]] - country in South America * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L155644|размах (L155644)]] - Russian noun (rɐzˈmax) meaning "amplitude (of a swing)", "physical span or width", or "scale/scope (of an activity)" ''' Development ''' * No development happened in the past week as the team are just returning from the holidays. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:21, 5. januar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=29884794 --> == Wikidata weekly summary #714 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-01-12. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#713]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AmeisenBot 3|AmeisenBot 3]] - '''Task/s:''' Adding descriptions (and possibly labels and aliases as well) to items based on their statements. * New CheckUser requests: [[d:Wikidata:Requests for permissions/CheckUser/Saroj|Saroj]] (RfP scheduled to end at 25 January 2026 09:31 UTC) ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1768410000 18:00 CEST], 14th January 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase. ** [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] is launching a new office hours series starting [[:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_January_2026|'''January 27th''']], 2026 and continuing on the first Tuesday of each month. The scope of this series is be limited to [[:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update|Blazegraph migration]] support for the entirety of 2026. Participants are encouraged to register in advance for each session and may optionally add a brief description of their migration-related questions to [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours the shared Etherpad] to help guide preparation. ''See [[:Wikidata:Blazegraph_Migration_Office_Hours|Blazegraph Migration office hour page]] for more details'' ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/01/05/wikidata-at-13-fante-wikimedians-joins-the-celebration/ Wikidata at 13: Fante Wikimedians Joins the Celebration] * Papers: [https://www.taylorfrancis.com/chapters/edit/10.4324/9781003584155-3/structuring-sights-stories-pausanias-wikidata-john-brady-kiesling-anna-foka-kyriaki-konstantinidou-linda-talatas-elton-barker Structuring the Sights and Stories of Pausanias with Wikidata] - The Digital Periegesis project leverages Wikidata and linked open data tools to annotate, disambiguate, and connect Pausanias’s complex 2nd‑century text, enhancing accessibility, interoperability, and scholarly engagement with Greece’s historical and mythological landscape. By Kiesling et al., (2025) * Videos: (Papiamento) [https://m.youtube.com/watch?v=PukvB8Viw_0 Wikipedia on Aruba | Episode 8: How to add a new topic (item) to Wikidata] ''' Tool of the week ''' *[https://knowledgetrain.toolforge.org/ Knowledge Train] A game to create a train of knowledge with the power of Wikidata - User:Athulvis ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/MAKNPEWKTYJAJTIIDM6MWU3YMA5KHSXB/ Mobile statement editing is now available as a beta feature on Wikidata]. Enable the Beta feature in your preferences settings, head to [[d:Q4115189|Wikidata Sandbox (Q4115189)]] (in mobile view) to test it and share your feedback here: [[d:Wikidata talk:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]]. * The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|January 2026 newsletter]]. It includes updates on the legacy full-graph endpoint decommissioning, the User-Agent policy change, the monthly Blazegraph migration office hours, and efforts to reduce regressions caused by the legacy endpoint shutdown. To have new issues of the WDP '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}} ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: [[:d:Property:P14067|common organism]] (<nowiki>organisms known by this common name</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14059|Boosty author ID]], [[:d:Property:P14060|‎Before I Play game ID]], [[:d:Property:P14061|‎Korea Heritage Service Heritage Portal ID]], [[:d:Property:P14062|‎KaraokeTexty.cz artist ID]], [[:d:Property:P14063|‎KaraokeTexty.cz song ID]], [[:d:Property:P14064|‎Showlabs ID]], [[:d:Property:P14065|DEUMM Online ID]], [[:d:Property:P14066|Slekt og Data cemetery ID]], [[:d:Property:P14068|Biblioteca Nacional de Colombia ID]], [[:d:Property:P14069|EZB library ID]], [[:d:Property:P14070|topic of Dictionary of Canadian biography identifier]], [[:d:Property:P14071|Cover Art Archive image]], [[:d:Property:P14072|‎X broadcast ID]], [[:d:Property:P14073|Theaterencyclopedie ID]], [[:d:Property:P14074|Maitron biography ID (new version)]], [[:d:Property:P14075|‎Scilit organization ID]], [[:d:Property:P14076|Fragrantica perfume ID]], [[:d:Property:P14077|Fragrantica perfume brand ID]], [[:d:Property:P14078|izoh.uz word ID]], [[:d:Property:P14079|‎Place Names and Places of Nova Scotia ID]], [[:d:Property:P14080|Fragrantica perfume notes ID]], [[:d:Property:P14081|Fragrantica perfumer ID]], [[:d:Property:P14082|Parfumo perfume brand ID]], [[:d:Property:P14083|Parfumo perfumer ID]], [[:d:Property:P14084|Parfumo perfume ID]], [[:d:Property:P14085|Parfumo fragrance notes ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Artistagraph ID|Artistagraph ID]] (<nowiki>Identifies the Artistagraph for an artistIdentifier for creative works on Artistagraph, a platform for documenting and discovering artist information and creative work connections</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/number of tunnel tubes|number of tunnel tubes]] (<nowiki>Number of parallel tubes in a tunnel.</nowiki>) * New External identifier property proposals to review:: [[:d:Wikidata:Property proposal/Mapillary sequence ID|Mapillary sequence ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/People's Graphic Design Archive creator ID|People's Graphic Design Archive creator ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uni24k indentifier|Uni24k indentifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress municipality ID|Brussels BeStAddress municipality ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress street name ID|Brussels BeStAddress street name ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels BeStAddress address ID|Brussels BeStAddress address ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikifunctions object|Wikifunctions object]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MAX username|MAX username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Accademia Nazionale dei Lincei ID|Accademia Nazionale dei Lincei ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Retro Web company ID|The Retro Web company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Schulnummer Berlin|Schulnummer Berlin]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI article ID|KCI article ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: **[https://w.wiki/HKna Timeline of coup d'états] **[https://w.wiki/HMYd All towns named Versailles] * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q487338|mojito]] - traditional Cuban highball cocktail ''' Development ''' * Mobile editing of statements: We have released the first version of mobile statement editing as a beta feature (see details above). In addition we are improving it further and are adding missing functionality to get it ready for a full release. This includes adding editing support for additional data types such as date and musical notation. * Blazegraph replacement: The Wikidata platform team is continuing their evaluation of alternative backends for the Wikidata Query Service. * Graph QL: We are continuing to work on the prototype to get it ready for wider testing and are waiting on a security review. * Dumps: We fixed an issue where the "latest" symlinks to data dumps weren't working correctly. * Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are investigating how to further reduce the number of unnecessary changes showing up in watchlist and recent changes coming from Wikidata. The work on this is also helping reduce the size of the recent changes database table, which is especially important on larger Wikipedias. In addition we are continuing to improve the Databox module to make it easier for smaller Wikipedias to get Wikidata-powered infoboxes. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Kazakhstan|Kazakhstan]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:59, 12. januar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=29895747 --> == Wikidata weekly summary #715 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-01-19. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#714]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Closed request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Deprecate_P642|Deprecate P642?]] - Consensus to deprecate was reached. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [https://www.wikimedia.nz/wikifying-te-tiriti-based-futures/ Wikifying Te Tiriti] 10-workshop series, attendees will learn how to contribute to Wikipedia and create Wikidata items, to increase the visibility of people and their projects working in Te Tiriti and anti-racism areas. Further information can be found on the [[w:WikiProject:_Wikifying_Te_Tiriti-based_Futures|WikiProject page]] / [[w:https://en.wikipedia.org/wiki/User:Pakoire/WikiProject:_Wikifying_Te_Tiriti-based_Futures#Timetable|Workshop timetable]]. [https://learn-to-wikify-ttbf.lilregie.com/booking/attendees/new Register to attend]. ** [[c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026_in_Uganda|Wiki Loves Folklore 2026 in Uganda]] - contribute to the project by expanding or creating Wikidata Items connected to the project categories, such as Ugandan folklore, food, music, dances, traditional clothing, and more. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://wikimedia.org.uk/2026/01/new-wikimedian-in-residence-at-lse/ The London School of Economics and Political Science have employed a Wikimedian in Residence] ** Wikimedia Indonesia held [[:m:Wikimedia Indonesia/Pekan Data dan Teknologi 2025|Data and Technology Week 2025]] in last December 2025, organized introductory workshops on Wikidata and Wikifunctions. Read key takeaways and participants' discussion at [https://diff.wikimedia.org/2026/01/16/introducing-data-and-functions-reflections-from-indonesian-data-and-technology-week-2025/ Diff]. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/14/wikidata-days-2025-journey-in-africa-building-knowledge-languages-and-communities/ Wikidata Days 2025 Journey in Africa: Building Knowledge, Languages and Communities] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/18/wikidata-botswana-2025-celebrating-13-years-and-we-really-showed-up-%F0%9F%8E%89/ Wikidata Botswana 2025: Celebrating 13 Years (And We Really Showed Up!)] * Papers: ** A new monographic number of [[:d:Q3805294|JLIS.it]] has been published regarding the [[:d:Q105086090|OPAC SBN]] (the biggest collective library catalogue in Italy, with more than 7 thousands of libraries participating; about its collaboration with Wikidata, see [[:d:Wikidata:Gruppo Wikidata per Musei, Archivi e Biblioteche/SBN|the Wikidata coordination page]]); it contains 3 papers focusing on the use of Wikidata for authority control (all in Italian, with abstract in English): *** [[:d:Q137786824|''Wikidata and SBN: An Assessment of Two Years of Work (2023–2025)'']]: an overview Wikidata-SBN of the collaboration in 2023-2025, focusing on the methods of reconciliation *** [[:d:Q137787153|''Wikidata-Enhanced Authority Records: A Project for Personal Names in SBN'']]: a description of the procedure to extract data from Wikidata items matches with SBN authority records and adapt these data to be copied into non-individualised SBN authority records *** [[:d:Q137787159|''NaMo, utility for populating missing date fields in authority records'']]: a description of an utility to keep an authority file up-to-date finding missing death dates through Wikidata ** [https://jlis.fupress.net/index.php/jlis/article/view/677 Wikidata-Enhanced Authority Records: A Project for Personal Names in SBN] - A collaboration between Wikimedia Italy and ICCU is enriching incomplete SBN authority records using Wikidata identifiers, enhancing catalogue accuracy and accessibility as entries continue to grow. By Ravelli, (2026). ''' Tool of the week ''' * [https://puzzles.madebynathan.com/chains Puzzles By Nathan] is a game that arrange words so each connects to the next ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Mobile editing for RTL languages: The Wikimedia Deutschland team is seeking users of right-to-left (RTL) scripts, including Arabic, Hebrew, Persian, and Urdu, to help test and improve the mobile statement editing experience. If you edit in an RTL language and would like to join user interviews or deeper testing, [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/direct sign up here]. * (French) [https://observablehq.com/@workspace2138/odonymes-femmes Gendered place names in the public space of French-speaking Switzerland] ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14086|Parfinity notes ID]], [[:d:Property:P14087|‎Google Ads Transparency Center advertiser ID]], [[:d:Property:P14088|Basenotes perfume brand ID]], [[:d:Property:P14089|Basenotes perfume people ID]], [[:d:Property:P14090|Basenotes perfume ID]], [[:d:Property:P14091|Accademia Nazionale dei Lincei ID]], [[:d:Property:P14092|MAX username]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/location collected|location collected]] (<nowiki>geographic location where a specimen or sample was collected in the field</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Category for music in this language|Category for music in this language]] (<nowiki>link to category item that contains music in this language</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Thyssen-Bornemisza work ID|Thyssen-Bornemisza work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CriticDB IDs|CriticDB IDs]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MPA certificate number|MPA certificate number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WorldFootball.net person ID (new)|WorldFootball.net person ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Session tune ID|The Session tune ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Parfumo fragrance note ID|Parfumo fragrance note ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: **[https://w.wiki/HVed Timeline of elected germanic Roman emperors] ** [https://w.wiki/HXVa Universities without a P625 (coordinate location)] - [[d:Wikidata:Request_a_query#query_to_show_university_without_coordinate_location|Source]] * Schema examples: [[d:EntitySchema:E24|film director (E24)]] * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Rijksmonumenten/Maintenance/Unmerge|Rijksmonumenten Unmerge list]] - list of items with more than one [[d:Property:P359|P359 (Rijksmonumenten ID)]]. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Stanford_Libraries|Stanford Libraries]] added an event: [[d:Wikidata:WikiProject_Stanford_Libraries/Events/LDW2026|Love Data Week 2026]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:EntitiesWithoutLabel|Entities without a Label]] - this list is dynamically created, search by language code and entity type: Item or Property. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q253414|FIFA (Q253414)]] - international governing body of association football * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L3922|charge (L3922)]] - English verb (tʃɑːrdʒ) meaning "to supply with energy", "to rush forward", or "to have responsibility for" ''' Development ''' * Mobile statement editing: ** We continued work on supporting more datatypes for editing, specifically date, musical notation and monolingual text. ** We worked on displaying constraint violation indicators. ** You can try out the current state by enabling it in the beta features section of your preferences. * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate options for further reducing the amount of Wikidata changes in recent changes and watchlist on the other wikis to reduce the size of the database tables. * Dumps: We finished our research on dumps, especially looking into different ways to define subsets. We will publish the report with results by end of February. * Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team is continuing the evaluation of potential replacements for Blazegraph. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:25, 19. januar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=29942616 --> == Wikidata weekly summary #716 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-01-26. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#715]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: :* Reminder: Blazegraph Migration Office Hours: The [[mw:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] is kicking off its monthly Blazegraph migeration office hours tomorrow, {{zonestamp|2026-01-27 16:00|27th January, 16:00 UTC}}. These sessions focus exclusively on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of the Wikidata Query Service (WDQS). ''[[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_January_2026|See the office hours page for details and future sessions.]]'' :* Art+Feminism online hands-on training session: Intro to Wikidata + Archives. January 29, 15:00 UTC (16:00 CET). [[d:User:Alan_Ang_(WMDE)|Alan Ang (WMDE)]] and [[d:User:Epìdosis]] host this workshop on collective editing and how Wikidata connects with archives. More info and Zoom registration @ [https://artandfeminism.org/edit_a_thon/intro-to-wikidata-archives Art+Feminism.org] :* OpenStreetMap X Wikidata Meetup #85 February 9 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. :* [https://www.youtube.com/watch?v=czndc9Ekzb8 Mapping Africa: Visualizing Knowledge and Communities] - 28.01.2026, 16:00 UTC. Episode #54 of the WikiAfrica Hour explores the power of maps and geospatial data. * General Registration is Open! [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/OG6M6XHHTMO7G4VVB27C4ZUJDX4VLDLE/ 2026 Wikimedia Hackathon] - May 1-3, 2026 ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: [https://forum.clarin.eu/t/wikidata-replaces-the-clarin-concept-registry-in-the-component-registry/1205 Wikidata replaces the CLARIN Concept Registry in the Component Registry] * Papers: ** [https://odr.chalmers.se/items/4b2db132-b688-4bb1-a84c-4e614b9f1916 Analysis and Generation of Wikidata Descriptions Focusing on Bangla Language] - A rule-based Grammatical Framework resource grammar for Bangla generates accurate, consistent Wikidata descriptions across diverse entities, achieving over 99% coverage and enhancing low-resource language content in multilingual knowledge bases. By Mohammad, (2025). * Videos: ** [https://m.youtube.com/watch?v=eT_VTTeaig4&pp=0gcJCTMBo7VqN5tD Fact-Checking with Wikidata by Philippe Saadé] - a recording of the workshop hosted by DataTalks.Club in collaboration with [[d:User:Philippe_Saade_(WMDE)|User:Philippe Saadé]] ** [https://m.youtube.com/watch?v=wXaHJ85g88A Wikimedia and Biodiversity Data: A Mutualistic Relationship in the Open Knowledge Ecosystem] ** [https://www.youtube.com/watch?v=WHxq0YJU-OM Collaborative Cultural Heritage Geodata], session 2 of SunoikisisDC's ''Digital Approaches to Cultural Heritage''. Discusses how Wikidata is used and contributes data to the field of spatial and geographic technologies. ** [https://www.youtube.com/watch?v=pGK0qQ3hRkA Wikimedia projects & smell-related content: WMUK Sandbox Session] - [[d:User:Lajmmoore|User:Lajmmoore]] describes how to add and model sensory experiences such as smell, to Wikidata. ''' Tool of the week ''' * [https://property-helper.toolforge.org/ Wikidata Property Creation Helper] is a tool by [[User:ArthurPSmith|ArthurPSmith]]. The tool takes a property proposal page and translates it into a QuickStatements batch (and then a second one for the examples) that a property creator can use to quickly create a new property. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Wikimedia Deutschland 2026 first quarter development plan has been published: [[d:Wikidata:Linked Open Data development plan|Wikidata:Linked Open Data development plan]]. * '''Job opening:''' The Wikimedia Foundation is hiring a Wikidata Platform Backend Migration Specialist (contract position) to support backend migration work on the Wikidata Query Service. This role focuses on technical work related to the migration away from Blazegraph. If you're interested in the role or want to learn more, see the [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/7545685 full job description and application details]. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14094|translates from]] (<nowiki>language(s) that this person, company or organization translates works texts from</nowiki>) **[[:d:Property:P14095|translates into]] (<nowiki>language(s) that this person, company or organization translates works and texts into</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14092|MAX username]], [[:d:Property:P14093|CriticDB game ID]], [[:d:Property:P14096|‎Finnish railway station code]], [[:d:Property:P14097|Sketchfab model ID]], [[:d:Property:P14098|Sketchfab channel ID]], [[:d:Property:P14099|Sketchfab user ID]], [[:d:Property:P14100|BRAHMS identifier]], [[:d:Property:P14101|LegiStorm person ID]], [[:d:Property:P14102|NHK Archives program ID]], [[:d:Property:P14103|Polski Petersburg encyclopedia ID (Polish version)]], [[:d:Property:P14104|Bercail ID]], [[:d:Property:P14105|‎InterSportStats athlete ID]], [[:d:Property:P14106|‎Erdős Problem number]], [[:d:Property:P14107|Trismegistos editor ID]], [[:d:Property:P14108|‎woordenlijst lemma ID]], [[:d:Property:P14109|‎European Vehicle Number]], [[:d:Property:P14110|CourtListener person ID]], [[:d:Property:P14111|Australian National Kennel Council ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/incompatible type|incompatible type]] (<nowiki>instances of this type or of its subclasses cannot be instances of that type nor of its subclasses</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/KaraokeTexty.cz album ID|KaraokeTexty.cz album ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical encyclopedia of Maros County-ID|Biographical encyclopedia of Maros County-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ShotOnWhat film ID|ShotOnWhat film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 ID|Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CardCow.com publisher ID|CardCow.com publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stockholms SL Realtidsinformation identificator|Stockholms SL Realtidsinformation identificator]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lost Pubs Project ID|Lost Pubs Project ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Handball Base ID|Handball Base ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Handballnews.pl person ID|Handballnews.pl person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SFDb förlaga-ID|SFDb förlaga-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RITVA company ID|RITVA company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RITVA corporate body ID|RITVA corporate body ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TC Infos network identifier|TC Infos network identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/French Trade Mark Number|French Trade Mark Number]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/Hbge Wikidata Items with a frequency (hertz) within human-hearing range] ([[d:Wikidata:Request_a_query#List_only_items_that_have_a_frequency_in_hertz_and_in_our_hearing_range|source]]) * Schema examples: [[d:Wikidata:WikiProject_Schemas/Tutorial|WikiProject Schemas: A tutorial]] - to create a simple ShEx schema and apply it to a set of Wikidata items. * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_No_Longer_at_the_Margins/Hackathon_2026|No Longer at the Margins - 2026 Hackathon]] * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Bahamas/buildings_in_Nassau|WikiProject Bahamas - list of buildings in Nassau]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:EntitiesWithoutDescription|Entities missing a description]] - choose a language and entity type (Item or Property) and generate a list of entities that have no description. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q7296|Mount Kilimanjaro]] - mountain massif in Kilimanjaro National Park in Tanzania * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L130056|мундштук (L130056)]] - Russian noun (mʊnʂˈtuk) meaning "mouthpiece (of a musical instrument)", "mouthpiece (of a pipe/cigar holder)", or "a horse's bit" ''' Development ''' * Mobile statement editing: ** We started working on supporting editing of monolingual text statements ** We continued working on supporting editing of geocoordinate and quantity statements ** We are fixing display issues with date statements ** We continued work on showing constraint violations * GraphQL: ** The security review was finished, removing a blocker to deploying GraphQL support to Wikidata ** We added pagination to querying items by statement properties or values ** We are extending the labels of linked entities functionality to also let you get the descriptions of the Items linked in a statement * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate options for further reducing the amount of Wikidata changes in recent changes and watchlist on the other wikis to reduce the size of the database tables. * Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team is continuing the evaluation of potential replacements for Blazegraph. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus countries: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Albania|Albania]] and [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Kosovo|Kosovo]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:28, 26. januar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=29942616 --> == Wikidata weekly summary #717 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-02-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#716]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Sapper-bot_2|Sapper-bot 2]] - Task: Monthly updates of the [[d:Q23883|Dead Sea]] level and the "lowest point" property for [[d:Q801|Israel]], [[d:Q810|Jordan]], and [[d:Q48|Asia]]. * Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/LiteraryWorksMetaDataUploadBot|LiteraryWorksMetaDataUploadBot]] - Task: Upload metadata for literary works from research project. (Approved) * Other: [[d:Wikidata:Administrators'_noticeboard#Proposal_to_configure_the_Newcomer_Dashboard_for_Wikidata|Proposal to configure the Newcomer Dashboard for Wikidata]] ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [https://diff.wikimedia.org/2026/01/27/call-for-sessions-wikimania-2026-is-coming-to-paris/ Call for Sessions: Wikimania 2026 is Coming to Paris]! The submission form will remain open until March 1. Results will be published in May. ** Who's hiding behind museum collections? - A Wikidata Edit-a-thon by [https://winoda.de/en/english/ WiNoDa Knowledge Lab] (February 24th, 1:00pm-4:30pm CET). This online Edit-a-thon will focus on the many collectors that contributed to the [[q:Q136406087|Arachnida and Miryapoda collection of the Museum für Naturkunde Berlin]]. Join us to uncover the unspoken human networks that shaped the history of science! Register here: http://winoda.de/en/event/wikidata-edit-a-thon/ ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/02/01/celebrating-latin-american-public-domain-in-2026/ Strengthening the Latin American public domain with Wikidata] * Thesis: Hebeis, Maximilian (2026): [https://doi.org/10.20378/irb-112660 ''Entity Matching for Person Records in Authority Files''], Bamberg: Otto-Friedrich-Universität (Master thesis in computer science: "a case study into applying learningbased entity matching to person records from two large authority databases, namely the [[:d:Q36578|German national Integrated Authority File (GND)]] and the crowd-sourced open knowledge base Wikidata") * Papers: Special Collection of the Journal of Open Humanities Data (JOHD): ''Wikidata across the humanities: datasets, methodologies, reuse'', https://openhumanitiesdata.metajnl.com/collections/wikidata_across_the_humanities (new papers have been published during the last week; see a list at [[:d:Q136325279#P527]]) * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=oUtvW94US_M Africa Wiki Women 1st Newbies Community Meetup] - held an orientation for new members on editing Wikidata, Wikipedia, and Commons, to help bridge knowledge gaps of African women on Wiki platforms. ** [https://www.youtube.com/watch?v=czndc9Ekzb8 Mapping Africa: Visualizing Knowledge and Communities] - explores how African communities use maps and geospatial data to enhance Wikidata, improve Wikimedia articles, and make local knowledge more visible globally. ''' Tool of the week ''' * [https://github.com/altilunium/wdlist Wdlist : Create and manage a personal list of Wikidata items.] ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Wikimedia Deutschland Job vacancy - [https://wikimedia-deutschland.career.softgarden.de/jobs/62397164/Architect-of-Storage-Solutions-all-genders---6-weeks-Freelance-contract/ Architect of Storage Solutions] - (freelance contract / 4-6 weeks) * You can now nominate your favorite Wikidata research award for 2025. [https://research.wikimedia.org/awards.html Call for Nominations] now open until February 15, 2026. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14112|U.S. Copyright Office Public Records System name ID]], [[:d:Property:P14113|Lenta.ru person ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/value type of this mathematical property|value type of this mathematical property]] (<nowiki>type of the value of this mathematical property when applied to this object or this type of objects</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Gifu Prefectural Shrine Association ranking|Gifu Prefectural Shrine Association ranking]] (<nowiki>One of the three rankings given by the Gifu Prefectural Shrine Association</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/instances must not have|instances must not have]] (<nowiki>instances of this class or of its subclasses must not have given property or statement</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/African Scientists Directory ID|African Scientists Directory ID]] (<nowiki>identifier for a scientist in the African Scientists Directory</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Center for Jewish History person ID|Center for Jewish History person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LINCS ID|LINCS ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Artdoc.Media film ID|Artdoc.Media film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID|Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Walloon-French dictionary ID|Walloon-French dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Russian Register of Film Distribution Certificates ID|Russian Register of Film Distribution Certificates ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hentaigana for Academic Information Exchange ID|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant inventaire Nouvelle-Aquitaine|Identifiant inventaire Nouvelle-Aquitaine]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Algemeen Nederlands Woordenboek ID|Algemeen Nederlands Woordenboek ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Woordenboek van Nieuwe Woorden ID|Woordenboek van Nieuwe Woorden ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Instituut voor de Nederlandse Taal ID|Instituut voor de Nederlandse Taal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Woordcombinaties ID|Woordcombinaties ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID|Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Database of the Southern Dutch Dialects concept ID|Database of the Southern Dutch Dialects concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GiveSendGo ID|GiveSendGo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CrowdRepublic project ID|CrowdRepublic project ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European Dictionary Portal ID|European Dictionary Portal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Gravestone Project Cemetery ID|Gravestone Project Cemetery ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uzbek-Russian dictionary ID|Uzbek-Russian dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ruwiki ID|Ruwiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Swedish National Archives ID|Swedish National Archives ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GDUNO ID|GDUNO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JMRC person id|JMRC person id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catalunya Romànica ID|Catalunya Romànica ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mercantile Navy List ID|Mercantile Navy List ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Igromania author ID|Igromania author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Danmarks Kirker|Danmarks Kirker]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Medvik ID|Medvik ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Obálky knih ID|Obálky knih ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Theatre in Prague artist ID|National Theatre in Prague artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Theatre in Prague performance ID|National Theatre in Prague performance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Alpine Linux Wiki article|Alpine Linux Wiki article]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Microsoft Store developer ID|Microsoft Store developer ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/Hg$g Item with a Wikipedia page in lang. X but not Y] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikidata_instance_with_page_on_language_wikis|source]]) - modify the wd: QID and the schema:isPartOf for your own purposes. * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Chess/Lists/Rubinstein-Memorial|WikiProject Chess - Rubinstein-Memorial list]] ** [[d:Wikidata:Wikiproject_Units_of_Measurement|WikiProject Units of Measurement]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Medicine/List_of_Italian_doctors|Wikiproject Medicine - List of Italian Doctors]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Evanion_Collection|WikiProject Evanion Collection]] * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_every_politician/Canada|WikiProject every Politician / Canada]] - all Commons lists were updated. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/to_delete|Variety of reports for deletion candidates]] ''' Development ''' * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: ** We are making progress with identifying additional ways in which we can reduce the number of irrelevant changes from Wikidata showing up in recent changes and watchlist on Wikipedia and co. ** We are discussing with pilot Wikipedias about turning on showing Wikidata changes by default in watchlist and recent changes (moving it from opt-in to opt-out) * GraphQL: We are putting the last touches on a GraphQL endpoint for Wikidata. We are planning to get it live later this month for feedback. * LDF endpoint: We are planning to decommission the endpoint in preparation for the migration away from Blazegraph on the 18th of February ([[phab:T415696]]) * Mobile statement editing: ** We are almost done with adding support for editing statements with quantity and monolingual text datatype and finished support for mathematical expression statements. We started support for editing coordinate statements. ** We are continuing the work on showing constraint violations. * Wikibase Ecosystem: We are in the process of setting up a demo system for ontology federation (i.e. using Wikidata Items as values in statements on another Wikibase instance) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:42, 2. februar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=29942616 --> == Wikidata weekly summary #718 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-02-09. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#717]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: [https://numishare.blogspot.com/2026/01/improving-searchability-using-natural.html Numishare Blog: Improving searchability using Natural language Processing + Wikidata] - How NLP-based search improvements for [[d:Q631286|numismatic]] collections for the [[d:Q1256518|American Numismatic Society]]. Python NLP tools and Wikidata add a semantic layer that links equivalent terms (e.g. “serpent” and “snake”) to improve discovery across coin databases such as OCRE and MANTIS. Author: [[d:Q57432992|Ethan Gruber]]. * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=6vRrasGCifE Art+Feminism Conversations / Intro to Wikidata + Archives]: Led by [[d:User:Ep%C3%ACdosis|User:Epìdosis]] and [[d:User:Alan_Ang_(WMDE)|User:Alan Ang (WMDE)]], this recording covers tools that support collaborative Wikidata editing, and includes with brief updates on mobile editing, Wikibase software, and work at the intersection of AI and Wikidata. Find more info and tools covered on [[m:Art%2BFeminism:_Intro_to_Wikidata_and_Archives|Meta:Art+Feminism]] ** [https://www.youtube.com/watch?v=l8S1Ay5UWvo Custom Upload Funnel Creation on Wikimedia Commons: Wiki Loves Africa 2026] - [[d:User:Kambai_Akau|User:Kambai Akau]] and the [[c:Commons:Wiki_Loves_Africa_2026_in_the_Tyap_Community|Tyap User Group]] demonstrate how to contribute to the Wiki Loves Africa 2026 contest, incl. how to add a Wikidata Infobox to your contributions, and how to create Wikidata Items if they are missing. ** (Papiamento) [https://www.youtube.com/watch?v=DiZAvrop_yU Add a different language Label to a Wikidata Item] Wikipedia Above Aruba|Ep. 9 - it's not always obvious how to add labels, descriptions and aliases of different languages to Wikidata items, this short video demonstrates how. ** [https://www.youtube.com/watch?v=Y9tbLc5czbU Hands-on Exercise: Data Cleaning & Preparation with OpenRefine] - Daniel Garjio guides through exercises to cluster and merge duplicate values, standardise formats, reconcile data with external authority sources such as Wikidata. ** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=srLq6dXjGc4 Mapeo colaborativo, plataformas libres y autonomía local], part of the [[m:Conferencia_Justicia_climática_Perú_2024|Conference on Climate Justice, Indigenous Voices, and Wikimedia Platforms (2024)]] - speaker: Túllio Morais Franca shows how to integrate mapping tools suchas OpenStreetMap and Mapillary with Wikidata, Commons and Wikipedia. ''' Tool of the week ''' *[https://clarity-tool.toolforge.org/ Wiki Clarity Tool]: Clarity Tool is a lightweight web application built to empower editors across Wikipedia, Wikidata, and Wikimedia Commons. It helps contributors identify missing information in articles and suggests structured data from Wikidata to fill those gaps. * [https://ga-kevin-codes.github.io/Suggest-A-Brand/ Name Suggestion Index : Submit a Brand] - A tool that links Wikidata brand items to the [https://github.com/osmlab/name-suggestion-index Name Suggestion Index project on OpenStreetMap]. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Mobile editors can now edit String and External ID datatypes directly in the mobile view. To help improve this new interface, Wikimedia Deutschland is looking for volunteers for UX testing sessions. Participants will be compensated for their time. Sign up [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here] (greatquestion) and learn more on the project page: [[d:Wikidata:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]] ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14115|‎braille transcription]] (<nowiki>transcription in Braille</nowiki>) **[[:d:Property:P14117|location collected]] (<nowiki>geographic location where a specimen or sample was collected in the field</nowiki>) *Newest External identifiers: [[:d:Property:P14114|Rappels theatrical production ID]], [[:d:Property:P14116|Berlin School ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Siège occupé|Siège occupé]] (<nowiki>{{TranslateThis | fr = siège occupé par une personne au sein d'une académie ou autre société à ''numerus clausus'' }}</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Standard Number|Standard Number]] (<nowiki>A standard serial number</nowiki>) *New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/MusicaPopular.cl ID|MusicaPopular.cl ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JMRC person id (en)|JMRC person id (en)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dictionary of Unitarian and Universalist Biography ID|Dictionary of Unitarian and Universalist Biography ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CAMEO page ID|CAMEO page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TeamNL athlete ID (new)|TeamNL athlete ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/World Flora Online Plant List|World Flora Online Plant List]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radeberger-stadtgeschichte.de Objekt Identifikator|radeberger-stadtgeschichte.de Objekt Identifikator]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Master Ideographs Seeker Character ID|Master Ideographs Seeker Character ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Flohic ID|Flohic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Oricon News person ID|Oricon News person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radiko person ID|radiko person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Xcity actress ID|Xcity actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TV Drama Database Program ID|TV Drama Database Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Van Dale Rijmwoordenboek sentences ID|Van Dale Rijmwoordenboek sentences ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Van Dale Rijmwoordenboek word ID|Van Dale Rijmwoordenboek word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BISMaL taxon ID|BISMaL taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Vlaams Woordenboek ID|Vlaams Woordenboek ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kotobank Japanese ID|Kotobank Japanese ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nişanyan Adlar ID|Nişanyan Adlar ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/HkTZ Items with two or more Olympedia people ID] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikidata_entries_with_multiple_Olympedia_IDs|source]]) - find duplicate external identifier. ** [https://w.wiki/Hndn Music roll releases with recordings of works performed by composer] ([[d:Wikidata:WikiProject_Piano_Rolls/Queries|source]]) * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Progressive_Metal|WikiProject progressive Metal]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Basque_Cultural_Heritage_and_GLAM|Wikiproject Basque Cultural heritage and GLAM]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/single_sitelink_template_items|'Template' items with only one sitelink]] - per [[d:Wikidata:Notability|Wikidata:Notability]], "''If a link is a template, the item must contain at least two such sitelinks...''" * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|133866932}} - a 2025 thriller film, winner of the Palme d’Or at the 2025 Cannes Film Festival * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: ''' Development ''' * Dumps: We published the [[:File:Wikidata Dumps Discovery Research Report.pdf|report from our research into the user experience with Wikidata's dumps]]. * Mobile editing: We are finalizing the support for quantity, monolingual text, mathematical expression and musical notation statements as well as a first version for coordinate statements. * Wikidata integration in the Wikimedia projects: We have continued our investigation into existing Lua modules in order to find more ways in which we can reduce unwanted entries from Wikidata in Recent changes and watchlists on Wikipedia and co. We found a number of options that we are looking into now. ([[phab:T416822]], [[phab:T416825]], [[phab:T416826]], [[phab:T416827]]) * Wikidata Vector embedding: We added German to the embedding (next to English, French and Arabic) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:26, 9. februar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30044779 --> == Wikidata weekly summary #719 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-02-16. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#718]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator#Sjö|Sjö]] - RfP scheduled to end after 17 February 2026 10:02 (UTC) * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/SEEKCommonsBot|SEEKCommonsBot]] - Task: Synchronize Wikidata records created by the [https://seekcommons.org/ SEEKCommons] project with [https://openalex.org/ OpenAlex] * Closed request for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AmeisenBot_3|AmeisenBot 3]] - Task: Adding descriptions (and possibly labels and aliases as well) to items based on their statements. Request closed as approved. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Che-W-bot|Che-W-bot]] - Request withdrawn. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Next Linked Data for Libraries [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 17 February, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, February 17 9am PT / 12pm ET / 17:00 UTC / 6pm CET (Time zone converter). Wikiproject P244 maintenance uses SPARQL queries to identify and resolve two types of constraint violations in Wikidata: instances of Wikidata items with more than one LCNAF identifier and instances of the same LCNAF identifier existing on more than one Wikidata item. The February 17th session will walk participants through how to resolve the former issue, while the March 3rd session will focus on the latter. Event page: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/LCNAF Duplicate Detection P244 Maintenance|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/LCNAF_Duplicate_Detection_P244_Maintenance]] ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists, why thematic engagement matters]: WMNZ/Aotearoa on how sustained outreach with botanists via Wikidata workshops, edit-a-thons, and conferences is improving plant-related knowledge on the Wikimedia projects and building strong collaborative relationships with scientific communities. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/09/tech-news-2026-week-07/ Tech News Week 7 / Global Watchlists extension]: now supports multiple Wikibase instance (i.e. Wikidata + Test Wikidata) and fixes right-to-left (RTL) text directionality issues. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/13/the-spark-of-linked-data-and-libraries-oclc-passage-project-white-paper-translation-report/ The Spark of Linked Data and Libraries: OCLC Passage Project White Paper Translation Report] * Papers: [https://www.researchgate.net/publication/400579586_Federating_Open_Knowledge_through_Wikibase_The_Case_of_The_Finno-Ugric_Data_Sharing_Space Federating Open Knowledge through Wikibase: the case of the Finno-Ugric data sharing space]: Antal et al. (2026) present a community-driven, federated prototype to link multilingual cultural heritage data, open ontologies and preserve local epistemologies. * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=LtoM-0IhKnY How to Unlock Knowledge Graph Data for LLMs with AI Retrieval] - [[d:User:Philippe_Saade_(WMDE)|User:Philippe Saade (WMDE)]], AI/ML Project Manager talks to Chad Jennings of ''Beyond the Blueprints'' (IBM Product Hub) on making Wikidata more accessible for AI developers, replacing SPARQL-heavy workflows with vector search and hybrid retrieval. ** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=2Nn7w6Vi3M8 Créer une carte uMap à partir de données géolocalisées extraites de Wikidata] - video presentation of 2026 Digital Encounters ''"Mapping territorial data in uMap"'' ** [https://m.youtube.com/watch?v=wf6TFcnvGno Africa Wiki Women 2026 On Wiki Skills Mentorship Program - Introduction to Wikidata] ** [https://m.youtube.com/watch?v=PIVVpJh1seA Africa Wiki Women 2026 On Wiki Skills Mentorship Program - Major and Minor edits on Wikidata] ** [https://m.youtube.com/watch?v=9TVFPpSNRYI EMCO Wikidata CoP meeting (2026-01-28)] - participants discuss progress on the ''early adopter'' phase, incl. how to categorise and track contributions, what statistics to measure and progress on MCO application profiles (persons + corporate bodies) ''' Tool of the week ''' * [https://queer-memory.toolforge.org/ Queer Memory] multilingual web app that explores '''global queer history''' through live Wikidata timelines, places, rights, culture, and activism. Currently available in English, French, and Spanish. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikitech-l@lists.wikimedia.org/thread/CMYID3FRNL7OKUNEH3O3OTGT6UQSQN3X/ Etherpad cleanup, save your pads now]. All pads after 1st March 2026 willbe deleted so if you need any of your pads, please make a local backup. * [https://doc.wikimedia.org/Wikibase/master/js/rest-api/ The Wikibase REST API] '''search''' endpoints are now available on '''v1''' and considered stable! It's important to note that the older v0, which has been live on Wikidata since July 2025, will remain available for a '''two month transition period''' until mid-April 2026. We encourage all users to migrate to the new v1 endpoints during this time to ensure that their applications can continue to work seamlessly. * The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|February 2026 newsletter]]. It includes result of an initial evaluation of open-source triple store candidates as part of the migration away from Blazegraph, the next Blazegraph migration office hour, and more. To have new issues of the WDP '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}} ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: [[:d:Property:P14122|category for music in this language]] (<nowiki>link to category item that contains music in this language</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14118|‎DOAB book ID]], [[:d:Property:P14119|‎qamus.inoor.ir root ID]], [[:d:Property:P14120|‎The Session tune ID]], [[:d:Property:P14121|Parfumo fragrance note ID]], [[:d:Property:P14123|‎KaraokeTexty.cz album ID]], [[:d:Property:P14124|Biographical encyclopedia of Maros County]], [[:d:Property:P14125|Alpine Linux Wiki article]], [[:d:Property:P14126|‎Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 person ID]], [[:d:Property:P14127|Igromania author ID]], [[:d:Property:P14128|French Trade Mark Number]], [[:d:Property:P14129|‎Bane NOR location code]], [[:d:Property:P14130|‎CardCow.com publisher ID]], [[:d:Property:P14131|‎Lost Pubs Project ID]], [[:d:Property:P14132|Handball Base ID]], [[:d:Property:P14133|Handballnews.pl person ID]], [[:d:Property:P14134|Center for Jewish History person ID]], [[:d:Property:P14135|African Scientists Directory ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Number of translations|Number of translations]] (<nowiki>Number of translations</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Panoramax instance URL|Panoramax instance URL]] (<nowiki>the Panoramax instance of/about the subject</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Hentaigana for Academic Information Exchange ID|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Bach digital person ID|Bach digital person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Bach digital work ID|Bach digital work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/YList ID|YList ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificativo Antenati|identificativo Antenati]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pesistulokset.fi player ID|Pesistulokset.fi player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Liiga.fi player ID|Liiga.fi player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Letterboxd producer ID|Letterboxd producer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Topplista artist ID|Topplista artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple Music Classical work ID|Apple Music Classical work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace brands ID|Fragplace brands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace fragrances ID|Fragplace fragrances ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace notes ID|Fragplace notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fragplace perfumers ID|Fragplace perfumers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sport Express person ID|Sport Express person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ciss.org sportsperson ID (deaf sport)|ciss.org sportsperson ID (deaf sport)]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject Learned Societies|Learned Societies]] * WikiProject Highlights: a discussion regarding [[d:Wikidata talk:WikiProject Learned Societies#Members of learned societies: too many conflicting data models|how to standardise the data model of the membership of learned societies]] * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|3324704}} - French radio program and audio podcast * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L3941|collection (L3941)]] - English noun (kəˈlɛkʃən) meaning "a group of gathered items", "money gathered for charity/church", or "the act of acquiring" ''' Development ''' * Mobile statement editing: ** We are putting finishing touches on editing support for external ID, URL, monolingual text, quantities and coordinate statements. ** We worked on visually highlighting preferred and deprecated statements on the mobile site similar to how it is done on desktop. ** We worked on showing more than one constraint violation when a statement violates multiple constraints. * Ontology Federation: We continued working allowing other Wikibase instances to use Wikidata Items in their statements (and later from other Wikibase instances). You can see a demo video of the current development state at [[:File:Federation Demo.webm|ontology federation demo]]. * GraphQL: We worked on documentation to get get the GraphQL endpoint ready for a first release. * Wikidata Query Service: The Wikidata Platform team published their report of the evaluation of Blazegraph alternatives. You can read it at [[:File:WDQS Triple Store Evaluation - Benchmark Results Report.pdf]]. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:27, 16. februar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30053912 --> == Wikidata weekly summary #720 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-02-23. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#719]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Jan Myšák|Jan Myšák]] - RfP scheduled to end after 28 February 2026 11:11 (UTC) * Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator#Sjö|Sjö]] - Closed as successful, congratulations [[d:User:Sjö|User:Sjö]]. * New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]]: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Context|Round 2]], where policy is suggested based on round 1 discussions. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[DiffBlog:https://diff.wikimedia.org/2026/02/17/apply-now-scholarships-for-the-language-diversity-conference-2026-deadline-13-march-2026/|Apply Now: Scholarships for the Language Diversity Conference 2026]] - scholarship application deadline: 13 March 2026 / Conference dates: 2 - 4 October 2026 in Accra, Ghana. ** [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Context|Office Hour: Notability Policy]] - February 26th 2026 at 5PM UTC ([https://zonestamp.toolforge.org/1772125200 your timezone]). ** (Catalan) [[m:Event:No_eren_bruixes,_eren_dones_d'Andorra|They were not witches, they were women from Andorra]] - a Wikimarathon for Witches edit-a-thon to make biographies of Andorran women accused of witchcraft more visible on Wikidata and Wikipedia. Sign-up on [[m:Event:No_eren_bruixes,_eren_dones_d'Andorra|Meta]]: 09:30 – 12:30 UTC, 7 March 2026. *Ongoing: [[d:Wikidata:WikiProject India/Events/International Mother Language Day 2026 Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] - February 21, 2026 – March 3, 2026 ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://stackoverflow.blog/2026/02/20/even-genai-uses-wikipedia-as-a-source/ Stack Overflow: Even GenAI uses Wikipedia (+Wikidata) as a source] - transcript of the podcast audio between Ryan Donovan and Philippe Saade, on the Wikidata Embedding Project and vectorizing 30 million entities for semantic search. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/02/21/revitalizing-uk-history-series-2-expanding-multilingual-access-on-wikidata/ Diff Blog: Revitalizing UK History, Series 2: Expanding Multilingual Access on Wikidata] - [[d:User:JosefAnthony|Josef Anthony]] describes the projects efforts in documenting underrepresented UK historical figures in multiple languages. ** [[diffblog:https://diff.wikimedia.org/2026/02/20/into-the-spotlight-sharing-archival-objects-through-wikimedia-commons/|Diff blog: Into the Spotlight: Sharing Archival Objects through Wikimedia Commons]] by [[c:User:LadyRabbit|User:LadyRabbit]]. Experience documenting Ellen Winstone, a historical figure, non-notability on Wikipedia doesn't mean they are not worth documenting. Wikidata and Commons can help. * Papers: [https://arxiv.org/html/2602.14594v1 The Wikidata Query Logs Dataset (WDQL)] - presenting a dataset of 200,000 question-query pairs intended to help train Natural Language questions into SPARQL. By S. Walter, H. Bast (2026). * Videos: [https://www.youtube.com/watch?v=dY-Vz-TS1X0 3rd Wikidata Training] of the On Wiki Skill Mentorship Program by Africa Wiki Women. Dives deeper into the core data modelling concepts, Wikidata-speciifc terminology and practical editing tips for beginners. Led by [[d:User:King_ChristLike|User:King ChristLike]] ''' Tool of the week ''' * [https://dagbanli.info/ Dagbanli dictionary] - a monolingual Dagbanli dictionary built using Wikidata lexemes, with 20000 native audio recordings as usage examples pulled from Mozilla Common Voice. This means when you look up a word, you can hear it spoken in example sentences. See this in action here: [https://dagbanli.info/?word=L722895 suɣulo] ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [[wikimania:2026:Program|Wikimania:2026]] - The call for submissions for the program is open until March 1, 2026. * [https://www.opensanctions.org/articles/2026-02-18-every-politician/ OpenSanctions: As the CIA closes The World Factbook, we’re opening our global map of political power] - introduces [https://everypolitician.org/ EveryPolitician.org], a global database of 690,000+ political office-holders across the globe. PoliLoom, GovDirectory, a dedicated [[d:Wikidata:WikiProject_every_politician|WikiProject]] and the Wikidata community are helping make structured data on politicians transparent. Learn how you can [https://everypolitician.org/about/contribute/ contribute]. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: [[:d:Property:P14143|annual greenhouse gas emissions]] (<nowiki>carbon dioxide equivalent emissions by this entity in a year</nowiki>) *Newest External identifiers: [[:d:Property:P14136|RFI topic ID]], [[:d:Property:P14137|‎Delfi.lv theme ID]], [[:d:Property:P14138|SFDb original ID]], [[:d:Property:P14139|Artdoc.Media film ID]], [[:d:Property:P14140|‎Biographical Dictionary of British and Irish Architects 1800-1950 practice ID]], [[:d:Property:P14141|‎Walloon-French dictionary ID]], [[:d:Property:P14142|Bolivia INE code]], [[:d:Property:P14144|Russian Register of Film Distribution Certificates ID]], [[:d:Property:P14145|‎Algemeen Nederlands Woordenboek ID]], [[:d:Property:P14146|‎Woordenboek van Nieuwe Woorden ID]], [[:d:Property:P14147|‎Woordcombinaties ID]], [[:d:Property:P14148|‎Etymologisch Woordenboek van het Nederlands ID]], [[:d:Property:P14149|Uzbek-Russian dictionary ID]], [[:d:Property:P14150|‎JMRC person id (he)]], [[:d:Property:P14151|Catalunya Romànica ID]], [[:d:Property:P14152|‎IEC 61355 identifier]], [[:d:Property:P14153|Yandex Object Answer id]], [[:d:Property:P14154|Michaelis Portuguese-English Modern Dictionary ID]], [[:d:Property:P14155|Michaelis English-Portuguese Modern Dictionary ID]], [[:d:Property:P14156|Uni24k indentifier]], [[:d:Property:P14157|The Retro Web company ID]], [[:d:Property:P14158|Hentaigana for Academic Information Exchange ID]], [[:d:Property:P14159|‎Gravestone Project Cemetery ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/CWSAC classification|CWSAC classification]] (<nowiki></nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/IBAN countries|IBAN countries]] (<nowiki>The country which the bank with this property may create accounts in. For example "MyBank" can create bank accounts in "France" with the prefix "FR". Some banks have a single country they may create accounts in and other have many.</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Kloekecode|Kloekecode]] (<nowiki>identifier for locations in the Netherlands, Flanders, French Flanders, and north-western Germany</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/ICAO 24-bit aircraft address|ICAO 24-bit aircraft address]] (<nowiki>Unique 24-bit ICAO aircraft address assigned to an individual aircraft’s Mode S transponder, expressed as a six-character hexadecimal code and used in ADS-B and air traffic surveillance systems.</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Faulhaber-Edition ID|Faulhaber-Edition ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OldRacingCars.com drivers ID|OldRacingCars.com drivers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ID Prix de Lausanne|ID Prix de Lausanne]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Spellingwijzer Onze Taal ID|Spellingwijzer Onze Taal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Uitleenwoordenbank ID|Uitleenwoordenbank ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EpiMedDat ID|EpiMedDat ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/REVENCYT code|REVENCYT code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/X Games athlete ID (new)|X Games athlete ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pinkhof ID|Pinkhof ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scheikunde ID|Scheikunde ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JWS II ID|JWS II ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID|Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PeeringDB Facility ID|PeeringDB Facility ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL place ID|DBNL place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL country ID|DBNL country ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL titel ID|DBNL titel ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Movist person ID|Movist person ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/HvHp Property table for a set of Wikidata items] (the Memory of the World International Register) ** [https://w.wiki/Hxec People with PolSys ID<small> (P1980)</small>, and with or without Norwegian historical register of persons ID <small>(P4574)</small>] - ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&oldid=2465925132#A_list_of_person_having_Pol-sys_ID_and_HistReg_ID source]) * Schema examples: [[d:EntitySchema:E502|federally recognized tribe (E502)]]: required and optional properties for items representing federally recognized Native American tribes in the United States. * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Ski|Ski]] - The goal of WikiProject Ski is to improve items about athletes, events and results from the different skiiing and snowboarding disciplines. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Nonprofit_Organizations/South_Africa|Nonprofit Orgs: South Africa]] - aims to add financial data to the biggest nonprofits * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Pages|Ontology: List of Ontology Pages]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Sociotechnology/Resources|Sociotechnology: Resources]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Chantiers_MNBAQ|Chantiers MNBAQ]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|India: International Mother Language Day 2026 Datathon]] * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L179567|чурка (L179567)]] - Russian noun (ˈtɕurkə) meaning "a wooden block or stump", "a short piece of wood used in games", or "an offensive term for a person"[[d:Lexeme:L179567|чурка (L179567)]] - Russian noun (ˈtɕurkə) meaning "a wooden block or stump", "a short piece of wood used in games", or "an offensive term for a person" ''' Development ''' * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are preparing to reach out to editors about improving specific templates that are written in a way that creates a lot of unnecessary entries in Recent Changes and Watchlists. * Mobile statement editing: We are getting close to having editing support for all datatypes. We are currently still working on the support for globe coordinates. We also added support for showing constraint violations on qualifiers and references. * Data quality: We are doing technical investigations about how to make constraint violations available for querying again. * GraphQL: We are getting ready to make GraphQL available on Wikidata later this week. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Spain|Spain]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:51, 23. februar 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30119106 --> == Wikidata weekly summary #721 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-03-02. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#720]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Jan_My%C5%A1%C3%A1k|Jan Myšák]]: Closed as successful, congratulations to Wikidata's newest admin! * New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform|Notability Policy - Round 2]]: we are still requesting your input on the new Notablity policy. Including whether to elevate the [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Notability_policy_reform#Round_2:_Make_Wikidata:Self-promotion_a_policy|self-promotion essay]] to a policy. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** Next Linked Data for Libraries [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 3 March, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, March 3 9am PT / 12pm ET / 17:00 UTC / 6pm CET (Time zone converter). Wikiproject P244 maintenance uses SPARQL queries to identify and resolve two types of constraint violations in Wikidata: instances of Wikidata items with more than one LCNAF identifier and instances of the same LCNAF identifier existing on more than one Wikidata item. The February 17th session walked participants through how to resolve the former issue, while the March 3rd session will focus on the latter. This session will be more discussion-focused, since instances where two LCNAF identifier have the same Wikidata item can be difficult to resolve because of Wikidata’s innate quirks. Maybe your ideas will become the official best practice! Event page: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/LCNAF Duplicate Detection P244 Maintenance|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/LCNAF_Duplicate_Detection_P244_Maintenance]] ** [https://hermes-hub.de/aktuelles/news/save-the-date-byodl-2026-04-24.html Bring-Your-Own-Data-Lab], on 24.04.2026, the HERMES Data Competence centre hosts an online BYODL. Dr. Katrin Moeller and Dr. Olaf Simons will share how to enrich your own personal data with standard data and the Wikibase FactGrid. Click the link for registration and more information. ** Wikidata Workshop w/ Wikipedia Riba Aruba + University of Aruba Research Center (UARC), March 2, 12 - 2pm GMT-4. [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScQMobUMNF7TzQIS0yQAaODqIAlQ-5PMoESx_VAq_MIgYtUGQ/viewform Click here to register.] ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://www.museodelprado.es/actualidad/noticia/el-museo-del-prado-y-wikimedia-espaa-consolidan-a/bb297f99-9445-68c8-250f-f2aa2765792a The Museo del Prado and Wikimedia Spain consolidate Wikidata as the connector axis of digital cultural heritage] - gathering of the second edition of ''Connected Heritage: Wikidata in the GLAM Ecosystem'' ** (Dutch) [https://www.wikimedia.nl/actueel/blog/wikipielen-informele-wiki-hackathon-voor-de-glam-sector/ Wikipielen: an informal mini-hackathon for the GLAM sector], Olaf Janssen (WM coordinator at National Library of Netherlands) on the 10th edition of this micro-hackathon for people in cultural and heritage sector interested in Wikidata, Wikibase, SPARQL, OpenRefine and other technical skills. ** [https://medium.com/@michalmigurski/weeknotes-2026w04-boundary-issues-f037407a7f45 Boundary Issues]—Michal Migurski on representing disputed boundaries using Wikidata and OpenStreetMap. * Papers: ** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.471 From Websites to Wikidata: Digitising Scotland’s Stories] by Ross ''et al.'' (2026) ** [https://doi.org/10.1145/3795134 ''Entity Linking with Wikidata: A Systematic Literature Review''] ** [https://arxiv.org/html/2602.19133v1 ''A Dataset for Named Entity Recognition and Relation Extraction from Art-historical Image Descriptions''] by Schneider ''et al.'' (2026)., introduces FRAME for extracting art-historical entities and relationships from texts, enabling automatic linking of artworks, artists, and related metadata via Wikidata. ** [https://elischolar.library.yale.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1247&context=jcas Review of Ethics in Linked Data] by Rebecca Fried. * Videos: ** (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=ZjJHbF2aDCc Fotbollsspelare Wikipedia / Wikidata] - using QuickStatements to add P54 (member of sports team) to football players ** [https://www.youtube.com/watch?v=n-hYIdzJLeg Jukun Wikipedia Outreach], day 2 took attendees through adding interwiki links, Wikidata essentials and adding {{Databox}} to Jukun Wiki articles. ** [https://www.youtube.com/watch?v=dgRWBAvoea0 Set-up Tutorial: Language Preferences and Gadgets on Wikidata], the International [Digital] Dura-Europos Archive (IDEA) takes us through enabling gadgets and setting your preferred languages (Babel). ''' Tool of the week ''' * [https://mapsofthe.world/stadiums Maps Of the World / Stadiums] - explore the stadiums of the world (at least the ones with Wikidata Items), mapped by SPARQL. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: [[:d:Property:P14164|SignWriting transcription]] (<nowiki>representation in SignWriting</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14160|Microsoft Store developer ID]], [[:d:Property:P14161|Apple Music Classical work ID]], [[:d:Property:P14162|‎SIK-ISEA group ID]], [[:d:Property:P14163|‎CHZZK streamer ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review:: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Objectif plumes|Objectif plumes]] (<nowiki>Database managed by the General Service for Literature and Books, a department of the Cultural Administration of the Wallonia-Brussels Federation (basically the Ministry of Culture for the French-speaking part of Belgium). The database currently includes entries on books by more than 8.000 Belgian writers.</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/usual forename|usual forename]] (<nowiki>A name usually derived from a given name used to address a person in everyday life.</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/apportionment diagram|apportionment diagram]] (<nowiki>image that displays the representation of seats won by party in an election to an assembly</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/LibriVox reader ID|LibriVox reader ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/All Skies Encyclopaedia ID|All Skies Encyclopaedia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCUE academy ID|KCUE academy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catálogo de autoridades da BUSC|Catálogo de autoridades da BUSC]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISSN-H|ISSN-H]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hong Kong Cinema title ID|Hong Kong Cinema title ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NPPM ID|NPPM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Parlement.com ID|Parlement.com ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kokugakuin University god name database ID|Kokugakuin University god name database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Czech National Register of Health Service Providers ID|Czech National Register of Health Service Providers ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Génération Nintendo game ID developer ID|Génération Nintendo game ID developer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Génération Nintendo game ID publisher ID|Génération Nintendo game ID publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/wikiru.jp wiki ID|wikiru.jp wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tribuna.com football players ID|Tribuna.com football players ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SnokaDB|SnokaDB]], [[:d:Wikidata:Property proposal/abadis.ir Persian word ID|abadis.ir Persian word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AIK soccer player ID|AIK soccer player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BOIShistory|BOIShistory]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/HygX Works in Scottish museums by female artists, lacking an English Wikipedia article] ([[:d:User:MartinPoulter/queries/collections|source]]) ** [https://w.wiki/J5hv Graph of Moominworld] * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q1774}} - semi-autonomous part of Tanzania * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L14515|snap (L14515)]] - English verb (snæp) meaning "to break suddenly", "to lose control emotionally", or "to take a photograph" ''' Development ''' * Mobile statement editing: ** We worked on removing the constraint violations indicator from a statement after an edit that fixed it. ** We are fixing bugs uncovered in testing, such as [[phab:T218477]], [[phab:T418104]], [[phab:T417861]] and [[phab:T417647]]. * GraphQL: We are getting ready to launch the first version later this week, including preparing the documentation for how to use it. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:42, 2. marec 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30129341 --> == Wikidata weekly summary 722 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-03-09. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#721]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DifoolBot 8|DifoolBot 8]] - Task: Remove Wikipedia import references from statements where the referenced article has since been deleted. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [https://wikidataworkshop.github.io/2026/ The 6th Wikidata Workshop] has been announced for ISWC 2026. If you are interested in joining the wWorkshop for the scientific Wikidata community, contact: 6th-wikidata-workshop@googlegroups.com ** [https://events.ucf.edu/event/4071752/open-scholarly-profiles-with-wikidata/ Open Scholarly Profiles with Wikidata] - April 22, 2026, 13:00 - 14:30, at the University of Central Florida. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/08/becoming-a-trainer-assistant-at-wikilatih-wikidata-brin-a-journey-of-sharing-knowledge Diff blog: Becoming a Trainer Assistant at Wikilatih Wikidata BRIN: A Journey of Sharing Knowledge] by Affandy Murad ** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/06/why-dagbanli-needs-a-dictionary-and-how-we-built-one-with-wikidata/ Diff blog: Why Dagbanli Needs a Dictionary (And How We Built One with Wikidata)] - by [[User:Masssly]] * Papers: [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Scholia_2026_Compliance_with_SPARQL_1.1.pdf Scholia 2026: Compliance with SPARQL 1.1], to be presented at [https://www.swat4ls.org/ SWAT4HCLS 2026] * Videos: ** (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=kvaPqzO2cWQ Mix'n'Match IFKDB] / [https://www.youtube.com/watch?v=r7b9LR79y5U Mix'n'Match DIF Historia] - Magnus Sälgö ** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=cpA19w3jM40 Introducción a Wikidata], Dinah M. W.Fraites and Dr. Claudia De Souza give a comprehensive tour and introduciotn of Wikidata for the ''Centro para la Excelencia Académica'' ** [https://www.youtube.com/watch?v=iuYkCUiP1wk Accessibility and Gen AI - Ep 15 w/ Denny Vrandečić (Head of Special Projects at Wikimedia Foundation)] - a conversation about Abstract Wikipedia, the relationship between Wikimedia, Wikipedia and other Projects and how the Foundation will adopt and adapt to emergent technologies such as LLM's. ** [https://www.youtube.com/watch?v=FGZqljvsoow Epigraphic Object Encoding] - Session 7 of the SunoikisisDC ''Digital Approaches to Cultural Heritage''. Experiences encoding epigraphic data into Wikidata starts at 58:27. ** (Arabic) [https://www.youtube.com/watch?v=4F_n4xgUgKg Arabic Wikidata Days 2025: Adding Wikidata to include Arabic Content (example: Hijri Calendar)], Saeed Hubaishan presents a practical example of adapting Wikibase to enable adding new data types that haven't previously been modelled, such as dates in the Hijri Calendar. ** Wikimania 2025 - Unpopular Opinions: Bold Lightning Talks to Shake Up Wikimedia: [https://www.youtube.com/watch?v=cB76LpwRYYI&t=2080s Moving Categories to Wikidata ((Ad Huikeshoven))] / [https://www.youtube.com/watch?v=cB76LpwRYYI&t=2080s Introducing Wiki AI (Sam Klein)] ** [https://www.youtube.com/watch?v=fELZCm-plHo Unlocking Government Data for Wikidata: Stories, Impacts & Open Dialogue] from Wikimania 2025. Panelists: Butch Bustria, James M. Heilman (Doc James), Jan Ainali, Vanj Padilla, Wisdom Ferrer, Seddon explore how the reuse of public domain & government datasets enriches Wikidata & bolsters public engagement with Wikimedia projects.[[c:File:Unlocking_Government_Data_for_Wikidata._Stories,_Impacts,_and_Open_Dialogue_-_Wikimania_2025_Nairobi.pdf|Slides]] ''' Tool of the week ''' * [https://codeberg.org/2Go/Data2Go Data2Go] : An iOS app for browsing and editing Wikidata with a mobile-first UI. It combines fast search, rich item detail views, statement editing, map previews, media galleries, and account-based write access to Wikidata. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Wikidata now has a GraphQL API! [[d:Wikidata:Wikibase GraphQL|Read more about it and try it out]] or sign up for the [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/GraphQLAPI/apply usability tests]. * The WMF is in the process of rolling out new global API rate limits. This will also affect Wikidata. For more details see [[mw:Wikimedia APIs/Rate limits]]. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14165|ICAO 24-bit aircraft address]], [[:d:Property:P14166|BISMaL taxon ID]], [[:d:Property:P14167|Xcity actress ID]], [[:d:Property:P14168|All Skies Encyclopaedia ID]], [[:d:Property:P14169|Power Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14170|Kvinnehistorie.no persons ID]], [[:d:Property:P14171|Mastercaller player ID]], [[:d:Property:P14172|dartn.de player ID]], [[:d:Property:P14173|darts1.de player ID]], [[:d:Property:P14174|pdpa.co.uk player ID]], [[:d:Property:P14175|‎People's Graphic Design Archive creator ID]], [[:d:Property:P14176|HKCinema film ID]], [[:d:Property:P14177|Medvik ID]], [[:d:Property:P14178|Obálky knih ID]], [[:d:Property:P14179|MusicaPopular.cl ID]], [[:d:Property:P14180|CAMEO page ID]], [[:d:Property:P14181|ciss.org sportsperson ID (deaf sport)]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle length|maximum vehicle length]] (<nowiki>maximum authorized length for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Peer-review propertiy for journals or publications|Peer-review propertiy for journals or publications]] (<nowiki>{{TranslateThis | de = <!-- Beschreibung auf Deutsch --> <!-- | xx = Beschreibungen in anderen Sprachen --> }}Scholarly journals or publications should have a property "peer review process" indicating which peer review process (if any) is applied for the publication.</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle width|maximum vehicle width]] (<nowiki>maximum authorized width for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle weight|maximum vehicle weight]] (<nowiki>maximum authorized weight (tonnage / gross vehicle weight) for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (load limit)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/regional conservation status|regional conservation status]] (<nowiki>conservation status of species in national or regional Red List publications that follow the IUCN red list criteria</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/LINE official account ID|LINE official account ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturbase.no ID|Kulturbase.no ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CROWCASS file number|CROWCASS file number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Integbio Database Catalog ID|Integbio Database Catalog ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/norsk fangeregister historie ID|norsk fangeregister historie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Census of Italian Architecture since 1945|Census of Italian Architecture since 1945]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TMDB award ID|TMDB award ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SocioMap ID|SocioMap ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AVefi ID|AVefi ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NSK new ID|NSK new ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Atlas of Endangered Alphabets ID|Atlas of Endangered Alphabets ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/J7cr Property count of characters in Tolkien's Universe] ([[d:Wikidata:Request_a_query#Query_to_list_properties_and_their_counts|source]]) ** [https://w.wiki/JFy7 Data about Norwegians in captivity during WWII (using ''Norwegian prisoner register person ID'' (P8269) + others] ([[d:Wikidata:Request_a_query#A_list_of_persons_in_Fanger.no|source]]) * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Beer|WikiProject Beer]] * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q733738}} - international airport serving Melbourne, Australia * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L1154759|sampaa (L1154759)]] - Dagbanli noun that translates to a hut within a compound to provide shelter for people during the warm season. ''' Development ''' * GraphQL: We have released the first version of this new API. [[d:Wikidata:Wikibase GraphQL|You can read more about it and try it out]]. * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We have worked with editors to improve some highly-used modules that access Wikidata in a suboptimal way. They have been adjusted to lead to less unneeded change notification in people's watchlists and recent changes on Wikipedia and co. * Mobile statement editing: We fixed an issue where certain Properties were not accessible in the new mobile UI. We are also working on fixing a bug with saving musical notation statements. We are continuing the work on supporting editing of geocoordinates. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory|agencies for the environment and nature conservation]]. * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:51, 9. marec 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30163237 --> == Wikidata weekly summary #723 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-03-16. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#722]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://almedaresearch.org/ The African Literary Metadata (ALMEDA) project] - The ALMEDA project’s key outcome is a linked, open, and searchable metadata repository—built from extensive cataloguing of previously uncatalogued materials and enriched through a user-friendly interface launching in 2025, designed to support ongoing growth beyond the project’s initial five-year funding. ** https://diff.wikimedia.org/2026/03/13/structuring-dagbanli-on-wikidata-lexemes-senses-and-the-digraph-challenge/ * Papers: [https://arxiv.org/abs/2603.11767 Understanding Wikidata Qualifiers: An Analysis and Taxonomy] - This study develops a refined taxonomy of Wikidata qualifiers—based on their semantics, frequency, and diversity—to help contributors select appropriate qualifiers, improve querying and inference, and enhance knowledge graph design, ultimately offering a structured framework that covers the most important qualifiers and supports better recommendation systems. By Falquet & Aljalbout (2026). * Videos: [https://m.youtube.com/watch?v=4ZQ67TzUJdM&pp=iggCQAE%3D LIVE Wikidata editing #118 at the Open Data Day] - Wikipedia Weekly Network: ** [https://m.youtube.com/watch?v=KI936x_IBT0&pp=iggCQAE%3D Introduction to editing Wikidata on mobile] - Art + Feminism in Wikimedia Botswana ** [https://m.youtube.com/watch?v=f1XtOtLzYDM&pp=iggCQAE%3D Queer women in the Arts (English): A panel discussion and Wikidata workshop] * Podcasts: [https://wikipediapodden.se/wikidata-notability-reform-356/ Wikipediapodden interviews Lydia Pintscher about the ongoing Wikidata notability reform] (also available on [[c:File:WP356 - Wikidata notability reform.mp3|Commons]]) * Notebooks: [https://observablehq.com/@pac02/who-gets-a-biography-on-french-language-wikipedia Who gets a biography on French-language Wikipedia?] A country-by-country portrait of biographical coverage for people born between 1950 and 2000. ''' Tool of the week ''' * [https://github.com/altilunium/wdquery Wdquery] : [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Wikibase_GraphQL GraphQL-powered] Wikidata item advanced search. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * https://casier-politique.fr * [https://www.fornland.com Fornland]—aggregates over a million cultural heritage sites from Denmark, Norway, Sweden, Finland, Iceland, the Faroe Islands and Greenland into one interface, combining Wikidata and other sources . * [[m:Coolest Tool Award]] *The [[MW:Wikidata_Platform|WMF Wikidata Platform team]] has published its [[:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|March 2026 newsletter]]. To have new issues of the WDP '''monthly''' newsletter delivered to your user talk page, {{#tag:span| [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/WDP team updates|Subscribe to WDP newsletter!]] | style=background-color:#E7F527; border-radius:3px; font-size:90%; font-weight:bold;}} * Reminder that the 4 week grace period for switching to the v1 route for the [https://doc.wikimedia.org/Wikibase/master/js/rest-api/#/item%20search Wikibase REST API search endpoints] will end this week. The v0 route will be turned off and hence will no longer function. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14182|river regime]] (<nowiki>predominant pattern of annual changes to a stream's discharge at a particular period</nowiki>) **[[:d:Property:P14186|seat occupied]] (<nowiki>seat held by a person within an academy or other society</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14183|Génération Nintendo publisher ID]], [[:d:Property:P14184|KCI article ID]], [[:d:Property:P14185|‎LINCS ID]], [[:d:Property:P14187|radeberger-stadtgeschichte.de Object Identificator]], [[:d:Property:P14188|Flohic ID]], [[:d:Property:P14189|‎Vlaams Woordenboek ID]], [[:d:Property:P14191|‎Bach digital person ID]], [[:d:Property:P14192|‎Bach digital work ID]], [[:d:Property:P14193|Identificativo Antenati]], [[:d:Property:P14194|‎Liiga.fi player ID]], [[:d:Property:P14195|‎Pesistulokset.fi player ID]], [[:d:Property:P14196|‎Letterboxd producer ID]], [[:d:Property:P14197|Fragplace brands ID]], [[:d:Property:P14198|Fragplace fragrances ID]], [[:d:Property:P14199|Fragplace notes ID]], [[:d:Property:P14200|Fragplace perfumers ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/population pyramid|population pyramid]] (<nowiki>Age pyramid image for demography articles</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/StatsF1 ID|StatsF1 ID]] (<nowiki>Link to a Formula 1 specific database</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/maximum vehicle height|maximum vehicle height]] (<nowiki>maximum authorized height for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (regulatory limit from signage)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Bibliografi.dk|Bibliografi.dk]] (<nowiki>Bibliografi.dk</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/PeerTube instance URL|PeerTube instance URL]] (<nowiki>the PeerTube instance of/about the subject</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Central Registration Number (Indonesia)|Central Registration Number (Indonesia)]] (<nowiki>primary service registration number assigned to a member of the Indonesian Armed Forces or Indonesian National Police</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Digital Public Good|Digital Public Good]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LUBW-RIPS-Wasserkraftanlage-ID|LUBW-RIPS-Wasserkraftanlage-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant QueenBallers.com d'une joueuse|Identifiant QueenBallers.com d'une joueuse]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foto Atlas taxonomy ID|Foto Atlas taxonomy ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brewver beer ID|Brewver beer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Göteborgsalliansen|Göteborgsalliansen]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Consumer Rights Wiki article ID|Consumer Rights Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Royal Air Force service number|Royal Air Force service number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne dans le Bianco|Identifiant d'une personne dans le Bianco]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tajik-Russian Dictionary word ID|Tajik-Russian Dictionary word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AmericanAristocracy person ID|AmericanAristocracy person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AmericanAristocracy house ID|AmericanAristocracy house ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Shinmei database ID|Shinmei database ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q161672}} - Congolese politician and independence leader (1925–1961) ''' Development ''' * Mobile statement editing: ** If you have not tried it yet, now is an excellent time to turn it on in the beta features section of your preferences, test it and give feedback. ** We have added support for editing globe coordinate statements * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to work on the issue of too many Wikidata in recent changes and watchlists on Wikipedia and co. We are currently prototyping a way to only consider changes that actually have an impact on the article ([[phab:T419823]]). We also finished the work on an emergency switch to turn off sending changes for qualifiers and references to Wikipedia and co in case of major database disruptions ([[phab:T412956]]). * Ontology federation: We are working towards getting the code for ontology federation (in its first version of using Wikidata Items as values on other Wikibase instances) ready for wider testing. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Bangladesh|Bangladesh]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:35, 16. marec 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30228490 --> == Wikidata weekly summary #724 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-03-23. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#723]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AraBot|AraBot]] - Tasks: Adding Aragonese sitelinks and updating articles on [[w:an:|Aragonese Wikipedia]] with Wikidata's data. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/InventaireBot|InventaireBot]] - Task: Make automated edits generated by the inventaire.io (Q32193244) server and manual edits on behalf of users without a Wikidata account. * Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/DelintBot|DelintBot]] - Task: Fix [[mw:Help:Lint_errors|lint errors]] on pages across all namespaces where Wikitext can be written (namespaces not managed by Wikibase). * New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/archive.today|archive.today]] - due to a [[w:Wikipedia:Requests_for_comment/Archive.is_RFC_5|RfC and policy on enwiki]], this discussion needs your input on whether Wikidata will continue listing archive.today links. * Ongoing request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|Notability policy reform]] is looking for input about remaining questions around marginalized knowledge and external identifiers ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: (German) [https://www.youtube.com/watch?v=thXJ1XAbWJ0 Art History Loves Wiki im Museum Schnütgen, YouTube livestream] – 28 March 2026 (UTC+1): presentations by Lisa Dieckmann at 12.30 - 12.50 (“Bilder verknüpfen – prometheus, Normdaten und Wikidata”), Lucy Patterson & Lukas Fuchsgruber at 16.30 - 16.45 (“Kritische Arbeit mit Sammlungsdaten auf Wikidata”), and Max Kristen at 17.30 - 17.45 (“usefulQueries: Unkompliziert Kunstgeschichte in Wikidata erkunden”). ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [[DiffBlog:2026/03/13/structuring-dagbanli-on-wikidata-lexemes-senses-and-the-digraph-challenge|Structuring Dagbanli on Wikidata: Lexemes, Senses, and the Digraph Challenge]] by Masssly and Mohammed Awal Alhassan ** [https://stevehedden.medium.com/open-knowledge-graphs-a-search-engine-for-ontologies-controlled-vocabularies-and-semantic-web-cfcf32a5babe Open Knowledge Graphs: A Search Engine for Ontologies, Controlled Vocabularies, and Semantic Web Tools], by Steve Hedden ** (German) [https://blog.tib.eu/2026/03/16/erinnerungskultur-zum-mitmachen-eine-digitale-landkarte-zum-gestapoterror-in-niedersachsen/ Erinnerungskultur zum Mitmachen: eine digitale Landkarte zum Gestapoterror in Niedersachsen] by Gabriele Fahrenkrog * Papers: [https://arxiv.org/abs/2603.11767 Understanding Wikidata Qualifiers: An Analysis and Taxonomy] presents an analysis of Wikidata qualifiers, focusing on semantics and usage, in order to develop a taxonomy to help in selecting appropriate qualifiers, querying the knowledge graph, and making logical inferences. By Gilles Falquet and Sahar Aljalbout (2026). * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=cwzBfV2bg_g Creating a Wikidata item for a Historic Building] - OpenStreetMap for History Buffs gives a practical example of creating a Wikidata Item for a historic Irish building, but you can adapt it for other historical or archeological sites. ** [https://www.youtube.com/watch?v=XT27D-1JIUo&pp=ygUIV2lraWRhdGE%3D Introduction to Wikidata (Creating items, Statements & References)] - Africa Wiki Women continue their introductory series with trainer, Blessing Timothy. ** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=Eu0C1gWIgFQ Introduction à Wikidata] is also provided by Africa Wiki Women. ** [https://www.youtube.com/watch?v=xw5mfJRgFXk Simple steps to edit Wikidata Episode 1(WAMP)] - [[d:User:Dsp13|User:Dsp13]] of the Wiki Afrodemics Project covers a variety of topics to help new editors make meaningful contributions to Wikidata. ** (French) [https://www.youtube.com/watch?v=1ZxnAI-PrK0 Introduction à la modification de Wikidata sur mobile] - Art+Feminism in partnership with WM Botswana provide a training session for mobile editing (with a focus on women artists, feminist movements and underrepresented cultural contributions). ** [https://www.youtube.com/watch?v=f1XtOtLzYDM Queer Women in the Arts]: Art+Feminism teamed up with WikiLGBT+ ([[m:Event:Queer_Women_in_Arts|Event page]]) for a panel discussion and Wikidata training centering on Queer Women in the Arts, in honour of International Women's Day. Also available in [https://www.youtube.com/watch?v=ZcBCJzH9OUI Spanish] and [https://www.youtube.com/watch?v=Ag5GyE7OtKI Portuguese]. ** [https://www.youtube.com/watch?v=0TXqT2ohfwE Wikidata tools: Pet Scan] - [[d:User:Epìdosis|User:Epìdosis]] introduces this handy tool that allows you to query and generate lists of Wikipedia pages or Wikidata items based on defined criteria such as Categories, Properties, Templates, and others. ** [https://www.youtube.com/watch?v=0hTQF3Mde30 Introduction to Wikidata & Property Dashboard] - ''Essential Wikidata Tools: Automating Your Workflow'' workshop given 13 March 2026. Hosted by Alan Ang, Camillo Pellizari, Pru Mitchell, and Taufik Rosman for the ESEAP community. ''' Tool of the week ''' * [https://property-helper.toolforge.org Wikidata Property Creation Helper] takes a property proposal page and translates it into a QuickStatements batch (and then a second one for the examples) that a property creator can use to quickly create a new property. By [[User:ArthurPSmith|ArthurPSmith]] ''' Other Noteworthy Stuff ''' * GraphQL API ongoing feedback: If you haven’t tried it yet, you can still explore it as a developer-friendly alternative to select WDQS features. Please Share your feedback on the [[d:Wikidata:Wikibase_GraphQL|project page]], or [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/GraphQLAPI/apply sign up] for deeper usability testing. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/mass number|mass number]] (<nowiki>total number of baryons in an atomic nucleus</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/soil acidity preference|soil acidity preference]] (<nowiki>soil acidity preference of a plant species or lichen</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Diepkloof|Diepkloof]] (<nowiki>Place in Johannesburg, South Africa</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/paid-up capital|paid-up capital]] (<nowiki>portion of a company’s issued share capital that has been paid by shareholders</nowiki>) * New External identifier property proposals to review:: [[:d:Wikidata:Property proposal/Shinmei database ID|Shinmei database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturdenkmal-ID Baden-Württemberg|Kulturdenkmal-ID Baden-Württemberg]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Central Registration Number (Police)|Central Registration Number (Police)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NIP 9-digit|NIP 9-digit]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MeetStadium ID|MeetStadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/indexxx.com performer ID|indexxx.com performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGAFD actress ID|BGAFD actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Shellers From the Past ID|Shellers From the Past ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/معرف منشور في قاعدة بيانات معرفة|معرف منشور في قاعدة بيانات معرفة]], [[:d:Wikidata:Property proposal/London Book Trades ID|London Book Trades ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI journal ID|KCI journal ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KCI publisher ID|KCI publisher ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PeerJ person ID|PeerJ person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB–FRANKFURT ID|BIORAB–FRANKFURT ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB–WEIMAR|BIORAB–WEIMAR]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIORAB-KAISERREICH|BIORAB-KAISERREICH]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum perfume ingredient ID|Wikiparfum perfume ingredient ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum perfumer ID|Wikiparfum perfumer ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_LAGL|WikiProject LAGL]] (Linked Ancient and Greek Latin) has been established to develop guidelines for adding statements for ancient authors. * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_IDEA/Oral_Histories|WikiProject IDEA: Oral Histories]] - <small>''International (Digital) Dura-Europos Archive (IDEA)''</small> added a subpage for resources, guidelines and progress for adding oral history Items and Statements. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: {{Q|Q3339328}} - worship of water oracles and associated cultural traditions among the Sawa ''' Development ''' * Infrastructure sustainability: We started working with a contractor to look at Wikidata's data storage to find opportunities for improving it. * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing the work on a prototype to compare a wiki page before and after it has been parsed to see if this is a feasible way to reduce the number of Wikidata changes in recent changes and watchlist that do not affect the article ([[phab:T419823]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:59, 23. marec 2026 (CET)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30228490 --> == Wikidata weekly summary #725 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-03-30. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#724]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Thetalentone|Thetalentone]] - Tasks: Adding and updating references, qualifiers, publication dates, and provenance on my own personal and company items ([[Q138324775]] and [[Q138324581]]) to improve entity confidence for Google Knowledge Graph. Small batches only, no edits to unrelated items. ** [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Dušan Kreheľ (bot)|Dušan Kreheľ]] - Task: Sitelinks existing and newly created municipality pages on hrwiki and Wikidata. * New request for comments: [[Wikidata:Requests for comment/Mass-editing policy]] has a new proposal incorporating feedback and is awaiting votes. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1775664000 18:00 CEST], 08th April 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase. ** [[m:Event:Wiki_Mentor_Africa_-_Women_Tech_Summit_(WMA-WTS)/en|Wiki Mentor Africa - Women Tech Summit]] takes place until 20:00 CET, 30 May 2026. ** "Wikidata in der Sammlungserschließung" (free online event in German on how GLAM institutions can use Wikidata, 20 April 2026, 10-11:30 CET, organized by [[d:Q51845259| Research and Competence Centre Digitalisation Berlin (Q51845259)]]. More info and registration [https://www.digis-berlin.de/workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung-am-20-04/ here]. ** '''Wikidata Ontology Course''': The second offering of the Wikidata ontology course will be given in May and June 2026, with sessions 1-3 pm EDT (UTC-4) on Thursdays. The Wikidata ontology provides structure and organization for the rest of Wikidata and is thus fundamental to Wikidata. The course starts with the basic notions underlying the Wikidata ontology and goes on to cover querying using SPARQL, inference, constraints, advanced ontology notions, problems with the ontology, and other ontology-related aspects of Wikidata. Participants in the course are expected to complete weekly exercise sets and a project. More information on the course can be found at [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course|WikiProject Ontology/Ontology Course]]. To register for this offering fill in and submit the [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdlZ0r69Mkkfa_SWSdQPMNdVMKnae7-sIOyPuANVjFI4FRq0w/viewform Google form]. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://www.opensanctions.org/articles/2026-03-24-poliloom/ Wikidata contains many gaps in its political data. We’ve built a tool to change that (PoliLoom)] ** [https://www.linkedin.com/pulse/from-summer-school-idea-eswc-paper-teaching-ai-repair-wikidata-zxxaf/ From a summer school idea to an ESWC paper: Teaching AI to “repair” Wikidata] * Papers: **[https://rubensworks.github.io/article-did-llms-kill-sparql-federation/ Did AI Crawlers Kill SPARQL Federation?], including Wikidata examples ** [https://www.emerald.com/dlp/article/doi/10.1108/DLP-11-2025-0265/1352756/Gender-and-intersectional-bias-in-featured Gender and intersectional bias in featured biographies on the front page of the Italian edition of Wikipedia, 2014–2024 Open Access] - Wikidata featured heavily in the design and methodology. By Rovira et al., (2026). * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=5KydQwvBelQ Adding architectural data to a Wikidata item for a Historic Building] from OpenStreetMap for History Buffs. ** [https://www.youtube.com/watch?v=0h1KxXnaJrk Live Wikidata Editing #119] - Ainali and Abbe98 are back to edit Wikidata and explain their thinking along the way. ** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=W37StgITf0Y Wikidata and the public domain] - Tools for bulk editing in Wikidata: Mix n Match and QuickStatements, last class of a [https://www.youtube.com/playlist?list=PLmjmrXGUFVlJOyYM3S6CBdNFszYI4FwcM 9-part series] provided by Jorge Gemetto. ** (German) [https://www.youtube.com/watch?v=thXJ1XAbWJ0 Art History Loves Wiki im Museum Schnütgen], day 2, digital/local collection loves wiki. ** (German) [https://www.youtube.com/watch?v=rN19MWWtif8 Von OpenStreetMap zu semantisch vernetzten Wissensgraphen] FOSSGIS 2026 Conference. ** [https://www.youtube.com/watch?v=76wkepRUZLg Using Wikibase as an Integration Platform] with Matthew Ong. Originally given at the Digital Classicist Seminar Berlin, 19 November 2024. ''' Tool of the week ''' * [https://wikivisage.toolforge.org/ WikiVisage] - Train a machine learning model to detect depicted subjects in Wikimedia Commons images and assist with adding the P180 (depicts) property. * [https://yesterdays.maprva.org/subjects/ Yesterdays] - A web platform for cataloging and georeferencing historical images of Richmond, Virginia. It uses Wikidata items to help organize the georeferenced images. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Mobile editing user testing: join the participant panel: Wikimedia Deutschland is planning new user tests for the mobile editing experience (including more data types as a beta feature) in late April–early May. Participants of all experience levels are welcome, and users of right‑to‑left scripts are especially encouraged to sign up. Register [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here]. Participants will be compensated for their time. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14223|Digital Public Good ID]] (<nowiki>identifier of a digital public good in the Digital Public Goods Registry</nowiki>) **[[:d:Property:P14226|apportionment diagram]] (<nowiki>image that displays the representation of seats won by party in an election to an assembly</nowiki>) **[[:d:Property:P14251|peer-review process for scholarly journals or publications]] (<nowiki>''(without English description)''</nowiki>) *Newest External identifiers: [[:d:Property:P14201|‎X Games athlete ID (new)]], [[:d:Property:P14202|AIK soccer player ID]], [[:d:Property:P14203|‎Uitleenwoordenbank ID]], [[:d:Property:P14205|abadis.ir word ID]], [[:d:Property:P14206|‎AmericanAristocracy house ID]], [[:d:Property:P14207|‎AmericanAristocracy person ID]], [[:d:Property:P14208|British Newspaper Archive publication ID]], [[:d:Property:P14209|‎Buitenlandse aardrijkskundige namen in het Nederlands ID]], [[:d:Property:P14210|Landskrona BoIS player ID]], [[:d:Property:P14211|Library of the University of Santiago de Compostela authority ID]], [[:d:Property:P14212|‎DBNL place ID]], [[:d:Property:P14213|Faulhaber edition ID]], [[:d:Property:P14214|Foto Atlas taxonomy ID]], [[:d:Property:P14215|‎Integbio Database Catalog ID]], [[:d:Property:P14216|‎KCUE academy ID]], [[:d:Property:P14217|‎LibriVox reader ID]], [[:d:Property:P14220|‎Manga-DB person ID]], [[:d:Property:P14221|‎Manga-DB magazine ID]], [[:d:Property:P14222|‎Manga-DB publisher ID]], [[:d:Property:P14224|Digital Public Goods Registry]], [[:d:Property:P14225|NSK ID]], [[:d:Property:P14227|Tribuna.com football players ID]], [[:d:Property:P14228|Sport Express person ID]], [[:d:Property:P14229|‎Open Food Facts brand ID]], [[:d:Property:P14230|‎RITVA company ID]], [[:d:Property:P14231|OldRacingCars.com drivers ID]], [[:d:Property:P14232|‎Spellingwijzer Onze Taal ID]], [[:d:Property:P14233|‎EpiMedDat ID]], [[:d:Property:P14234|‎Pinkhof ID]], [[:d:Property:P14235|‎Scheikunde ID]], [[:d:Property:P14236|‎Movist person ID]], [[:d:Property:P14237|‎ISSN-H]], [[:d:Property:P14238|Names, Persons, and Groups of People of the Middle Ages ID]], [[:d:Property:P14239|‎Parlement.com object ID]], [[:d:Property:P14240|wikiru.jp wiki ID]], [[:d:Property:P14241|BGAFD actress ID]], [[:d:Property:P14243|IFK Norrköping player]], [[:d:Property:P14244|‎LINE official account ID]], [[:d:Property:P14245|Norwegian war prisoner histories ID]], [[:d:Property:P14246|‎indexxx.com performer ID]], [[:d:Property:P14247|SetesdalWiki ID]], [[:d:Property:P14248|‎Shellers From the Past ID]], [[:d:Property:P14249|‎SocioMap ID]], [[:d:Property:P14250|Publication ID in e-Marefa database]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/civil service position level|civil service position level]] (<nowiki>classification level of a civilian public service position within a government administrative hierarchy</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Usenet newsgroup|Usenet newsgroup]] (<nowiki>Usenet newsgroup associated with the item</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/predicted winning party|predicted winning party]] (<nowiki>the party predicted to win an election, according to some source</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Numen ID|Numen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/member of the Azorean assembly ID|member of the Azorean assembly ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant Rappels d'une personne|identifiant Rappels d'une personne]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans la base de noms France Archives|Identifiant dans la base de noms France Archives]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Anarâš aavis topic ID|Anarâš aavis topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Perfumery Glossary ingredient ID|Perfumery Glossary ingredient ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MangaBaka manga ID|MangaBaka manga ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JVID performer ID|JVID performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PlayStation Trophies achievement ID|PlayStation Trophies achievement ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BERON lexeme ID|BERON lexeme ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Hogback|WikiProject Hogback]] - Hogbacks are a type of gravestone marker used in 10th - 12th Century Northern England. * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_University_of_Otago_WMIR/WikiProject_Books_of_Mana|University of Otago/Books of Mana]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_sum_of_all_paintings/Collection/Schnütgen_Museum|Schnütgen Museum Collection/Sum of all paintings]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/United_Nations|Govdirectory/United Nations]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Nonprofit_Organizations|Nonprofit Organisations]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/items_with_P569%3DP570|Humans with the same date of birth year (P569) and date of death year (P570)]]. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q275180|Australia (Q275180)]] - 2008 film by Baz Luhrmann * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L737913|viɛla]] - Dagbanli adjective (of quality that is pleasing to human senses). ''' Development ''' * Wikibase GraphQL: We added support for a number of additional datatypes and started working on the functionality for querying Items by the external ID statement values or site links. * Mobile editing of statements: We spent time testing the current state and fixing remaining issues we found. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Mongolia|Mongolia]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:31, 30. marec 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30329875 --> == Wikidata weekly summary #726 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-04-07. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#725]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Wikidata:Requests for permissions/Oversight: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Oversight/EPIC (2)|EPIC (2)]] (RfP scheduled to end at 9 April 2026 12:35 UTC) * New requests for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ChooseLocal|ChooseLocal]] - '''Task/s:''' Read-only harvest of Wikidata entities (businesses, banks, etc.) by country, for use in a Canadia-centric local business directory. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JigildikBot|JigildikBot]] - '''Task/s:''' Sitelink Management: Connecting newly created articles on kaa.wiki to their corresponding Wikidata items using Pywikibot. Label and Description Updates: Adding or updating Karakalpak (kaa) labels and descriptions for various items (especially geographical and biographical items) using OpenRefine. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JJPMaster (bot)|JJPMaster (bot)]] - '''Task/s:''' Automatically add sitelinks for Abstract Wikipedia articles **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/TracklisterBot|TracklisterBot]] - '''Task/s:''' Adding missing external identifiers to Wikidata items for music artists, sourced from Tracklister ([[Q138905706]]), a music database that aggregates data from 20+ platforms. Properties: Discogs artist ID ([[Property:P1953|P1953]]), Spotify artist ID ([[Property:P1902|P1902]]), SoundCloud ID ([[Property:P3040|P3040]]), Bandcamp ID ([[Property:P3283|P3283]]), Beatport artist ID ([[Property:P5765|P5765]]), Deezer artist ID ([[Property:P2722|P2722]]), Last.fm ID ([[Property:P3192|P3192]]), AllMusic artist ID ([[Property:P1728|P1728]]), Apple Music artist ID ([[Property:P2850|P2850]]), Tidal artist ID ([[Property:P11853|P11853]]). Each claim includes a reference with stated in: Tracklister + reference URL pointing to the artist's page on tracklist.live. * Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Dušan_Kreheľ_(bot)|Dušan Kreheľ (bot)]] (approved) ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** The next [[d:Wikidata:Events#Office_hours|Wikidata+Wikibase office hours]] will take place on Wednesday, [https://zonestamp.toolforge.org/1775664000 18:00 CEST], 08th April 2026 in the [https://t.me/joinchat/IeCRo0j5Uag1qR4Tk8Ftsg Wikidata Telegram group]. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase. ** [[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_April_2026| Blazegraph Migration Office Hours]]: Blazegraph migeration office hours April edition is today, 7th January, {{zonestamp|2026-03-27 16:00|16:00 UTC}}. These sessions focus exclusively on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of the Wikidata Query Service (WDQS). [[Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_April_2026|See the office hour page for details and future sessions]]. ** [https://wissenschaftliche-sammlungen.de/de/termine/digis-workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung digiS Workshop: Wikidata für die Sammlungserschließung] - 20 April 2026, 10.00 CEST (08:00 UTC), this online workshop (held in German) will practice Wikidata skills across SPARQL, OpenRefine and QuickStatements with a focus on using Wikidata for GLAM Institutions. To register, visit the link. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/04/wikidata-graphs-for-data-visualisation-of-endangered-horse-breeds-in-wikipedia/ Wikidata graphs for data visualisation of endangered horse breeds in Wikipedia] By Tsaag Valren ** [[:w:fr:Wikip%C3%A9dia:RAW/2026-04-05#L'Atelier|Does country of birth have an effect on the probability to have a biography in French-language Wikipedia?]] (Le pays de naissance a-t-il un effet sur les chances d'avoir une biographie sur Wikipédia ?), published in RAW-Regards sur l'actualité de Wikimedia in Wikipedia in French. ** (German) [[WMDEblog:2026/04/01/wikidata-ist-teil-von-wikimedia-enterprise|Wikidata ist ein teil von Wikimedia Enterprise]] - an update from Wikimedia Germany on Wikidata's inclusion with Wikimedia Enterprise. ** (German) [https://nearby.hypotheses.org/5479 How to edit nearby: Notizen für regionale Open GLAM-Labore und offene Daten] by Jens Bemme. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/17/building-the-dagbanli-dictionarys-audio-pipeline-ogg-ios-and-transcoding/ Building the Dagbanli Dictionary’s Audio Pipeline: OGG, iOS, and Transcoding], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan * Papers: ** [https://arxiv.org/html/2604.02618v1 OntoKG: Ontology-Oriented Knowledge Graph Construction with Intrinsic-Relational Routing] by Li ''et al.,'' (2026), includes a case study of cleaning and resolving entity labels and descriptions from a 100 million entity dump. ** [https://arxiv.org/html/2603.29801v1 ENEIDE: A High Quality Silver Standard Dataset for Named Entity Recognition and Linking in Historical Italian] by Santinia ''et al.,'' (2026), the ENEIDE dataset links over 2000 historical documents to 8,000+ Wikidata entities. ** [https://arxiv.org/html/2603.29336v1#S6 CADEL: A Corpus of Administrative Web Documents for Japanese Entity Linking] by Higashiyama ''et al.,'' (2026) * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=fDdGRXSOP24 Using content from Wikidata in your apps], lightning talk by Jan Ainali ** [https://m.youtube.com/watch?v=7cJNk2cZzBg&pp=0gcJCcQBo7VqN5tDiggCQAE%3D 2025: OpenStreetMap x Wikidata Collaboration: Taiwan Case] ** [https://m.youtube.com/watch?v=9ZaBKr5pCLc&pp=iggCQAE%3D 2025: The Ugandan Geo Quests: Mapping Libraries and Museums into the Knowledge Commons] ** [https://m.youtube.com/watch?v=GomBxbkXZ00&pp=0gcJCcQBo7VqN5tDiggCQAE%3D Using Wikidata for data enrichment in museums] ** [https://m.youtube.com/watch?v=sOCYi3IJN3s&pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 1: What is Wikidata & Why Does It Matter?] ** [https://m.youtube.com/watch?v=UPea-60l3tA&pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 2: Wikidata Building Blocks] ** [https://m.youtube.com/watch?v=lZdxNb-5Slw&pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 3: Create an Account & Your First Edits] ** [https://m.youtube.com/watch?v=HsuydHCnpAE&pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 4: First Edits: Adding References] ** [https://m.youtube.com/watch?v=Y5L7Htxi3Vs&pp=iggCQAE%3D Art + Feminism | Introduction to Wikidata – Module 5: Creating a New Item] ''' Tool of the week ''' * [https://wq42.toolforge.org/ An AI chat interface to Wikidata] by Santhosh Thottingal is a tool that gives answers to almost everything on Wikidata ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Mobile editing user testing: Wikimedia Deutschland is planning new user tests for the mobile editing experience (including more data types as a beta feature) in late April–early May. Participants of all experience levels are welcome, and users of right‑to‑left scripts are especially encouraged to sign up. Register [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here]. Participants will be compensated for their time. * Wikidata's data is now also available via Wikimedia Enterprise APIs. ([https://enterprise.wikimedia.com/blog/wikidata-api-endpoints-wikimedia-enterprise/ Wikimedia Enterprise blog post], [[d:Wikidata:Project chat#Wikidata’s data will be available through Wikimedia Enterprise|WMDE announcement]]) * [[d:Wikidata:Vector_Database|Wikidata embedding]]: The vectors of the embedding are now also published. * (Job vacancy) [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/7543775?gh_src=94cfded01us&utm_source=MyJobMag: Engineering Manager, Wikidata Platform] (WMF) * (Job vacancy in Indonesian) [https://wikimedia.or.id/karier/lowongan-pemagang-data-dan-teknologi-wikimedia-indonesia-2026/ Wikimedia Indonesia: Data and Technology Apprenticeship Vacancy, April-June 2026] - apply by April 10. Duties include recording Wikidata editing tutorial videos, prepare datathons and training materials and events. * Research workshop on content verifiability in Wikidata: Researchers from King's College London (in partnership with the Wikimedia Foundation) invite Wikidata contributors of all experience levels to a 2‑hour online workshop. Participants receive £90 compensation. [[m:Research:Participatory Auditing AI Tools for Information Verifiability|Research details and registration]]. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14254|regional conservation status]] (<nowiki>conservation status of species in national or regional Red List publications that follow the IUCN red list criteria</nowiki>) **[[:d:Property:P14256|‎PeerTube instance URL]] (<nowiki>the PeerTube instance of/about the subject</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14252|PeerJ person ID]], [[:d:Property:P14253|‎RITVA corporate body ID]], [[:d:Property:P14255|‎Royal Air Force service number]], [[:d:Property:P14257|LUBW-RIPS hydroelectric power station-ID]], [[:d:Property:P14258|Biorab-Frankfurt ID]], [[:d:Property:P14259|‎Minfin company ID for banks]], [[:d:Property:P14260|Wikiparfum perfumer ID]], [[:d:Property:P14261|Cultural heritage ID in Baden-Württemberg]], [[:d:Property:P14262|MangaBaka manga ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Wikimedia Commons content descriptor|Wikimedia Commons content descriptor]] (<nowiki>Wikimedia Commons content descriptor which applies to this media file</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/energy density|energy density]] (<nowiki>amount of energy extractable from a substance (e.g. in a combustion engine) per unit of volume or of mass</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/main page URL|main page URL]] (<nowiki>link to main page or item on website</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Bayerische Naturdenkmal-ID|Bayerische Naturdenkmal-ID]] (<nowiki>identifier for natural monuments in Bavaria (Germany), issued by the Bayerisches Landesamt für Umwelt</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/election result|election result]] (<nowiki>map that displays the result of this election</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/meta-category for|meta-category for]] (<nowiki>topic or class of items covered by the lowest categories in this meta-category's hierarchy</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Cast|Cast]] (<nowiki>Cast</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID|Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/lit.link ID|lit.link ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WikiKids page ID|WikiKids page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KuLaDig ID|KuLaDig ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum brand ID|Wikiparfum brand ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Turkey district ID|Turkey district ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Turkey province ID|Turkey province ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OSDev|OSDev]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Giant Bomb Wiki ID|Giant Bomb Wiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Myrotvorets ID|Myrotvorets ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fraktionsprotokolle.de-ID|Fraktionsprotokolle.de-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KISTI article ID|KISTI article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Irish State Administration Database Unit ID|Irish State Administration Database Unit ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID|Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ocremix.org game ID|ocremix.org game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tube8 ID|Tube8 ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/YourPorn ID|YourPorn ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/KssE Wikispecies pages linked to Wikidata items via a specific property] (example given: Family Name <small>''(Q101352)''</small>) - ([[d:Wikidata:Request_a_query#Wikispecies_page_linked_to_a_items_with_a_specific_property|source]]) * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Salon_de_Paris|Salon de Paris]] - a list of annual temporary exhibitions usually held in the Salon Carré of the Louvre Palace. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Mesocosms|Mesocosms]] - about modelling research infrastructure, processes and outcomes involving use of [[d:Q138857216|mesocosm (Q138857216)]] ''(experimental system to examine the natural environment under controlled conditions).'' ** [[d:Wikidata:WikiProject_Indonesia/Kegiatan/Datathon/Arsip/2025|Archive WikiProject for Wikimedia Indonesia February 2025 Datahon]] * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Eswatini|Govdirectory: Eswatini]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/badged_items_without_claims|Badged Items without Claims]] - this report lists items that have received a badge (such as Good / Featured Article) but have 0 statements. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q337480|Académie Julian (Q337480)]] - former art school in Paris, France * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L724819|kurugu (L724819)]] - Dagbanli noun that translate to English as metal, harem trousers, hour or coin. ''' Development ''' * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing to investigate how to reduce the number of irrelevant changes showing up in Recent changes and Watchlist by seeing if we can compare the articles before and after the Wikidata change and detect a change in the article ([[phab:T419823]]) * GraphQL: You can now do lookups using itemByExternalId and itemBySitelink * Mobile statement editing: We worked on fixing remaining bugs ([[phab:T420585 ]], [[phab:T420028]], [[phab:T419586]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Eswatini|Eswatini]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:56, 7. april 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30329875 --> == Wikidata weekly summary #727 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-04-13. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#726]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/ZI_Jony_2|ZI Jony (2)]] - RfP scheduled to end after 17 April 2026 13:09 (UTC) * New requests for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/NirmosBot_3|Nirmos Bot 3]] - Task(s): Turn one or more consecutive hard (non-breaking) spaces into one regular space in Swedish descriptions. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Alex_NB_OT|Alex NB OT]] - Task(s): Correction of incorrectly specified links to population data sources containing wikitext artifacts with categories, which leads to incorrect categorization of articles. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Alex_NB_OT_2|Alex NB OT 2]] - Task(s): Extract KCI article ID from [[d:Property:P953|P953]] and add it to [[d:Property:P14184|P14184]]. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/ReNeuralAgent|ReNeuralAgent]] - Task(s): (1) add descriptions, (2) Latvian labels/descriptions, (3) 'retrieved from' and 'source URL' to unreferenced Statements, (4) missing aliases from external Identifier sources, (5) Geo coordinates, (6) external identifiers, (7) Population numbers, (8) remove 'dead sitelinks', (9) constraint violations. * Open request for comment: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|Mass-editing policy]] is still open and requires your input. ''' Events ''' * Past: Missed the second quarter Wikidata+Wikibase office hour? You can catch up by reading the session transcript here: [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events/Telegram office hour 2026-04-08|2026-04-08 (Q2 2026)]] * Current: (Spanish) [[d:Event:Dominio_Público_en_América_Latina_2026|Public Domain in Latin America 2026]] - 1st edition of the campaign to improve public domain data for Latin America is running until 15 June. * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** Next Linked Data for Libraries [[d:Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session 14 April, 2026: We have our next LD4 Wikidata Affinity Group Session on Tuesday, April 14, 2026 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST (Time zone converter). QuickStatements is one of the most widely used tools in Wikidata, enabling users to upload and edit large volumes of structured data efficiently. Originally developed by Magnus Manske, the tool has become essential for institutions, researchers, and volunteers working with open data. The new QuickStatements 3.0, developed by Wikimedia Brasil with support from Wikimedia Deutschland, introduces a modernized interface, improved performance, and new features shaped by community input, making it easier than ever to contribute high-quality data to the Wikimedia ecosystem. Event page: [[d:Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/QuickStatements3|https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/QuickStatements3]] **[https://artandfeminism.org/panel/community-hours-af-wikidata-modules/ Art+Feminism is hosting a Community Hours session on April 17 to introduce their new Wikidata modules — don’t miss it!] ** [https://www.digis-berlin.de/workshop-wikidata-fuer-die-sammlungserschliessung-am-20-04/ digiS Workshop „Wikidata für die Sammlungserschließung“ am 20.04.] - (German), registration closes 16.04, takes place online (10:00 – 11:30 CEST), room link after registration. ** [https://events.ucf.edu/event/4102698/open-scholarly-profiles-with-wikidata Open Scholarly Profiles with Wikidata] - Wednesday, April 22, 2026 1300 - 1430 EDT (1700 - 1830 UTC). This is an onsite event at University of Central Florida. ** [[w:ig:Event:Visibility_of_Communities_in_Nigeria_2.0|Visibility of Communities in Nigeria 2.0]]: 17.04 - 25.04, (please register on the link). Help enrich Wikidata with cultural preservation, tourism and inclusive development data for items on South Nigerian communities. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: (Spanish) [[wmes:conectando-a-los-autores-y-autoras-del-patrimonio-documental-vasco-en-wikipedia-y-wikidata|Connecting: Basque documentary heritage on Wikipedia and Wikidata]] - a program to make Basque heritage data more visible, with events scheduled through April - June. * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=TiyhYerswVU Live Wikidata Editing #120] with Jan Ainali and Abbe98 ** [https://www.youtube.com/watch?v=gVUDn1E-yJU Can AI Replace Wikipedia? Jonathan Fraine & Raja Amelung Explain Why It Cannot] - Wikimedia Deutschland's Jonathan and Raja discuss why human knowledge and contribution to Wikipedia and Wikidata will always be important. ** [https://www.youtube.com/watch?v=tEzUqaorHtg Interfacing with Wikidata for fun and profit] - Yaron Koren ** [https://drive.google.com/file/d/1qwwpxtdGAG7oYKwlp2ykhyZIgrMYvUgt/view Introduction to Lexicographical data] - By Chinonso Chidi ** [https://m.youtube.com/watch?v=TmMC8L89hOs&pp=iggCQAE%3D WMUK Wikidata Training (1/2) - Why & how to add data to Wikidata] - a beginner-friendly introduction to Wikidata editing hosted by Dr. Martin Poulter. ** [https://m.youtube.com/watch?v=acjchSUjq48&pp=iggCQAE%3D WMUK Wikidata training (2/2) - Make your first Wikidata query using SPARQL] - How to query Wikidata's vast store of knowledge using SPARQL. ** [https://m.youtube.com/watch?v=5WTkl4dXCKA&pp=iggCQAE%3D Wikidata and personal pronouns (P6553) by Clair Kronk and Crystal Yragui] - part of the [[m:Event:Queering_Wikipedia_Conference_2025|Queering Wikipedia Conference (2025)]] ** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=KoSszuyG8tI Queering the public domain using Wikidata and Wikipedia] - with [[m:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]]. ** (Spanish) [https://www.youtube.com/watch?v=jRj3cXRn1uk Taller de OpenRefine por David Ramírez-Ordóñez] ([[m:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]]) - a workshop on OpenRefine with a geder perspective. ** [https://www.youtube.com/watch?v=31VQumm49yM Introducing lgbtDB: A Collaborative Queer Resource and Pilot Data Area] by Clair Kronk. ''' Tool of the week ''' * [https://humansmap.com/ HumansMap] - a connection-visualiser and explorer app for 3 million notable humans, all data sourced from Wikidata. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Call for tool builders: EntitySchemas listening tour: The Wikidata team wants your feedback on EntitySchemas to improve data quality and discoverability. Share your experiences, pain points, and needs via the [[d:Wikidata_talk:Schemas#EntitySchemas_listening_tour_(feedback_round_2)|project talk page]] or this short [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeF1snQbKid7WaurWtEyrYPJ31M9vN8cKl4EocOnwNCvMsZqw/viewform?usp=header Google form] (including option for a 30-min video call). ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14272|ConLang Code Registry code]] (<nowiki>3-letter identifier for language defined in the ConLang Code Registry, using codes reserved for private use in ISO 639-3</nowiki>) **[[:d:Property:P14280|‎official roster page]] (<nowiki>URL of a team's official page about this player</nowiki>) **[[:d:Property:P14299|‎value type of this mathematical property]] (<nowiki>type of the value of this mathematical property when applied to this object or this type of objects</nowiki>) **[[:d:Property:P14300|‎Usenet newsgroup]] (<nowiki>Usenet newsgroup associated with the item</nowiki>) **[[:d:Property:P14317|hardware is incompatible with]] (<nowiki>significant elements with which a computer hardware or electronic device is incompatible and which indicates a significant property of this hardware.</nowiki>) **[[:d:Property:P14319|Peh-oe-ji]] (<nowiki>writing system for Taiwanese Hokkien (Q36778) or other Southern Min (Q36495) language varieties in Fujian and South East Asia.</nowiki>) **[[:d:Property:P14332|‎heir apparent]] (<nowiki>person designated to take on royal position after death of subject</nowiki>) **[[:d:Property:P14341|thumbtime]] (<nowiki>time for video thumbnail in seconds</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14263|Algeria Press Service tag ID (English)]], [[:d:Property:P14264|Algeria Press Service tag ID (French)]], [[:d:Property:P14265|‎BERON lexeme ID]], [[:d:Property:P14266|‎Brussels BeStAddress street ID]], [[:d:Property:P14267|‎Brussels BeStAddress address ID]], [[:d:Property:P14268|‎Atlas of Endangered Alphabets ID]], [[:d:Property:P14269|Anarâš aavis topic ID]], [[:d:Property:P14270|Wikiparfum perfume ingredient ID]], [[:d:Property:P14271|TMDB award ID]], [[:d:Property:P14273|Open Library Collection]], [[:d:Property:P14274|‎Ohio University ArchiveSpace subject ID]], [[:d:Property:P14275|VAi Archiefhub agent ID]], [[:d:Property:P14276|‎PBA.com player ID]], [[:d:Property:P14277|‎IRIS UNIL author ID]], [[:d:Property:P14278|IPRESS ID]], [[:d:Property:P14279|GEMI Number]], [[:d:Property:P14281|‎StandardsMap ID]], [[:d:Property:P14282|‎Japanese Location Database ID]], [[:d:Property:P14283|‎IRDI]], [[:d:Property:P14284|‎Wendingen object ID]], [[:d:Property:P14285|‎Wendingen person ID]], [[:d:Property:P14286|Oricon News ID]], [[:d:Property:P14287|‎JMRC person id (en)]], [[:d:Property:P14288|Rappels person ID]], [[:d:Property:P14289|KCI journal ID]], [[:d:Property:P14290|KCI publisher ID]], [[:d:Property:P14291|BIORAB-Kaiserreich ID]], [[:d:Property:P14292|BIORAB–WEIMAR ID]], [[:d:Property:P14293|‎Mainline Station Heritage Artefacts Collection ID]], [[:d:Property:P14294|Göteborgsalliansen player ID]], [[:d:Property:P14295|‎Fungal Names taxon ID]], [[:d:Property:P14296|‎Dicionário Biográfico de Cientistas, Engenheiros e Médicos em Portugal ID]], [[:d:Property:P14297|‎Brewver beer ID]], [[:d:Property:P14298|Central Registration Number (Indonesian police)]], [[:d:Property:P14301|‎UEA catalogue ID]], [[:d:Property:P14302|‎lit.link ID]], [[:d:Property:P14303|kulturbase.no ID]], [[:d:Property:P14304|KuLaDig-ID]], [[:d:Property:P14310|Topplista artist ID]], [[:d:Property:P14311|TV Drama Database program ID]], [[:d:Property:P14315|‎Thyssen-Bornemisza work ID]], [[:d:Property:P14316|‎Swedish National Archives ID]], [[:d:Property:P14318|Perfumery Glossary ingredient ID]], [[:d:Property:P14320|‎PeeringDB facility ID]], [[:d:Property:P14321|‎Nişanyan Adlar ID]], [[:d:Property:P14322|National Theatre in Prague performance ID]], [[:d:Property:P14323|National Theatre in Prague artist ID]], [[:d:Property:P14324|‎JVID performer ID]], [[:d:Property:P14325|CICAP Encyclopedia ID]], [[:d:Property:P14326|‎MJ character glyph name]], [[:d:Property:P14327|member of the Azorean parliament ID]], [[:d:Property:P14328|Master Ideographs Seeker character ID]], [[:d:Property:P14329|‎London Book Trades ID]], [[:d:Property:P14330|‎Kloekecode]], [[:d:Property:P14331|ID Prix de Lausanne]], [[:d:Property:P14333|‎GDUNO ID]], [[:d:Property:P14334|‎fotbolltransfers.com ID]], [[:d:Property:P14335|Foot Résultats player ID]], [[:d:Property:P14336|‎Dictionary of Unitarian & Universalist Biography ID]], [[:d:Property:P14337|‎DBNL country ID]], [[:d:Property:P14338|‎CROWCASS file number]], [[:d:Property:P14339|‎European Dictionary Portal ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType script tag|OpenType script tag]] (<nowiki>identifier for a script in OpenType</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType language system tag|OpenType language system tag]] (<nowiki>identifier for a language (system) in OpenType</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/tattoos|tattoos]] (<nowiki>anatomical location of a tattoo that this person or character have</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/organization in cooperation with ISO ID|organization in cooperation with ISO ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EDAM Ontology ID|EDAM Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FISH Evidence Thesaurus Identifier|FISH Evidence Thesaurus Identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FISH Thesaurus of Monument Types ID|FISH Thesaurus of Monument Types ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ScriptSource script ID|ScriptSource script ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ScriptSource language code|ScriptSource language code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Extended Defence of Britain Database ID|Extended Defence of Britain Database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Max username|Max username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BE-monumen ID|BE-monumen ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/LAbm List of sitelinked small items to a single Wiki] ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&oldid=2480451843 source]) - example wiki: Maori Wikipedia ** [https://w.wiki/FYno People who have herbarium specimens in Herbarium Dresdense (on a timeline)] ([[d:Wikidata:WikiProject_Collectors_affiliated_with_the_Herbarium_Dresdense_(DR)|source]]) * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Collectors_affiliated_with_the_Herbarium_Dresdense_(DR)|Collectors affiliated with the Herbarium Dresdense (DR)]] * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/QuickStatements3|LD4 Wikidata Affinity Group/QuickStatements3]] - don't forget to add yourself to the participants section if you plan to attend the 14.04 Zoom call. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Temples_in_Roman_Britain/Data_Model|Temples in Roman Britain/Data Model]] subpage was added. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science|Library and Information Science]] added subpages: [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/dashboard_of_librarians|Librarians dashboard]], [[d:Wikidata:WikiProject_Library_and_Information_Science/dashboard_of_indexers|Indexers dashboard]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Special:ShortPages|Short Pages]] - A list of pages (mostly Items) that are very small, often appear completely blank. A review to judge whether they are suitable for deletion, victims of vandalism or require merging or expanding may be appropriate. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q804859|Baldur's gate II: Shadows of Amn]] - an isometric CRPG created with the Infinity engine, adapting the Advanced Dungeons and Dragons 2nd edition ruleset. * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L1250690|spegnere]] (Italian verb) to turn off, switch off, extinguish. ''' Development ''' * The Wikibase Reuse Team is working on ensuring [https://phabricator.wikimedia.org/T413655 language fallback works on the GraphQL] labels of linked entities functionality and [https://phabricator.wikimedia.org/T421994 improving the technical infrastructure behind wbsearchentities]. * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: is working on [https://phabricator.wikimedia.org/T422564 introducing metrics] that help observe the impact of Recent Change related work. Work continues on improving the Diff ([https://phabricator.wikimedia.org/T419244 T419244], [https://phabricator.wikimedia.org/T419823 T419823]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/United Nations|United Nations]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:40, 13. april 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30379279 --> == Wikidata weekly summary #728 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-04-20. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#727]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Yamato Shiya|Yamato Shiya]] - RfP scheduled to end after 26 April 2026 11:10 (UTC) * Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/ZI Jony 2|ZI Jony 2]] - Closed as successful ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #88 May 11 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. ** Wikidata turns 14 this October, and it’s time to start thinking about birthday celebrations🥳. [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/O6V5RI7VMZCQGFTJZNNFOYZPJ6OPPK2R/ See the various ways in which you can participate]. ** [https://events.ucf.edu/event/4102698/open-scholarly-profiles-with-wikidata Open Scholarly Profiles with Wikidata] - April 22, 2026 1300 - 1430 EDT (1700 - 1830 UTC). This is an onsite event at University of Central Florida and requires registration (see link). ** [https://www.instagram.com/p/DXNPK8jkl7p University of Central Illinois - How does data power Wikipedia and Wikidata?] Discover how your data skills can make an impact. Join the two onsite sessions (April 21, follow the link for registration details). '''Module 1''' - GLAM Wiki and the Wikimedia Ecosystem: Commons and Structured Data: 0930 - 1130 CDT - An overview of GLAM-Wiki (Galleries, Libraries, Archives and Museums). '''Module 2''' - Wikidata: Editing, Querying, Citations and GIS Applications, 1300 - 1500 CDT ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [[DiffBlog:2026/04/14/women-in-photography-wikidata-workshop-with-lightbox-library|Women in Photography – Wikidata Workshop with LightBox Photo Library]] - to address the underrepresentation of women photographers in the Wikimedia Projects, this workshop brought tech reporters, librarians, researchers and photography enthusiasts to understand how Wikidata can unlock data silos and connect different projects (in the Wikiverse and external) to make data on women photographers more searchable. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/14/her-heritage-wiki-challenge-artfeminism-in-ghana-month/ Her Heritage Wiki Challenge: Art+Feminism in Ghana Month] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/03/18/no-signal-no-problem-building-the-dagbanli-dictionary-for-offline-use/ No Signal? No Problem: Building the Dagbanli Dictionary for Offline Use], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan * Papers: [https://link.springer.com/article/10.1007/s11192-026-05621-1 Optimising university web visibility: strategies using Wikidata identifiers and statements in Webometrics rankings] By Backory et al., (2026), this study analyses Webometrics rankings of universities, applying clustering algorithms (K-means, hierarchical clustering, fuzzy C-means, GMM, and DBSCAN) to identify which identifiers and statements the top-ranked institutions have in common on their Wikidata entities. * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=Q8qG2QxqsQE OKI Internship 2026 - Wikidata & Screening Test Preparation] - Part of the Open Knowledge Initiative, hosted by Ankit V & Kasyap P. ** [https://www.youtube.com/watch?v=GnOHrG_nVvY Charted Roots - Genealogy and worldbuilding in Obsidian] - includes an example of linking to Wikidata to quickly add location data to your visualised family history. ''' Tool of the week ''' * [https://hay.toolforge.org/depictor/index.php Depictor] by Hay Kranen is a tool that add structured data statements to Wikimedia Commons using a game-like interface ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [https://librarycarpentry.github.io/lc-wikidata/01-introduction.html What is Wikidata? - Library Carpentry] is part of ''The Carpentries'', a registered non-profit teaching foundational coding and data science skills. They recently updated their introductory course to Wikidata and knowledge graph concepts. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14344|‎ocremix.org game ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/especially|especially]] (<nowiki>qualifier for statements to refine a value that applies more generally, but applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than "including" (P1012)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/independent of theory|independent of theory]] (<nowiki>theory that proves neither this proposition nor its negation</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/EPBC conservation status|EPBC conservation status]] (<nowiki>the conservation status from the Australian Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999 assigned by the Australian Department of Climate Change, Energy, the Environment and Water</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/part of discography|part of discography]] (<nowiki>discography that this musical release is a part of</nowiki>) *New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Thai Government Agency GFMIS Code|Thai Government Agency GFMIS Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Conlang Database ID|Conlang Database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Plataforma Acácia|Plataforma Acácia]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Observatório Terras Quilombolas|Observatório Terras Quilombolas]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LMTA folkloro archyvo ID|LMTA folkloro archyvo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kulturdenkmal-ID Rheinland-Pfalz|Kulturdenkmal-ID Rheinland-Pfalz]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID|UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Код Вестра|Код Вестра]], [[:d:Wikidata:Property proposal/19star performer ID|19star performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EM-DAT disaster number|EM-DAT disaster number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ColBase ID|ColBase ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIOSOP ID|BIOSOP ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BIOKAND ID|BIOKAND ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://query-chest.toolforge.org/redirect/0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000002BJC71J4LUqy0w0MAAygQUkoMc46KQ2QeA28GuQ6saU Depthness of subway stations in meters] (by [[User:Bouzinac|Bouzinac]]) * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/children_of_unborn_parents|Children of unborn parents]], this list shows the child entity's birth date predates the parent entity's birth date: good candidates to check if the birth and relationship statements need correcting. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q41178|Haïlé Sélassié Ier]] - Emperor of Ethiopia from 1930 to 1974 * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L9704|slide (L9704)]] - English noun (slaɪd) meaning "a photographic transparency", "a playground or gym apparatus", or "a mass movement of earth or snow" ''' Development ''' * The Wikibase Reuse team continued their work on ensuring [https://phabricator.wikimedia.org/T413655 language fallback works for labels of linked entities in GraphQL] and on [https://phabricator.wikimedia.org/T421994 refactoring wbsearchentities] * The Wikidata team worked on explored how to reduce load for low data users [https://phabricator.wikimedia.org/T400325 T400325], fixed some bugs on the new mobile editing on Items [https://phabricator.wikimedia.org/T418110 T418110], [https://phabricator.wikimedia.org/T414454 T414454] and improved some error messages [https://phabricator.wikimedia.org/T417797 T417797], [https://phabricator.wikimedia.org/T412145 T412145] * In the WIT team, engineering continued working on the [https://phabricator.wikimedia.org/T419823 LilDiffCheck prototype] [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/South_Korea|South Korea]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:04, 20. april 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30424079 --> == Wikidata weekly summary #729 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-04-27. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#728]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Closed request for adminship: '''[[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Yamato_Shiya|Yamato Shiya]]''' - Congratulations to our newest Admin! * New requests for permissions/Bot: '''[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Chamiln17@FineWiki|Chamiln17@FineWiki]]''' - '''Task/s:''' Read-only Wikidata entity cache build for an academic temporal language model dataset. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Next [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group|LD4 Wikidata Affinity Group]] session — 28 April 2026 at 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST. This session covers QuickStatements 3.0, the updated batch-editing tool for Wikidata, redeveloped by Wikimedia Brasil with support from Wikimedia Deutschland, featuring a modern interface and improved performance. Watch the previous session recording: [https://www.youtube.com/watch?v=zkd_W_K2CEQ on youtube]. More details: [[Wikidata:WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/QuickStatements3 | QuickStatements3]] ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/10/the-gballi-browser-designing-for-the-dagbanli-alphabet/ The Gballi Browser: Designing for the Dagbanli Alphabet], by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan ** [[DiffBlog:2026/04/21/building-visibility-for-african-women-on-wikimedia-the-empowerher-fellowship|Building Visibility for African Women on Wikimedia: The EmpowerHer Fellowship]] by Andikan Efiok Eduok. * Papers: ** [https://openhumanitiesdata.metajnl.com/articles/10.5334/johd.430 Call for Edits Nearby: Open Archives Metadata from Saxony] by J. Bemme & M. Munke (2026), latest paper in the Journal of Open Humanities Data series. ** (Deutsch) [PDF] [https://arthist.net/reviews/52225/view=pdf Art History Loves Wiki 2026 | digital/local.collection loves wiki] - report from ArtHist.net on the recent 3rd edition of the conference, held at the Museum Schnütgen, Köln, from 27 – 29 March. * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=7GAI0MXlYBE Live Wikidata Editing, #121] with Jan Ainali and Abbe98. ** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=Ci-TFUyvnAU Build with Wikimedia open data: APIs, SPARQL and visualization] with Carla Toro Fernández, Director Technology WM Chile. ** [https://www.youtube.com/watch?v=1mehivb26qI Every Airport Ever Built (1909-2024)] - an animated map showing where and when airports were built. Powered by Wikidata and OurAirports. ** (Catalan) [https://www.youtube.com/watch?v=1xFbsSRMncs Barcelona Free Software: How to use Wikidata to make public domain digital works visible?], [[d:User:Hiperterminal|User:Hiperterminal]] presents Paulina, discusses the work done in digitising collections and how to make public domain works visible. * Notebooks: [https://observablehq.com/@pac02/does-the-country-of-birth-affect-the-likelihood-of Does the country of birth affect the likelihood of having a Wikipedia biography?] by [[User:PAC2]] ''' Tools of the week ''' * [https://app.wikitime.live/ The Human History Atlas (WikiTime)], a browser-based atlas that uses Wikidata and Wikipedia-sourced data to construct timelines and allows exploration of significant historical events. * [https://olympians.toolforge.org/athletes Wikilympians], a real-time list of all 153,412 known Olympic competitors with Wikidata and Wikipedia coverage statistics ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Wikibase Suite 7.0 and Wikibase Suite Deploy 7.0.0 have been launched! It brings Wikibase closer to feature parity with Wikidata. Here's what's in the latest release: ** [[mw:Extension:Echo|Echo Extension]]: User activity alerts and notifications. ** [[mw:Extension:DiscussionTools|Discussion Tools Extension]]: Set of tools to enhance discussion pages. ** [[mw:Trust_and_Safety_Product/Temporary_Accounts|Temporary Accounts]]: The support for temporary accounts without IP address exposure has been added. It will, however, remain disabled by default, in line with Wikibase Cloud. ** Grouped External Identifiers (https://phabricator.wikimedia.org/T310898): External identifiers are now grouped on entity pages for better readability. ** “Mul” (multi-language) support: Adds support for multi-language values. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14345|perspective]] (<nowiki>point of view for an image of an object, for example an anatomical structure (ventral, dorsal, frontal)</nowiki>) **[[:d:Property:P14347|Bavarian natural monuments ID]] (<nowiki>identifier for natural monuments in Bavaria (Germany), issued by the Bayerisches Landesamt für Umwelt</nowiki>) **[[:d:Property:P14351|‎audio version of text]] (<nowiki>The audio version of a text (e.g. book). Not the audio version of the Wikipedia article about the text (e.g. book).</nowiki>) **[[:d:Property:P14359|‎motive]] (<nowiki>verified reasoning behind an action</nowiki>) **[[:d:Property:P14360|‎award category or rank]] (<nowiki>(qualifier of P166) specific category or rank of an award received, for awards with more than one category or rank</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14346|‎BE-monumen ID]], [[:d:Property:P14348|Team Norway athlete ID]], [[:d:Property:P14349|‎Kantonsspital St.Gallen author ID]], [[:d:Property:P14350|‎Consumer Rights Wiki article ID]], [[:d:Property:P14353|Central Registration Number (Indonesia Military)]], [[:d:Property:P14354|‎Conlang Database ID]], [[:d:Property:P14355|EM-DAT disaster number]], [[:d:Property:P14356|UNDRR-ISC Hazard Information Profile ID]], [[:d:Property:P14357|‎EDAM Ontology ID]], [[:d:Property:P14358|‎Turkey province ID]], [[:d:Property:P14361|Kvinnehistorie.no topic ID]], [[:d:Property:P14362|CNVD-ID]], [[:d:Property:P14363|GiveSendGo fundraising ID]], [[:d:Property:P14364|radiko person ID]], [[:d:Property:P14365|Wikiparfum brand ID]], [[:d:Property:P14366|‎Turkey district ID]], [[:d:Property:P14367|OSDev article ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/different from property|different from property]] (<nowiki>This property is to be distinguished from the other property</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/SELL rating|SELL rating]] (<nowiki>classification in the Syndicat des éditeurs de logiciels de loisirs rating system</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/time expansion|time expansion]] (<nowiki>factor by which a recording's duration has been extended or compressed relative to the original real-time event, without pitch correction; values greater than 1 indicate time expansion (e.g. 10 = ten times longer than real life, pitch lowered tenfold); values less than 1 indicate time compression (e.g. 0.1 = ten times shorter, pitch raised tenfold); 1 = real-time</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Parental Advisory System rating|Parental Advisory System rating]] (<nowiki>content rating for coin-operated video games</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEFOX film ID (reproposal)|CINEFOX film ID (reproposal)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEFOX parson ID (reproposal)|CINEFOX parson ID (reproposal)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VK video ID|VK video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brew TV|Brew TV]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CycleBase cyclist ID (new)|CycleBase cyclist ID (new)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Royal Australian Air Force service number|Royal Australian Air Force service number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Files of the Reich Chancellery ID|Files of the Reich Chancellery ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/MDpD List of treaties/truces in the time] by [[:d:User:Bouzinac | Bouzinac ]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Occupations|WikiProject Occupations]] for enriching items [[d:Property:P106|occupation ''<small>(P106)</small>'']], [[d:Q12737077|occupation ''<small>(Q12737077)</small>'']] with data verified from official national occupation classification systems. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/without_claims_by_site|Without Claims by Site]] - this report will list how many Wikidata Items have 0 Statements, with a linked Wiki Article/page. Click ''reports/all items'' for a per wiki list, and consider expanding. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q845661|Okazaki fragments]] - short DNA sequences synthesized discontinuously during DNA replication * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L29733|transfer (L29733)]] - English noun/verb (ˈtræns.fɜːr) meaning "to move from one place to another", "a sports team member moving to another team", or "a ticket allowing continuation of a journey" ''' Development ''' * Query Service: It is now possible to download query results in Wikidata Query Service that include coordinates as KML & GPX (GeoJSON has been available since last year). Text from the first column in the results is used as the value for naming POIs. Thanks again to Atom.oil.2 for the patch. ([[phab:T414376]]) * The Wikidata team continued working on a prototype to make WikiProjects more visible ([[phab:T420907]]) and made the new Wikidata mobile UI use auto-resizing text areas instead of single-line text inputs, in order to make longer values easier to edit ([[phab:T414420]]) * The Wikidata Integrations team now has a working prototype of LilDiffCheck, injecting wikidata changes into recent changes only if there was a change on the wikipedia html ([[phab:T421390]]) * Language fallback will be available this week on the labels of linked entities functionality in GraphQL ([[phab:T413655]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Main dashboard|field of work]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:28, 27. april 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30424079 --> == Wikidata weekly summary #730 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-05-04. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#729]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Chamiln17@FineWiki|Chamiln17@FineWiki]] - Task: This bot performs a read-only cache build for an academic temporal language model dataset. * Other: [[d:Wikidata:WikiProject Ontology/Status of Ontology Classes and Properties|better tools to support constraints implied by properties like disjoint union of]] ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[d:Event:WikiProjects Days 2026|WikiProjects Days 2026]] (online, June 19 to 21). A community gathering focused on making WikiProjects more useful, visible, and alive. [[d:Event talk:WikiProjects Days 2026|Propose a session]] (deadline for proposals: May 26, 2026) or register now. ** [[m:Language_Diversity_Conference/Submissions|Language Diversity Conference]] - Call for Submissions ends 15 May 2026. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/29/wikidata-community-summit-2026-coscup-call-for-proposals/ Wikidata Community Summit 2026 @ COSCUP] - Call for Proposals ends May 9, 2026. ** [https://www.laguardia.edu/event/lic-photo-walking-tourwikipedia-workshop/ LIC Photo Walking Tour + Wikipedia & Wikidata Workshop] - May 16, 12:30 - 16:00 EDT (UTC-4). A historical walking tour of Long Island City, New York, concluding with a Wiki-skills workshop at LaGuardia. Registration on the event link. * Ongoing: [[d:Wikidata:Events/Coordinate_Me_2026|COORDINATE ME 2026]] - a Wikidata competition for geolocatable content has just started and ends 31 May 2026. Visit the link for details on how to participate. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://christianmahnke.de/en/post/blog-visualisation/ Visualised Blog metadata through SPARQL queries] - ChristianMahnke blog. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/04/22/mozilla-common-voice-meets-wikidata-how-the-dagbanli-dictionary-got-audio-usage-examples/ Mozilla Common Voice Meets Wikidata (How the Dagbanli Dictionary Got Audio Usage Examples)] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/03/wiki-loves-mother-tongue-2026-in-the-igbo-community/ Wiki Loves Mother Tongue 2026 in the Igbo Community] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/04/eduwiki-workshop-highlights-practical-uses-of-wikimedia-commons-in-education/ EduWiki Workshop Highlights Practical Uses of Wikimedia Commons in Education] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/02/recap-wiki-for-human-rights-lgbtiq-nigeria-february-and-march-training/ Recap: Wiki for Human Rights, LGBTIQ+ Nigeria, February and March Training] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/01/the-new-artfeminisms-wikidata-modules-are-here/ The new Art+Feminism’s Wikidata Modules are here!] * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=9lEyzX98BFE Panel on Wikidata and public domain in Colombia] (Spanish): on April 24th, the National Library of Colombia, The Cultural Network of the Bank of the Republic of Colombia, Wikimedia Colombia and Fundación Conector discussed about digital heritage and Wikidata, its challenges and opportunities for collaboration. ** [https://www.youtube.com/watch?v=qAnnn-Bk7Tk Wikibase - an introduction by Jason Evans] (Open Data Manager, National Library of Wales). Produced by the Wikimedian in Residence channel, University of Edinburgh. ** [https://www.youtube.com/watch?v=OV4aL2PdjIc A uMap based on Wikidata] - a use-case of Holy Wells located in Ireland, associated with female Saints, powered by Wikidata and OpenStreetMap. ** [https://www.youtube.com/watch?v=ViOkEYQLggM Wikifunctions in practice: Reusable Logic for Wikimedia] - Presentation given by Toby Hudson ([[d:User:99of9|User:99of9]]) at the Wikiconference Australia 2026. ** [https://www.youtube.com/watch?v=-qYi3xPtB8I Mentor Me! Session 3A] - This in-person and hands-on session is provided by the Wikimedia Tyap User Group, and continues in the following sessions: [https://www.youtube.com/watch?v=J4b6Y3w4_ME Mentor Me! Session 3B] and [https://www.youtube.com/watch?v=X2QM5RdJhl0 Mentor Me! Session 3C]. Led by Gwakhap D. Anthony, it will cover how to document languages with Wikidata lexemes. * Africa Wiki Women: ** [https://www.youtube.com/watch?v=1mrF98BA1SM Linking images from Commons to Wikidata and Wikipedia] - how images are used across the Projects with examples documenting African Women. ** [https://www.youtube.com/watch?v=fANX6mDde5A Newbies Monthly Meetup for Africa Wiki Women] - further training and introductory skills for Wikidata and how it interacts with the other Wikimedia Projects. ** [https://www.youtube.com/watch?v=yvatmrH1uhQ EditHer Africa Contest (April)] - a beginner-friendly hands-on Wikidata item creation guide and launch of the monthly contest, with a focus on African Women in Works and Leadership. ''' Tool of the week ''' * [https://openhistory.app OpenHistory] – interactive historical atlas of 21k+ Wikidata-sourced historical events, polities, and territories on a timeline+map. SPARQL-driven pipeline, MIT/CC BY-SA. ([https://github.com/kdhillon/openhistory GitHub]) ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [https://wikitrivia.tomjwatson.com/ WikiTrivia] - the webgame about putting historical events in the correct order recently got a huge update, thanks to creator Tom Watson. * [[mw:Wikimedia_APIs/Rate_limits|Wikimedia API's / Rate limits]] - new rate limits are being added for all Wikimedia projects, to ensure sustainable use to the REST an ACTION API's. If you operate a bot and it has recently started producing an error message for producing too many API requests, please consult the linked MediaWiki page and amend your bot as needed. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: [[:d:Property:P14387|‎meta-category for]] (<nowiki>topic or class of items covered by the lowest categories in this meta-category's hierarchy</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14368|KISTI article ID]], [[:d:Property:P14369|FISH Monument Types Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14370|FISH Evidence Thesaurus ID]], [[:d:Property:P14371|Organization in cooperation with ISO ID]], [[:d:Property:P14372|ScriptSource script code]], [[:d:Property:P14373|‎ScriptSource language code]], [[:d:Property:P14374|Tube8 performer ID]], [[:d:Property:P14375|Bundestag Group Minutes ID]], [[:d:Property:P14376|Westra code]], [[:d:Property:P14377|Myrotvorets ID]], [[:d:Property:P14378|‎Irish State Administration Database Unit ID]], [[:d:Property:P14379|Hessische Parlamentarismusgeschichte Abgeordneten-ID]], [[:d:Property:P14380|YouPorn performer ID]], [[:d:Property:P14381|‎GFMIS Agency Code]], [[:d:Property:P14382|‎Royal Australian Air Force service number]], [[:d:Property:P14383|‎Plataforma Acácia ID]], [[:d:Property:P14384|‎Observatório Terras Quilombolas ID]], [[:d:Property:P14385|BIOSOP ID]], [[:d:Property:P14386|BIOKAND ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/(found) liable of|(found) liable of]] (<nowiki>tort or civil wrong a person or organization was found liable of</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/DMCA takedown policy URL|DMCA takedown policy URL]] (<nowiki>DMCA (Digital Millennium Copyright Act) takedown policy or submitting page of this hosting site or UGC (User Generated Content) distributor</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/18 U.S.C. § 2257 policy URL|18 U.S.C. § 2257 policy URL]] (<nowiki>age requirement documentation URL statement of this website or company</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/monolingual text name properties|monolingual text name properties]] (<nowiki>(with an associated language code) name by which a subject is recorded in a database, mentioned as a contributor of a work, or is referred to in a particular context</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Gidrologicheskaya Izuchennost Code|Gidrologicheskaya Izuchennost Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/QBWiki article ID|QBWiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dijital İstanbul ID|Dijital İstanbul ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NaPTAN stop area code|NaPTAN stop area code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant Cairn d'un éditeur|Identifiant Cairn d'un éditeur]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Darwin Correspondence person ID|Darwin Correspondence person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ACM Digital Library institution ID|ACM Digital Library institution ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SensCritique person ID|SensCritique person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ National Archives of Japan Digital Archive ID| National Archives of Japan Digital Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VGs drapsoversikt ID|VGs drapsoversikt ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Semanticscience Integrated Ontology ID|Semanticscience Integrated Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Senkyo.com|Senkyo.com]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Objectif plumes author pages|Objectif plumes author pages]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Maoyan personage ID|Maoyan personage ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/critify.de publication ID|critify.de publication ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookNotification author ID|BookNotification author ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/MR9w Script style of manuscript Qur'ans] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Early_Modern_Silesia|Early Modern Silesia]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Tango|Tango]] * WikiProject Highlights: WikiProject Ontology has gathered a [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2|list of potential projects]] for the second offering of the Wikidata Ontology course, and has published a subpage to discuss the future of [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Status_of_Ontology_Classes_and_Properties|Ontology Classes and Properties]]. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/unmarked_supercentenarians|Unmarked Supercentenarians]] - this list displays humans who do not have a claim ''supercentenarian (Q1200828)'' (or ''alleged supercentenarian (Q106991708)''), but the difference between their Date of Birth and Date of Death is greater than 110 years. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q174284|Raiders of the Lost Ark]] - a 1981 film directed by Steven Spielberg and starring Harrison Ford, Karen Allen, and John Rhys-Davies. * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L2205|gje (L2205)]] - Norwegian verb (jeː) meaning "to give", "to perform/hold", or "to diminish in strength" ''' Development ''' * Mobile statement editing: We continued fixing issues uncovered in testing * WikiProjects: We are working on adding links to the sidebar of Items to lead people to the respective WikiProjects for that Item. This way we hope to help people more easily find data modelling documentation as well as other editors interested in the same topic. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:51, 4. maj 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30424079 --> == Wikidata weekly summary #731 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-05-11. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#730]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AAU_Research_NLP_Bot,_1|AAU Research NLP Bot 1]] - Task(s): Querying Wikidata for entities and relations and paths between them. From 1-hop until 3-hops. * Closed request for permissions/Bot: [[d:User:MarisDreshmanisBot|MarisDreshmanisBot]] (formerly ''ReNeuralAgent Bot'') has been approved after a community intervention, see the discussion [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot#Maris_Dreshmanis_—_ReNeuralAgent|here]]. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** '''[[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026]]''' will take place between '''19 - 21 June'''.<br>WikiProjects are crucial to improving data quality and onboarding newcomers to specific areas of Wikidata. This event is the place for all editors to discover WikiProjects, find ones to join, learn about their modelling practices and how to improve the content and tools of your favourite WikiProjects. '''[[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register here]]''' to get any news or updates about this new Wikidata X Days event. The '''Call for Proposals''' is open! If you have an idea for a session, please '''[[d:Event_talk:WikiProjects_Days_2026|submit it here]]''' by '''26 May'''. ** [[d:Event:Wikidata Live Editing 122|Wikidata Live Editing]], 11 May ** [https://ai-bridges.org/2026/02/13/symposium/ AI Bridges Symposium] is taking place at ''Senate House, University of London'' across 28 and 29 May. (Free) Registration for this on-site event closes 21 May. The event will begin with introductions to Wikidata, Wikibase, connecting AI with Wikidata and follow on day 2 bringing the full ecosystem together for dialogue, debate, and collaborative action. * Ongoing: [[d:Wikidata:Events/Coordinate_Me_2026|Coordinate Me 2026]] - edit items with a [[d:Property:P625|P625 ''(coordinate location)'']] from the focus countries and be in the running for a prize. Ends 31 May 2026. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/08/building-wikimedia-tools-in-northern-nigeria-the-arewa-techcom-hackathon/ Building Wikimedia tools in Northern Nigeria: launch of Arewa TechCom through the Arewa Wikimedia Hackathon 2026] ** [https://addshore.com/tag/wikibase-world/ Editing wikibase.world (a MediaWiki site), with Jules (an AI agent)] by Addshore. ** [https://www.linkedin.com/pulse/libraries-ai-infrastructure-african-edition-stuart-michael-edelenbos-bsage/ Libraries as AI Infrastructure: The African Edition] - reflections on overlooked African contributions to linked data and AI infrastructure, highlighting Wikibase-powered projects African Literary Metadata (ALMEDA) and Nigeria’s Semantic Name Authority Recognition (SNAR). By Stuart Michael Edelenbos ** [https://www.tabakalera.eus/en/tabakalera-has-promoted-open-access-cultural-knowledge-linking-medialab-catalogue-wikidata Tabakalera promotes open access to cultural knowledge by linking their medialab catalogue to Wikidata] ** [https://blog.stoa.org/archives/4398 The Stoa: a Review for Digital Classics - report on Linked Pasts 11 - Epigraphic Data in Wikidata, from Ontology to Practice] ** [[Diffblog:technical-tinkering-for-commonsdb-at-the-wikimedia-hackathon/|Technical tinkering for CommonsDB at the WM Hackathon]] by Ainali. ** [https://www.ezrabrand.com/p/introducing-index-historical-jewish-figures Ezra Brand - Introducing a New Index of Biblical, Talmudic, and Medieval Jewish Figures] - Wikidata helps index and categorise Jewish figures into distinct periods. ** (Deutsch) [https://arthist.net/archive/52383 ArtHist: New Art-Historical Resource on the Web] and [https://blog.tib.eu/2026/05/11/eingepraegte-geschichte-das-meistersiegel-wiki-ist-online/ TIB Blog: Embossed story – the Meistersiegel-Wiki is online] are both articles about the new ''Meistersiegel'' Wikibase instance. * Papers: [https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/dco/issue/view/7602 Volume 12,2] of [[:d:Q130266048|Digital Classics Online]] contains many papers regarding the use Wikidata and Wikibase in the field of Classics: ** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112296 ''Hypotheseis, a Database of Named Entities Surrounding Greek Rhetorical Exercises''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]] ** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112294 ''Altinum: a Wikidata Project for Digital Epigraphy and Prosopography''] by [[:d:User:Anna Clara Maniero Azzolini|Anna Clara Maniero Azzolini]] ** [https://doi.org/10.11588/dco.2026.12.112287 ''The NIKAW Project: An Infrastructure of Texts, Entities and Language Models to Study the Circulation of Knowledge in the Ancient World''] by [[:d:User:Ake1990|Margherita Fantoli]] * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=WGcTriZO6dA OpenDataDEx - Exploring Supreme Court Rulings in Wikidata], for The Knowledge Commons project. Try it out for yourself: [https://opendatadex.com/ Open Data Explorer] ** [https://www.youtube.com/watch?v=hGsdryuQwTI Wikidata: Introduction and Basics] - an introductory session provided by WMUG Uganda. ** (Arabic) [https://www.youtube.com/watch?v=i67lJQfGPFg Introduction to Wikidata] hosted by Michel Bakhni for the channel: ''Wikimedia group for those interested in Islamic civilization'' * Presentations: ** (Deutsch) [[c:File:Wikidata_in_Museen,_Archiven_und_Bibliotheken.pdf|Wikidata in Museums, Archives and Libraries]] ** [[c:File:Wikicite_2025_white_paper_summary.pdf|White Paper (PDF) - Wikidata Days and Wikicite (2025)]] - Open bibliographic metadata in practice, what was learned in Bern and what libraries and the community can do next. ''' Tool of the week ''' * [https://opendatadex.com/ Open Data DEx Explorer] - ''"an interactive graph visualizer of semantic Open Data. Relationships are discovered heuristically and a graph structure created in real time, allowing navigation and insight into raw data without building formal ontologies."''Read more on [https://theknowledgecommons.org/ The Knowledge Commons blog], by Michelle Tomlyn. * [https://gapmap.wiki GapMap.Wiki] - explore knowledge gaps between different language Wikipedia's. GapMap identifies Wikipedia articles that exist in many languages but missing from the target, helping editors prioritize which articles to translate or create. No AI is used, just comparing publicly available databases. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Mobile editors can now edit all datatypes directly in the mobile view. To help improve this new interface, Wikimedia Deutschland is looking for volunteers (especially editors from Right-to-left languages) for UX testing sessions. Participants will be compensated for their time. Sign up [https://greatquestion.co/wikimediadeutschland/bo2e7e2a/apply here] (greatquestion) and learn more on the project page: [[d:Wikidata:Usability and usefulness/Item editing experience/Mobile editing of statements|Mobile editing of statements]] ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14392|‎energy density]] (<nowiki>amount of energy extractable from a substance (e.g. in a combustion engine) per unit of volume or of mass</nowiki>) **[[:d:Property:P14401|‎Parental Advisory System rating]] (<nowiki>content rating for coin-operated video games</nowiki>) * Newest External identifierss: [[:d:Property:P14388|Cyprus company ID]], [[:d:Property:P14389|‎DBNL title ID]], [[:d:Property:P14390|ShotOnWhat film ID]], [[:d:Property:P14391|‎Shinmei database ID]], [[:d:Property:P14394|‎ColBase ID]], [[:d:Property:P14395|Lubimyczytać version/edition ID]], [[:d:Property:P14396|Files of the Reich Chancellery ID]], [[:d:Property:P14397|‎Darwin Correspondence person ID]], [[:d:Property:P14399|‎Gidrologicheskaya Izuchennost Code]], [[:d:Property:P14403|‎Brew TV movie ID]], [[:d:Property:P14404|National Archives of Japan Digital Archive ID]], [[:d:Property:P14405|PlayStation Trophies trophy ID]], [[:d:Property:P14406|Tax Identification Number (Spain)]], [[:d:Property:P14407|‎19star actor ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/concentration camp prisoner number|concentration camp prisoner number]] (<nowiki>registration or prisoner number assigned to a person in camps operated under Nazi persecution between 1933 and 1945</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/ID für Kulturdenkmale in Lübeck|ID für Kulturdenkmale in Lübeck]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Datenbank-ID für Kulturdenkmale in Lübeck|Datenbank-ID für Kulturdenkmale in Lübeck]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Prime Video URL ID|Prime Video URL ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Prime Video GTI|Prime Video GTI]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Portable Antiquities Scheme record ID|Portable Antiquities Scheme record ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) éditeurice dans le DEF19 2.0|Identifiant d'un(e) éditeurice dans le DEF19 2.0]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple TV parson ID|Apple TV parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINEMATODAY film ID|CINEMATODAY film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Verfassungsblog author ID|Verfassungsblog author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Blätter author ID|Blätter author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EGAFD film ID|EGAFD film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Canadian Music artist ID|Museum of Canadian Music artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Canadian Music work ID|Museum of Canadian Music work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BGAFD film ID|BGAFD film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Movielens ID|Movielens ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Instrumentalistinnen-Lexikon ID|Instrumentalistinnen-Lexikon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/parliament.scot member ID|parliament.scot member ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Space/Queries#Astronauts_members_of_space_missions|Astronauts members of Space Missions]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Horse_racing/Queries#All_horses|All Horses in Wikidata]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Horse racing|Project Horse Racing]] : On topics relating to horse racing. ** [[d:Wikidata:WikiProject_William_%26_Mary_Law_School_EMCO|Project William & May Law School EMCO]] - to create and enhance entities for persons and corporate bodies related to the law school, for use in the library's metadata and archival work. * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Part_2:_How_to_use_QuickStatements_3.0_to_upload_data_to_Wikidata_for_Govdirectory|Project GovDirectory: How to use QuickStatements 3.0 to add data to GovDir]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2/Modelling_Dictionary_Usage_Labels_in_Wikidata|Ontology Course: Projects Offering 2]] - Modelling Dictionary Usage Labels in Wikidata, Roots and Rhythms: Modelling music as cultural heritage. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q208108|Catch Me If You Can]] - a 2002 film by Steven Spielberg starring Leonardo DiCaprio and Tom Hanks. A dramatic re-telling of the life and exploits of serial confidence man Frank Abegnale Jr., ironically the events of the film were later found to be mostly fabricated. ''' Development ''' * Mobile statement editing: We are continuing to improve the UX and fix issues uncovered in testing * Making WikiProjects more visible: We are working on adding links to the sidebar menu of Items to make it easier for people to find the WikiProject(s) associated with an Item, find like-minded people and learn about data modelling conventions etc in that particular area * Query Service: The service is being hit quite heavily and the Wikidata Platform team is working on blocking scrapers and misbehaving tools * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: We are continuing our experiment to further reduce the amount of Wikidata changes that show up on Recent changes and Watchlist but don't actually change the article. Specifically we are looking at checking if there is any difference in the rendered article before and after the change coming from Wikidata [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory|public universities]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:21, 11. maj 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30513889 --> == Wikidata weekly summary #732 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-05-18. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#731]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/PatsaBot 1|PatsaBot 1]] - '''Task/s:''' Add sitelink from [[Special:PrefixIndex/Template:Taxonomy/|Template:Taxonomy/*]] on thwiki to same entry from enwiki and update Thai description from generic template format to "แม่แบบอนุกรมวิธาน" (taxonomy template). **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/MarisDreshmanisBot 2|MarisDreshmanisBot 2]] - '''Task/s:''' Create occupation Q-items and add native-language labels on existing occupation Q-items from 33 state-issued national occupation classifiers (165 national registries, 154 countries, ~30,000 new Q-items, ~120,000 native labels across 53 languages). **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ias-kbase|ias-kbase]] - '''Task/s:''' Read-only bulk entity lookups for an internal knowledge graph project. Fetches labels, claims, and sitelinks from Wikidata and intro-paragraph extracts from English Wikipedia. No writes. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** Reminder: Propose a session for [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProject Days 2026]]. Your proposal can be just one or two sentences. Suggestions include topics on how to use WikiProjects to connect with others and improve data modelling, how to revive a neglected WikiProject, and what makes a good WikiProject. [[d:Event talk:WikiProjects Days 2026|Propose a session now]]. Deadline Sunday May 24. ** Wikimedia Indonesia is hosting the [[:c:Commons:Kompetisi Penyajian Data|2026 Data Visualization Competition]] from 10th to 31st May 2026. We welcome visualization and essay submissions from Indonesian participants on various topics ranging from Indonesian history to biological diversity. ** [[d:Event:Swedish online editathon 300|The three-hundred online Wikidata meetup in Swedish]], May 24 ** [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-05-27-hands-on-wiki.html Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond], a workshop on-site at the Digital Humanities Lab (C2003), University Hamburg, 27 May, 14:15 – 15:45 CEST. Registration (via link). ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: [https://forum.mapillary.com/t/easy-way-to-add-imagery-to-wikipedia-and-wikidata-items-with-wikishootme-and-mapillary/10375 Easy way to add images to Wikipedia & Wikidata items, with WikiShootMe and Mapillary] * Papers: ** [https://www.jlis.it/index.php/jlis/article/view/698 ''Wikidata and authority files: reconciliation and cooperation procedures''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]]: an overview of the interactions between Wikidata and library authority files and of the usage of Wikibase by library authority files up to July 2025 ** [https://www.jlis.it/index.php/jlis/article/view/675 ''Institutional practices in gender recording: an analysis of National Libraries''] by Novaes de Mendonça, and Ana Carolina Simionato Arakaki: contains references to Wikidata and its interconnection with library authority files ** [https://www.aidainformazioni.it/index.php/aidainformazioni/article/view/350 ''Modellizzazione delle conoscenze: Thesaurus Nuovo soggettario e Wikidata, due strumenti a confronto''] by [[:d:User:Elena Cencetti|Elena Cencetti]], Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo and [[:d:User:Elisabetta Viti2|Elisabetta Viti]] (in Italian): a detailed comparison of Wikidata and the [[:d:Q16583225|Nuovo soggettario Thesaurus]] as knowledge organization systems, with a case study regarding the reconciliation with Wikidata of a group of terms of the Nuovo soggettario Thesaurus regarding photography * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=fubhBJGz6YQ Curating shared knowledge about artifacts on Wikidata] with Till Grallert, it explores how the Jarāʾid project used Wikidata to build a multilingual, open knowledge graph of pre-1930 Arabic periodicals. ** [https://www.youtube.com/watch?v=H_oAlLw5CHs LIVE Wikidata editing #122] with User:Ainali and User:Abbe98 do some live editing on Wikidata (in English), and discuss the thought process of what they are doing and why they do it. ** [https://www.youtube.com/watch?v=rIoQFWGDb90 Every Major Oil and Gas Pipeline in History Mapped] - a visualisation utilising Wikidata, OpenStreetmap, Wikipedia and Global Energy Monitor. *Presentations **[[c:File:Reseau_LGBTQI_2026_-_John_SAMUEL.pdf|La fabrique collective des histoires queer dans les communs numériques]]. Presentation by [[User:Jsamwrites|John Samuel]] and panel, 2e Rencontres du Reseau Jeune Recherche LGBTQI+, Université Lyon 1, 12 May 2026 ''' Tool of the week ''' *[https://prop-explorer.toolforge.org/ Wikidata Property Explorer] is a tool by user Steven Liu. The tool is used for exploring Wikidata properties * [https://securitybaseline.eu securitybaseline] use Wikidata to get the domain names for institutions ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [https://maproulette.org/browse/challenges/55009 MapRoulette Challenge (Chile)]: Improve heritage-related items around Santiago, Chile, linking them to Wikidata and OpenStreetMap. * The Wikidata Platform team has published its [[D:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update/Backend_Replacement|backend replacement recommendation]] and accompanying [[wikitech:Wikidata_Query_Service/WDQS_Architecture_re-design|technical architecture]] for the migration of the Wikidata Query Service (WDQS) away from Blazegraph. Feedback is invited until May 25th 2026, especially on potential gaps and impacts on advanced use cases. Wikidata community members and WDQS users are also encouraged to help identify high-impact tools and workflows that may need attention on [[D:Wikidata:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update/High-Impact_Use_Cases|this page]]. Feedback can be shared on the [[D:Wikidata_talk:SPARQL_query_service/WDQS_backend_update|Migration talk page]] or during the [[D:Wikidata:Blazegraph_Migration_Office_Hours|next office hour]]. See the [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|WDP team newsletter]] for more details ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14408|contains cadastral area]] (<nowiki>cadastral area that is wholly or partly contained by a municipality</nowiki>) **[[:d:Property:P14413|algebraic closure]] (<nowiki>‎algebraic closure of the field</nowiki>) **[[:d:Property:P14414|real closure]] (<nowiki>real closure of the formally real field</nowiki>) **[[:d:Property:P14415|eusocial caste]] (<nowiki>specialized type of an eusocial animal</nowiki>) **[[:d:Property:P14416|Wikimedia Commons content descriptor]] (<nowiki>Wikimedia Commons content descriptor which applies to this media file</nowiki>) **[[:d:Property:P14424|‎time expansion]] (<nowiki>factor by which a recording's duration has been extended or compressed relative to the original real-time event, without pitch correction.</nowiki>) **[[:d:Property:P14425|‎SELL rating]] (<nowiki>French video game content rating (1999–2003)</nowiki>) **[[:d:Property:P14427|age requirement documentation URL]] (<nowiki>URL for a website's statement of compliance with U.S. legal record-keeping requirements related to visual depictions of actual sexually explicit conduct</nowiki>) **[[:d:Property:P14430|maximum vehicle length]] (<nowiki>maximum authorized length for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment</nowiki>) **[[:d:Property:P14431|maximum vehicle width]] (<nowiki>maximum authorized width for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment</nowiki>) **[[:d:Property:P14432|maximum vehicle weight]] (<nowiki>maximum authorized weight (tonnage / gross vehicle weight) for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (load limit)</nowiki>) **[[:d:Property:P14433|maximum vehicle height]] (<nowiki>maximum authorized height for vehicles (especially heavy goods vehicles) on a bridge, tunnel or road segment (regulatory limit from signage)</nowiki>) **[[:d:Property:P14434|‎independent of theory]] (<nowiki>theory that proves neither this proposition nor its negation</nowiki>) **[[:d:Property:P14453|‎gender-neutral form of label]] (<nowiki>form of name or title with no assumption of gender</nowiki>) **[[:d:Property:P14457|subject named as (monolingual text)]] (<nowiki>with an associated language code) name by which a subject is recorded in a database, mentioned as a contributor of a work, or is referred to in a particular context</nowiki>) **[[:d:Property:P14458|alternative name (monolingual text)]] (<nowiki>with an associated language code) qualifier for alternative name(s), given for a subject in a database entry, or preserved in references (even these are no longer the preferred name</nowiki>) **[[:d:Property:P14460|‎CWSAC classification]] (<nowiki>Level of military significance for American Civil War battles as defined by the 1993 Civil War Sites Advisory Commission (CWSAC) report.</nowiki>) **[[:d:Property:P14465|DMCA takedown policy URL]] (<nowiki>DMCA (Digital Millennium Copyright Act) takedown policy or submitting page of this hosting site or UGC (User Generated Content) distributor</nowiki>) **[[:d:Property:P14469|election result map]] (<nowiki>map that displays the result of this election</nowiki>) **[[:d:Property:P14471|‎paid-up capital]] (<nowiki>portion of a company’s issued share capital that has been paid by shareholders</nowiki>) *Newest External identifiers: [[:d:Property:P14407|‎19star actor ID]], [[:d:Property:P14409|ACM Digital Library institution ID]], [[:d:Property:P14410|Stockholm public transport stop ID]], [[:d:Property:P14411|Go2Senkyo.com politician ID]], [[:d:Property:P14412|SensCritique person ID]], [[:d:Property:P14417|Census of Italian Architecture since 1945]], [[:d:Property:P14418|CINEFOX film ID]], [[:d:Property:P14419|‎CINEFOX person ID]], [[:d:Property:P14420|Cultural heritage Database-ID in Lübeck]], [[:d:Property:P14422|Dijital İstanbul cultural property ID]], [[:d:Property:P14423|VG homicide ID]], [[:d:Property:P14426|Portable Antiquities Scheme record ID]], [[:d:Property:P14428|‎EGAFD film ID]], [[:d:Property:P14429|Cairn.info publisher ID]], [[:d:Property:P14435|‎BGAFD film ID]], [[:d:Property:P14436|‎Apple TV person ID]], [[:d:Property:P14437|Blätter author ID]], [[:d:Property:P14438|‎critify.de publication ID]], [[:d:Property:P14439|Semanticscience Integrated Ontology ID]], [[:d:Property:P14440|Prime Video ID]], [[:d:Property:P14442|Objectif plumes author ID]], [[:d:Property:P14443|‎Museum of Canadian Music artist ID]], [[:d:Property:P14444|‎Museum of Canadian Music work ID]], [[:d:Property:P14445|Lübeck Culturul heritage ID]], [[:d:Property:P14446|Rhineland-Palatinate Cultural heritage ID]], [[:d:Property:P14447|DEF19 2.0 publisher ID]], [[:d:Property:P14449|MovieLens movie ID]], [[:d:Property:P14450|Verfassungsblog author ID]], [[:d:Property:P14451|QueenBallers player ID]], [[:d:Property:P14452|NaPTAN stop area code]], [[:d:Property:P14459|CycleBase cyclist ID (new)]], [[:d:Property:P14461|‎Book Notification author ID]], [[:d:Property:P14462|‎Prime Video GTI]], [[:d:Property:P14463|‎parliament.scot member ID]], [[:d:Property:P14464|Instrumentalistinnen-Lexikon ID]], [[:d:Property:P14468|Goodreads genre ID]], [[:d:Property:P14470|‎Giant Bomb Wiki ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to reviews: **[[:d:Wikidata:Property proposal/contributed to narrative universe|contributed to narrative universe]] (<nowiki>''(no English description proposed yet)''</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Grokipedia page title|Grokipedia page title]] (<nowiki>page title used in a Grokipedia article URL</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/especially|especially]] (<nowiki>qualifier for statements to refine a value that applies more generally, but applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than "including" (P1012)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Common Vulnerability Scoring System score|Common Vulnerability Scoring System score]] (<nowiki>Common Vulnerability Scoring System (CVSS) score</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Depicts taxon|Depicts taxon]] (<nowiki>depicts taxon</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Still taken from the film|Still taken from the film]] (<nowiki>Still taken from the film</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/StaphBase ID|StaphBase ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Geohashing wiki page|Geohashing wiki page]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France|identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Oireachtas bill ID|Oireachtas bill ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Defense Technical Information Center Accession Number|Defense Technical Information Center Accession Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/European System of Accounts ID (Germany)|European System of Accounts ID (Germany)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un éditeur sur OpenEdition|Identifiant d'un éditeur sur OpenEdition]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Natalie ID|Natalie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL actress ID|AV CHANNEL actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mineral Resources Data System deposit ID|Mineral Resources Data System deposit ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikimedia Phabricator project|Wikimedia Phabricator project]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AWA artist ID|AWA artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Music artist|Rakuten Music artist]], [[:d:Wikidata:Property proposal/recochoku artist ID|recochoku artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant AnnuSéries d'une série télévisée|identifiant AnnuSéries d'une série télévisée]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/NadJ Library of Congress occupations by Label and Lccn no.] ([https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Request_a_query&oldid=2492426393#Getting_'Subject_named_as'_qualifier source]) * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Malaysia/Activity/Datathon/Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon|Project Malaysia / Wiki x K-pop 2026 Datathon]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Occupations/Roadmap|Project Occupations / Roadmap]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/SummerCoworking|Project LD4 Wikidata Affinity Group / SummerCoworking]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/children_of_dead_mothers|Children born after Mothers death date]] ''' Development ''' * Tighter connection of the Wikibase Ecosystem: We've been working on making it possible to use Wikidata Items (and later from other Wikibase instances) as values in statements on other Wikibase instances. You can now try it out on a demo system or set up your own test instance to give it a try. [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/D4RA5JQAJ5MUUDIVHGELWWE7OSSWXV5B/ More details in the announcement]. * Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are continuing the work on showing less irrelevant changes on recent changes and watchlist on Wikipedia and co by trying to determine if an edit from Wikidata actually changed the rendered article or not * Mobile statement editing: ** We worked on reducing the load for users with limited data ** We are continuing to fix issues uncovered in testing * Making Wikiprojects more visible: We are getting ready for testing of the prototype. We'll be adding links to the respective Wikirojects on Item pages in the tools menu to make it easier for people to find the corresponding Wikiprojects. This is based on statements already on the Item such as specific external IDs. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:03, 18. maj 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30539411 --> == Wikidata weekly summary #733 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-05-25. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#732]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Skolkoll-bot 1|Skolkoll-bot 1]] - '''Task(s)''': Adding Skolverket identifiers and source URLs to Swedish school items ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: Wikicafé May Edition: ''De Wikidata à Wikipédia abstraite : promesses et illusions du savoir structuré (From Wikidata to Abstract Wikipedia: Promises and Illusions of Structured Knowledge)'', Presentation by [[User:Jsamwrites|Jsamwrites]], [https://zonestamp.toolforge.org/1779793200 May 26, 2026 at 13:00] [https://fr.wikipedia.org/wiki/Projet:Wikifier_la_science/WikiCaf%C3%A9s video link], organized by [[User:DMontagne en résidence|DMontagne en résidence]]. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Papers: [[:d:User:Anna Clara Maniero Azzolini|Anna Clara Maniero Azzolini]], [[:d:User:Pietro Ortimini|Pietro Ortimini]], and [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]], [https://www.saeg-papers.it/ultimo-fascicolo#h.6zzzvpg7mcw2 ''Wikibase and Wikidata for Greek and Latin Epigraphy: Modelling, Analysing, and Making Reusable Linked Open Data''] * Videos: [[:d:User:Digitalphilologist|Monica Berti]] and Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo, [https://github.com/SunoikisisDC/SunoikisisDC-2025-2026/wiki/Summer-2026-Session-5 ''Wikidata Queries for Greek and Latin Philology''] (SunoikisisDC, Summer 2026); [[:commons:File:SunoikisisDC Summer 2026 - Wikidata Queries for Greek and Latin Philology.pdf|slides on Commons]] + [https://www.youtube.com/live/HuFZNZ7E9pw video on Youtube]; for more information, cf. the WikiProjects [[:d:Wikidata:WikiProject Antiquity/Pauly-Wissowa|Antiquity/Pauly-Wissowa]] and [[:d:Wikidata:WikiProject LAGL|LAGL]] ''' Tool of the week ''' * [https://lexemap.toolforge.org/ LexeMap] - is a lexeme coverage mapper that audits Wikidata lexeme data across languages. It runs live SPARQL queries against Wikidata and cross-references against Wiktionary to identify gaps in lexicographical data. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Starting May 28, 2026, the <code>Special:EntityData</code> page will no longer support the PHP‑serialized format (e.g <code>.php</code> URLs). Affected requests will return HTTP errors. Please switch to a stable format like JSON (example: <code>Q42.json</code>). The change is already active on test and beta wikis. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/W4SBS3PREJYEAVZU2JSV47ZJWOJJ7YM6/ full announcement]) ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14475|‎SIK-ISEA document ID]], [[:d:Property:P14476|identifiant d'un fonds au catalogue collectif de France]], [[:d:Property:P14477|‎StaphBase ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/PCBS Locality code|PCBS Locality code]] (<nowiki>Locality Code of the Palestinian Central Bureau of Statistics</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/nameplate image|nameplate image]] (<nowiki>image of a name-plate or similar identifying plate of the subject</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/photographer|photographer]] (<nowiki>photographer</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant Bibliothèques patrimoniales de Paris|Identifiant Bibliothèques patrimoniales de Paris]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CUEAnexo|CUEAnexo]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Enciclopedia Católica Wikitólica ID|Enciclopedia Católica Wikitólica ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Adult Film Database film series ID|Adult Film Database film series ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Adult Film Database studio ID|Adult Film Database studio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Satker ID|Satker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inaproc Instance ID|Inaproc Instance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/British Libray catalogue ID|British Libray catalogue ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Swedish-Danish Dictionary ID|Swedish-Danish Dictionary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Roller-results.com skater ID|Roller-results.com skater ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://query.wikidata.org/#%23%20people%20born%20at%20sea%0ASELECT%20DISTINCT%20%3Fperson%20%3FpersonLabel%20%3FplaceLabel%20%3Fdob%20WHERE%20%7B%0A%20%3Fperson%20wdt%3AP19%20%3Fplace.%0A%20%7B%20%3Fplace%20wdt%3AP31%2Fwdt%3AP279*%20wd%3AQ165.%20%7D%20UNION%20%7B%20%3Fplace%20wdt%3AP31%2Fwdt%3AP279*%20wd%3AQ1229765.%20%7D%0A%20OPTIONAL%20%7B%20%3Fperson%20wdt%3AP569%20%3Fdob.%20%7D%0A%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22en%22.%20%7D%0A%7D%0AORDER%20BY%20%3Fdob%20%3FplaceLabel People born at the sea] ([https://twitter.com/WikidataFacts/status/832620159118385154 source]) * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Database_reports/Sitelinks_to_Wiktionary List of items with links to Wiktionary main space.] * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Q66 Boeing(Q66)] ''' Development ''' * Mobile statement editing: ** We continued working on reducing the page size to make it easier on mobile data plans ** We are improving how error messages are shown * Making WikiProjects more visible: We are continuing the work on getting it ready for a first rollout. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:30, 25. maj 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30560068 --> == Wikidata weekly summary #734 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-06-01. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#733]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/William Avery Bot 13|William Avery Bot 13]] - '''Task/s:''' ** Per [[d:Wikidata:Project_chat#c-Limotecariu-20260524073600-Request_to_replace_Asturian_term_"*estauxunidense"_with_"d'Estaos_Xuníos"|Project Chat]], replace "''estauxunidense''" in Asturian descriptions with "''d'Estaos Xuníos''". Example manual edits [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q60842075&diff=prev&oldid=2496674720 here] and [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20821183&diff=prev&oldid=2496674345 here]. ** Also adds a default label, per [[d:Help:Default values for labels and aliases#When should I use default values for labels and aliases?]] and remove redundant labels in the simplest cases. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [https://temporaerhaus.de/termine-und-oeffnungszeiten/ Temporaer Haus: OpenDataMonday], today, 1 June, 19:30 - 22:00 CEST, Augsburger Str. 23-25, 89231 Neu-Ulm. ** [https://meta.wikimedia.org/wiki/WikiKult_Netzwerktreffen_2026 WikiKult Netzwerktreffen 2026: “Wikidata in Kulturerbeinstitutionen”], 11-12th June, Wikimedia Deutschland. German-speaking event for people working with Wikidata in the cultural heritage sector. Open to experienced contributors and newcomers alike. ** [https://www.wikimedia.de/veranstaltungen/wikimedia-und-linked-open-data-im-glam-bereich-verankern/ Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey], 11 June 17:00 - 18:00 CEST, online (English with German translation) – Keynote by Jason Evans. ** (Deutsch) [https://www.zikg.eu/aktuelles/veranstaltungen/2026/podiumsdiskussion-wikibases-knowledge-graphs-und-wikidata Workshop // Wikibases, Knowledge Graphs und Wikidata], Tue 14 July, 10:00 - 13:00 CEST. Participation is for project members, Zentral Institut staff, and interested guests, on-site at Zentralinstitut für Kunstgeschichte. See link for registration details. ** [https://mwsmigration.hypotheses.org/1115 Doing Migration History with Digital Methods: Beyond a Database - Wikibase as Research Infrastructure for Migration Prosopography] Summer University at the German Historical Institute Paris, 8, rue du Parc-Royal, 75003 Paris, 23 June 16:00 CEST. ** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026 - preparing the Program]] - watch this space next week for the first edition of the Event Program or [[d:Special:RegisterForEvent/3670|register]] to be notified of updates. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** ''[[d:User:Niryhpr/Behind_the_QIDs|Behind the QIDs]]'' by User:Niryhpr ** [https://cerlblog.wordpress.com/2026/06/01/improving-the-interconnection-between-wikidata-and-the-cerl-thesaurus/ ''Improving the interconnection between Wikidata and the CERL Thesaurus''] by [[:d:User:Epìdosis|Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo]], also presented (in Italian) in Videos. ** [https://technology.inquirer.net/147036/digitally-mapping-the-philippines-historical-markers Digitally mapping the Philippines’ historical markers] by Eugene Alvin Villar. * Papers: ** [https://doi.org/10.6084/m9.figshare.32521446 A data-driven analysis of automotive model evolution and technological lineage using Wikidata and Python network visualization] by P. Trunova (2026). ** (Italiano) [https://journals.openedition.org/jtei/6987 De Catulo a Wikidata] by Nusch et al. (2026). * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=sCoOIan3G9Y Adding lifting stones to Wikidata] - OSM for History Buffs ** (O'zbekcha) [https://www.youtube.com/watch?v=AloZrt8HA2Q Participate in the Interlingual Relations Marathon and win!] - Oʻzbekcha Vikipediyadagi (ukwiki) has over 12,000 articles missing a sitelink...time to change that. ** (Italiano) [https://www.youtube.com/watch?v=Bb_WYaz9eYw&t=12665s Wikidata and Library Catalogs: Building and Enabling a Digital Resources Network] by Camillo Carlo Pellizzari di San Girolamo * Presentations: ** ''[https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikicafe-JohnSAMUEL.pdf De Wikidata à Wikipédia abstraite : promesses et illusions du savoir structuré] (From Wikidata to Abstract Wikipedia: Promises and Illusions of Structured Knowledge)'', Presentation by [[User:Jsamwrites|Jsamwrites]], May 26, 2026, [https://fr.wikipedia.org/wiki/Projet:Wikifier_la_science/WikiCaf%C3%A9s Wikicafé May Edition], organized by [[User:DMontagne en résidence|DMontagne en résidence]]. ([https://www.canal-u.tv/chaines/callisto/de-wikidata-a-wikipedia-abstraite-promesses-et-illusions-du-savoir-structure video]) ** [https://zenodo.org/records/20409899 DARIAH-EU WG DHwiki - A first year of activity] by D. Lindemann and G. Candela (2026). ''' Tool of the week ''' * [https://wdrc.toolforge.org/ Wikidata Recent Changes API]: This API lets you query Wikidata edits by either properties, or labels/aliases/descriptions/sitelinks. You can retrieve any changes, or specify added/changed/removed. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * On 31 May, item '''[[Q140000000]]''' ("Maxx", about a cinema in Delmenhorst, Germany) was created. * Feedback wanted: To support improving Wikidata integration on the Programs & Events Dashboard, the EduWiki Hub invites Wikidata organizers, trainers, and contributors to share suggestions on metrics, tracking features, and workflows you would like to see in the dashboard. In addition, try out the new Advanced Search share your thoughts on the Dashboard talk page. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikidata@lists.wikimedia.org/thread/BK5OBZPHZ7WDGTDPV6LNSLSEJRQLJMKT/ full announcement]) ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: ** [[:d:Property:P14478|found liable for]] (<nowiki>tort or civil wrong a person or organization was found liable of</nowiki>) ** [[:d:Property:P14489|‎PCBS Locality code]] (<nowiki>Locality Code of the Palestinian Central Bureau of Statistics</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14479|AV CHANNEL actress ID]], [[:d:Property:P14480|AWA artist ID]], [[:d:Property:P14481|CUE/Anexo]], [[:d:Property:P14482|‎Defense Technical Information Center Accession Number]], [[:d:Property:P14483|Catholic Encyclopedia Wikitólica ID]], [[:d:Property:P14484|European System of Accounts ID (Germany)]], [[:d:Property:P14485|OpenEdition Publisher ID]], [[:d:Property:P14486|‎Mineral Resources Data System deposit ID]], [[:d:Property:P14487|‎Natalie ID]], [[:d:Property:P14488|‎Oireachtas bill ID]], [[:d:Property:P14490|Rakuten Music artist ID]], [[:d:Property:P14491|recochoku artist ID]], [[:d:Property:P14492|‎Adult Film Database film series ID]], [[:d:Property:P14493|‎Adult Film Database studio ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: ** [[:d:Wikidata:Property proposal/category's topic is member of the class|category's topic is member of the class]] (<nowiki>qualifier for use with {{p|14387}} and {{P|4224}} to describe certain sets of categories</nowiki>) ** [[:d:Wikidata:Property proposal/applicable Structured Data on Wikimedia Commons|applicable Structured Data on Wikimedia Commons]] (<nowiki>the dataset associated with this external id usually contains data applicable to this other wikidata property</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/School ID of the Department of Education, Philippines|School ID of the Department of Education, Philippines]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beeld en Geluid series identifier|Beeld en Geluid series identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DAM artist ID|DAM artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DAM song ID|DAM song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Joysound artist ID|Joysound artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Joysound song ID|Joysound song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/K-MIB performer ID|K-MIB performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DUGA actress ID|DUGA actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chilean Museums Registry ID|Chilean Museums Registry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil actress ID|Sokmil actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmmakers Person ID|Filmmakers Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Model Mayhem ID|Model Mayhem ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OCHA Place Code|OCHA Place Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number|Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka Company Registration Number|Sri Lanka Company Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL director ID|AV CHANNEL director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DUGA director ID|DUGA director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AllMyLinks ID|AllMyLinks ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AV CHANNEL maker ID|AV CHANNEL maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/thegamerdex.com game ID|thegamerdex.com game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MyDirtyHobby ID|MyDirtyHobby ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fontaines de Belgique ID|Fontaines de Belgique ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wikiparfum fragrance ID|Wikiparfum fragrance ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Canadian Trademark Registration Number|Canadian Trademark Registration Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DMM director ID|DMM director ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pantheon.World ID|Pantheon.World ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/Pra Map of countries receiving the Nobel peace prize] ** * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Sri_Lanka|Project Sri Lanka]] for editors who would like to focus on adding materials for [[d:Q854|Sri Lanka <small>''(Q854)''</small>]]. * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Cape_Verde|Project Govdirectory added Cape Verde subpage]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_P244_maintenance/Progress_tracker|Project P244 maintenance progress]] - a manually-updated progress tracker, is there a way to automate it? * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Identified_duplicates|Identified duplicates]] - this list shows items that most likely need merging but cannot due to conflicting sitelinks. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q140000000|Q140000000: Wikidata's 140 Millionth Item]] ''' Development ''' * Mobile editing of statements: ** We fixed how we handle statements with deleted Properties ([[phab:T402619]]) ** We improved the behaviour when using the browser's back button ([[phab:T414454]]) ** We continued working on improving the way error responses are shown ([[phab:T423613]]) ** We addressed issues found in testing * Improving the visibility of WikiProjects: We added support for finding the associated WikiProject of an Item based on statements on the Item * GraphQL: ** We are working on expanding the data available through search. Specifically we are including all Item data in search result nodes ([[phab:T427389]]) and extending the query by Item and Property value to return all Item data ([[phab:T416885]]) ** We are improving the documentation. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Nigeria|Nigeria]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:45, 1. junij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30605449 --> == Wikidata weekly summary #735 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-06-08. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#734]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Mass-editing_policy|RfC: Mass editing policy]]: The community is currently voting on a proposed policy to regulate mass edits on Wikidata. More input is needed to reach a broad consensus. Please review the proposal and join the discussion/vote on the RFC page. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sessions|'''WikiProjects Days 2026''' - see the first version of the program!]] The online event takes place during the weekend of June 19 - 21. [[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register]] for updates and access links. ** [[d:Wikidata:Mezi bajty/Mezi bajty 0|Mezi bajty 0]] - meetup of the Czech Wikidata community in Prague and online, 10th June 17:00 - 19:00 CEST (in Czech, Slovak, English) ** [[m:Event:GND_(Gemeinsame_Normdatei)_SPARQL_Workshop|GND (Gemeinsame Normdatei) SPARQL Workshop|]], 17th July 17:00 - 19:30 CEST (in German) - workshop from the German National Library on use of their SPARQL-endpoint for the GND (Gemeinsamer Normdatei) national authority file for wikidata users and wikipedians. ** (Deutsch) [https://www.nfdi4objects.net/events/n4o_activity_20260818-CM26-RS_Wikidata/ Workshop: Make Research Software Findable using the Software Marketplace Wikidata] - August 18, 14:00 – 16:00 Uhr (CEST), Zoom-link on registration. ** '''[[D:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_June_2026|Blazegraph Migration Office Hour (June session)]]''' will take place on Tuesday, 9 June 2026 (Tomorrow) at [https://zonestamp.toolforge.org/1781020800 16:00 UTC]. This office hour is focused on supporting the migration away from Blazegraph as the backend of WDQS. Whether you have questions, need clarification, or want to discuss how your use case may be affected. You can register for the session via [[D:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_June_2026|the event page]]. In preparation, add questions, feedback, or migration-related support needs to [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours this etherpad]. * Ongoing: [[m:Event:Wiki_Loves_Pride/2026|Wiki Loves Pride 2026 (Meta)]] is ongoing and now has a dedicated Wikidata subpage: [[d:Event:Wiki_Loves_Pride_2026|Event: Wiki Loves Pride 2026]]. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** (日本語/Japanese) [https://note.com/shoku_pan_65/n/nc6a788a55c91 [Practice drill: SPARQL basics to make and learn - Let's master Wikidata Query Service] by Shoku_pan_65. Page offers AI translations. ** [https://rtnf.substack.com/p/behind-the-p812-academic-major-property Behind the &lt;P812: academic major&gt; Property] by rtnf. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/05/27/adding-visual-context-to-the-dagbanli-dictionary-how-the-university-of-ghana-hci-lab-dataset-powered-our-sentence-matching-system/ Adding Visual Context to the Dagbanli Dictionary: How the University of Ghana HCI Lab Dataset Powered our Sentence Matching System]. Diff post by Mohammed Sadat Abdulai and Mohammed Awal Alhassan. * Papers: ** [[m:Research:Newsletter/2026/May|Volume 16, Issue 5 of the Wikimedia Research Newsletter is out!]] - includes 7 papers on Wikidata topics. ** [https://academic.oup.com/database/article/doi/10.1093/database/baag030/8699725 Rosetta Statements: simplifying FAIR knowledge graph construction with a user-centred approach] - Vogt et al., (2026) ** (Русский/Russian) [https://doi.org/10.6084/m9.figshare.32579178 Automated Analysis and Visualization of Geographic Data on Global Volcanoes Based on the Wikidata Semantic Graph] - by Мария Паландер (2026). ** [https://arxiv.org/pdf/2606.02905 Speaker Mining: FAIR Data on Public Broadcasts for Question Answering] by Wittenborg et al., (2026) * Videos: ** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=i9n8FH3dQ6o Wikidata for Climate Change, Wikipedia for Sustainable Futures] by Daniel Canedo, a workshop on using Wikidata to record linked open data from extreme weather events. ** (Svenska) [https://www.youtube.com/watch?v=hMKm7csn7SE Merge Wikidata samma som] by Magnus Sälgö. What to do when you find duplicate Wikidata Items pointing at the same location on OpenStreetMap. ** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=EoKYp0o5ar4 EntreWikis - Hacerwiki: Progress of Free Knowledge Projects in Colombia] - Colombian Art in Open Data: training and infrastructure on Wikidata ** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=yhe3wJ46xo4 Wikidata for research and teaching] by Pascal Martinolli. Introduces Wikidata basics, SPARQL, practical examples of data visualisation, enriching research data and exploring the opportunities and limitations of linked open personal data. ** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=H4NQb0-pb_k Literature review: FAIR data sharing | FAIR Data Spring 2026] - [https://zenodo.org/records/20510911 Presentation slides], given by Adélie Ranville on their experiences organizing and sharing data using Zenodo, DOI, Zotero, Wikidata, and OpenRefine. ** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=OR8_cD-p4ek Building a shared knowledge infrastructure: a federated wikibase for video and podcasts] hosted by Tim @BorgNetzWerk. ''' Tool of the week ''' * [[m:AutosuggestSitelink|AutoSuggestSitelink]]: New features available. See the update post on [[d:Wikidata:Project_chat#c-M2k~dewiki-20260528122200-AutosuggestSitelink:_New_features_available|Project Chat]] ''' Other Noteworthy Stuff ''' * The WMF [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|Wikidata pltaform team monthly newsletter (June edition)]] is out * [https://observablehq.com/@pac02/gender-diversity-in-french-wikipedias-occupation-a Gender diversity in French Wikipedia's occupation articles] * [https://observablehq.com/@pac02/gender-diversity-in-french-wikipedias-articles-abo Gender diversity in French Wikipedia's articles about fields of knowledge] ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes:: **[[:d:Property:P14511|trailer of]] (<nowiki>works that this trailer video represents</nowiki>) **[[:d:Property:P14516|‎EPBC conservation status]] (<nowiki>the conservation status from the Australian Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999 assigned by the Australian Department of Climate Change, Energy, the Environment and Water</nowiki>) *Newest External identifiers: [[:d:Property:P14494|‎Joysound artist ID]], [[:d:Property:P14495|‎Joysound song ID]], [[:d:Property:P14496|DUGA performer ID]], [[:d:Property:P14497|Sri Lanka Company Registration Number]], [[:d:Property:P14498|Wikimedia Phabricator project PHID]], [[:d:Property:P14499|‎Indonesian government work unit ID (satker ID)]], [[:d:Property:P14501|‎DAM artist ID]], [[:d:Property:P14502|‎British Library catalogue ID]], [[:d:Property:P14503|‎OCHA Place Code]], [[:d:Property:P14504|Philippines ‎School ID]], [[:d:Property:P14505|‎Swedish-Danish Dictionary ID]], [[:d:Property:P14506|Filmmakers actor ID]], [[:d:Property:P14507|Chilean Museums Registry ID]], [[:d:Property:P14508|Sri Lanka NGO Secretariat Registration Number]], [[:d:Property:P14509|Beeld & Geluid series ID]], [[:d:Property:P14510|‎INAPROC instance ID (Indonesia)]], [[:d:Property:P14512|DUGA director ID]], [[:d:Property:P14513|AV CHANNEL maker ID]], [[:d:Property:P14514|AV CHANNEL director ID]], [[:d:Property:P14515|AllMyLinks ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/applicable Structured Data on Wikimedia Commons|applicable Structured Data on Wikimedia Commons]] (<nowiki>the dataset associated with this external id usually contains data applicable to this other wikidata property</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/IAU member ID (new)|IAU member ID (new)]] (<nowiki>ID of members in the [https://www.iau.org/IAU/Default.aspx International Astronomical Union (IAU)].</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/height above ground level|height above ground level]] (<nowiki>a property intended to indicate the height of any objects from the ground</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Storm intensity classification|Storm intensity classification]] (<nowiki>category assigned to a meteorological system according to an intensity or classification scale; the scale should be indicated with a qualifier (P1013 and P585)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/service status|service status]] (<nowiki>the operational status of something like ship or building</nowiki>) *New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/PTS News Network topic ID|PTS News Network topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OTOTOY ID|OTOTOY ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant EU sanctions tracker|identifiant EU sanctions tracker]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParlData ID|OpenParlData ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Catholica.cz ID|Catholica.cz ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW person ID|KSW person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW organization ID|KSW organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KSW place ID|KSW place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Myludo ID|Myludo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans La Basa|Identifiant dans La Basa]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PurplePort ID|PurplePort ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil idol ID|Sokmil idol ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hancinema company ID|Hancinema company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LinkMe ID|LinkMe ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Netmath Glossary ID|Netmath Glossary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sokmil director ID|Sokmil director ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/QjCT Table of civic tech organizations with details] ([[d:Wikidata:WikiProject_Civic_Tech/Query|source]]) ** [https://w.wiki/QjCZ Timeline of legalisation of same-sex marriage] ([[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Queries#Timeline_of_legalization_of_same-sex_marriages|source]]) * Schema examples: [[d:Q139959656|Nazareth Padilla Montero <small>''(Q139959656)''</small>]] has been added as a showcase example of [[d:EntitySchema:E10|human (E10)]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Civic_Tech|Project Civic Tech]] - for anyone developing datasets about civic resources in cities, and discuss best practices for Wikidata collaboration in civic tech. ** [[d:Wikidata:WikiProject_AI_Cleanup|Project AI Cleanup]] - for reporting, monitoring and combatting edits and contributions from LLM and AI sources. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Who_is_who_in_marine_taxonomy%3F|Project: Whos who in marine taxonomy?]] - inititated by the World Register of Marine Species ([https://www.marinespecies.org%7C WoRMS]), this project will document and enrich entities of the persons who have described marine species. * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Abstract_Wikipedia|Project LGBT]] added an Abstract Wikipedia subpage. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Roads/Greece/National_roads|Project Roads]] added a subpage for Greece National roads with highly-visual tables. ** [[d:Event:Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon_2.0|Wiki x K-Pop datathon 2.0]] - there is still some work to do to reach the goal on modelling the album: BABYMONSTER. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Deleted_Wikidata_entities_used_in_SDC|Deleted Wikidata entities that are connected to Commons files structured data (SDC)]] * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L652968|kafuni]] - Dagbanli noun that translate to "fan" in English ''' Development ''' * The team was involved in workshops last week so there are no updates. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:54, 8. junij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30646984 --> == Wikidata weekly summary #736 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-06-15. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#735]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Request for comments: The discussion about reforming Wikidata's notability policy is ongoing. There is now a [[d:Wikidata:Requests for comment/Notability policy reform|new proposal waiting for your feedback]]. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[:wmau:WikiLoves_Pride_Australia_2026|WikiLoves Pride 2026]] - six fortnightly editing sessions to add, expand and translate LGBTQ+ content on the Wikimedia projects. ** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026|WikiProjects Days 2026]] is taking place this coming weekend, 19-21 June. Check out the daily program...<small>(click UTC for your local timezone)</small> *** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Friday,_June_19th|Day 1]] / Friday, 19.06, 17:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781888400 UTC] - 20:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781899200 UTC] *** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Saturday,_June_20th|Day 2]] / Saturday, 20.06, 10:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781949600 UTC] - 18:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1781978400 UTC] *** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sunday,_June_21st|Day 3]] / Sunday, 21.06, 14:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1782050400 UTC] - 18:00 [https://zonestamp.toolforge.org/1782064800 UTC] ** Click here -> [[d:Special:RegisterForEvent/3670|Register]] <- for access links to the event. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: **[https://jsamwrites.substack.com/p/preserving-pride-across-languages Preserving Pride, Across Languages] : From Wikidata to Abstract Wikipedia: A New Way to Think About Knowledge ** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/13/visibility-of-communities-in-nigeria-on-wikidata-2-0-expanding-digital-representation-for-nigerian-communities/ Visibility of Communities in Nigeria on Wikidata 2.0: Expanding Digital Representation for Nigerian Communities] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/14/the-years-first-quarter-with-the-igbo-wikimedians-user-group/ The Year’s First Quarter with the Igbo Wikimedians User Group] - Expanding partnerships and contributions to Wikidata, Wikipedia and other sister projects. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/13/introducing-the-wiki-afrodemics-mentorship-project-cohort-1/ Introducing the Wiki Afrodemics Mentorship Project Cohort 1] - A pan-african and guided multilingual training on Wikipedia editing, Wikidata contribution, and resource mobilisation. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/ Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community] - Improving the representation of women and cultural heritage in Igbo language on Wikidata, Wikipedia and Wikiquote. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/ A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration] - Celebrating and documenting women activists and politicians on Wikipedia and Wikidata. ** [https://www.botany.one/three-tools-that-bring-digital-botany-within-reach/ Three Tools that bring digital botany within reach] (spoiler: One of them is Wikidata) - article available in DE, ES, FR, JA, PT and ZH-CN. * Papers: [https://dhq.digitalhumanities.org/vol/20/1/000838/000838.html Open Tool Registries! Resolving the Directory Paradox with Wikidata] by Grallert et al., (2026). As digital humanities tools proliferate, this paper argues that Wikidata can help connect the research landscape by documenting, citing and connecting tool registries. * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=sCoOIan3G9Y OSM / Lifting Stones in Wikidata] - a video tutorial on mapping lifting stones on OpenStreetMap, using two examples from County Kilkenny, Ireland. ** [https://www.youtube.com/watch?v=LANzP0OUoZs Mapping Every Wonder on Earth] - animated visualisation of UNESCO World Heritage Sites recorded in Wikidata. ** [https://www.youtube.com/watch?v=AY_gst9R3I4 2025: Tales of Discovery] - Museums and Heritage channel mentions how Wikidata is being used as a bridge between several sites and projects for 3D modelling ships, wrecks and other artifacts from maritime history. ** [https://www.youtube.com/watch?v=ncPqSIvDm-Q Mentor Me! Session 6] with Jinoy Tom Jacob, who will show us how to use OpenRefine to batch edit Wikidata and the Commons. ''' Tool of the week ''' * [https://bisikbekasi.rf.gd/index.php?page=item&id=L2 BisikBekasi] : Community-curated knowledge base where local data items [https://teletype.in/@hyloxira/qdyLFSX-1Px are integrated] with Wikidata items. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * The [[mw:Growth/Feature_summary#NH|Newcomer Dashboard]] will be deployed to Wikidata pending on-wiki configuration by Admins. The dashboard aims to provide guidance, helpful links, and mentorship opportunities for new editors. * [https://viaacode.github.io/documentation-visualisations-guido-gezelle/ Guido Gezelle on Wikidata: networking in map] - this project created 5 visualisations produced from Wikidata on the poet Guido Gezelle. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14517|print matrix state]] (<nowiki>in printmaking, a stage of development of the relief matrix after a permanent modification</nowiki>) **[[:d:Property:P14519|body modification]] (<nowiki>deliberate altering of the human anatomy for non-medical reasons that this person or fictional character has undergone</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14518|Roller-results.com skater ID]], [[:d:Property:P14520|Wikiparfum fragrance ID]], [[:d:Property:P14521|EU sanctions tracker subject ID]], [[:d:Property:P14522|Maoyan celebrity ID]], [[:d:Property:P14523|CINEMATODAY film ID]], [[:d:Property:P14524|DMM director ID]], [[:d:Property:P14525|Model Mayhem ID]], [[:d:Property:P14526|‎DAM song ID]], [[:d:Property:P14527|OpenParlData ID]], [[:d:Property:P14528|‎IAU member ID]], [[:d:Property:P14529|PurplePort ID]], [[:d:Property:P14530|LinkMe ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Vistonline|Vistonline]] (<nowiki>Agenzia italiana di visti consolari e legalizzazione documenti, con sede a Roma</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Natural science/Taxon footprint|Natural science/Taxon footprint]] (<nowiki>Taxon footprint</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lanka Ministry of Education school census number|Sri Lanka Ministry of Education school census number]] (<nowiki>Unique identification number assigned to a school by the Ministry of Education of Sri Lanka, used in the annual school census and official examinations (G.C.E. O/L, A/L)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/sport title|sport title]] (<nowiki>link to sport title (like master of sports or yokodzuna), besides chess and martial arts titles</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/dual notion in category theory|dual notion in category theory]] (<nowiki>dual notion in category theory</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/penalty shootout kicked by|penalty shootout kicked by]] (<nowiki>Indicates the person who took an individual penalty kick during a penalty shoot-out.</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Finnish educational institution ID|Finnish educational institution ID]] (<nowiki>Five-digit identification number for Finnish educational institutes assigned by Statistics Finland.</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne sur ZicTrad|Identifiant d'une personne sur ZicTrad]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Skeivopedia ID|Skeivopedia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Artistas Visuales Chilenos ID|Artistas Visuales Chilenos ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mathlib declaration ID|Mathlib declaration ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FES digital collections person ID|FES digital collections person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BBC Bitesize topic ID|BBC Bitesize topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)|Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sceneweb artwork ID|Sceneweb artwork ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sceneweb production ID|Sceneweb production ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no government ID|regjeringen.no government ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no ministry ID|regjeringen.no ministry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/regjeringen.no politician ID|regjeringen.no politician ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Maoyan film ID|Maoyan film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant livres-cinema.info d'un auteur|Identifiant livres-cinema.info d'un auteur]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Operator Code (UK)|National Operator Code (UK)]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * WikiProject Highlights: ** [[d:Event:Wiki_x_K-pop_2026:_Datathon_3.0|Wiki x K-pop 2026: Datathon 3.0]] a.k.a the ICONIC BY MISTAKE EDITING party. ** [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_2/GLAM_Authority_Entity_Ontology_in_Wikidata|Ontology Course 2 / GLAM Authority Entity Ontology in Wikidata]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://www.wikidata.org/wiki/Special:Log?type=thanks&user=&page=&excludetempacct=1&wpdate=&tagfilter=&wpfilters%5B%5D=thanks&wpFormIdentifier=logeventslist Thanks Log] - who's thanking who and on what. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q5020214|2026 FIFA World Cup (Q5020214)]] - in the United States, Mexico and Canada in 2026 * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L720932|alikaali (L720932)]] - Dagbanli noun (derived from ha <--ar) which can mean soothsayer, judge or Muslim scholar ''' Development ''' * Ontology federation: The development team is looking for people to give feedback on the new feature that allows editors on other Wikibase instances to use Wikidata's Items as statement values. ([https://wikibase-federation.com more details]) * GraphQL: ** We extended the searchItems field so that developers can now get all Item data immediately from the search results ([[phab:T416885]]) ** We are working on the ability to get only best ranked statements ([[phab:T428138]]) * MCP: The Wikidata MCP has been extended. You can now also use an MCP for other Wikibase instances. ([[d:Wikidata:MCP#Wikibase MCP|more details]]) * Wikibase Cloud: We are looking into making it possible to log into Wikibase Cloud instances with your Wikidata account to make it easier for Wikimedians to contribute on Cloud instances. * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: ** We are planning the migration of the entity usage table to a new database cluster to handle increased usage of Wikidata's data across the Wikimedia projects. ** We are continuing our work to decrease the number of irrelevant changes coming from Wikidata that show up in Wikipedia's recent changes and watchlist. Specifically we are evaluating a prototype that looks at the rendered article before and after the change and determines if anything actually changed in the article before adding an entry to recent changes and watchlist. * Mobile editing of statements: ** We are improving support for RTL languages.([[phab:T360854]], [[phab:T427655]], [[phab:T427658]], [[phab:T427661]], [[phab:T428246]]) ** We started fixing multiple UI layout and spacing issues, including mandatory fields, value fields, snak types, references, and add-statement button usability ([[phab:T428766]], [[phab:T428761]], [[phab:T428759]], [[phab:T428450]]) ** We are improving the server-side rendering ([[phab:T409827]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:42, 15. junij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30669932 --> == Wikidata weekly summary #736 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-06-22. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#736]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/Ziv|Ziv]] - RfP scheduled to end after 24 June 2026 19:26 (UTC) * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Nabbot_1|Nabbot 1]] - Task: Adding Turkish descriptions for scientific articles ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** The [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/schedule/ Wikimania 2026 program] has been revealed, go bookmark your favourite sessions. ** [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdneBEtREhStI9VLsTJ9xKKt9L4NEU_BSr297jdOjNTkQJ64A/viewform?pli=1 Physical Training; Improving Health Articles in Africa] - 21 June, 10:00, University of Ibadan. ** The [[m:WikiIndaba_conference_2026|WikiIndaba Call for Proposals ends June 30th]] - don't forget to submit your Wikidata-sessions. ** Sessions of the WikiProjects Days 2026 event will shortly be available on Commons: [[c:Category:Wikidata_WikiProjects_Days_2026_presentations|Presentations]] / [[c:Category:Wikidata_WikiProjects_Days_2026_videos|Videos]] ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://talk.tiddlywiki.org/t/wikitiddler-tiddlywiki-as-a-live-wikidata-frontend-zero-hosting-auto-updating/15419 WikiTiddler; Tiddlywiki as a live Wikidata frontend] - if you run a TiddlyWiki instance, you can now run queries to the Wikidata Query Service and convert the results to Tiddlers. ** [https://blog.tib.eu/2026/06/19/what-do-we-mean-when-we-talk-about-ai-and-open-knowledge/ TIB: What do we mean when we talk about AI and open knowledge?] - Lozana Rossenova details their experiences at the AI+Bridges Symposium. * Papers: ** [https://www.elgaronline.com/monobook/book/9781035353750/9781035353750.xml How to use Wikibase for Mixed-Methods Research], a book published by F. Bailo, E. Booth, and J. Williams ** [https://zenodo.org/records/20693572 Wikimedia as a Platform for Evidence Synthesis: Quantifying Bias and Literature Coverage in Crowd-Sourced Knowledge Graphs] by D. Mietchen, and J. Dearborn, (2026). ** [https://www.mdpi.com/2227-7390/14/12/2227 From Wikidata to Smart Tourism: A Reproducible Pipeline Based on AI and Fuzzy Logic for Interpretable Multi-Category Classification of Points of Interest] - This paper develops a reproducible pipeline that converts Wikidata POIs into an interpretable tourism taxonomy, enabling multi-category classification and personalized smart tourism applications. By Kontogianni et al., (2026) * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=EKIVrRgLQ6w Name Suggestion Index Explained: How OpenStreetMap Standardizes Brands] ** [https://www.youtube.com/watch?v=_MbZtO2Q2U0 EMCO Wikidata CoP meeting (2026-06-04)] ** [https://www.youtube.com/watch?v=AsBMBpc05sQ Using the Duplicity and WD Fist Tools to edit Wikidata] ** [https://www.youtube.com/watch?v=CkFuyX605nU Unlocking Data through Semantic Linking], presented at ENDORSE 2025 by Thora Hagen. Experiences using 19th-century German encyclopedias, demonstrating how semantic enrichment via Wikidata can reveal fascinating patterns. ** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=K9M4mIP0mZg From your pocket to the knowledge graph: SquirrelBase] is a Wikibase instance that functions as a semantic metadata and reference platform. Make 3D smartphone captures of cultural assets, artworks, and ephemeral structures FAIR. ''' Tool of the week ''' * [https://multilingualprogramming.github.io/MotusArtium/ MotusArtium] : Wikidata GraphQL showcase application for exploring and understanding art movements (alpha version). [https://github.com/multilingualprogramming/MotusArtium/tree/main/graphql GraphQL queries used] * As seen during WikiProjects Days 2026 - [[d:Wikidata:Tools/Enhance_user_interface#Userscripts_for_improving_data_quality|Classification.js]], visualise parent classes and identify incorrections, detect superclass tree loops. To use, click ''Activate'' and copy the two lines into your Common.js page. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Reminder: Try Ontology Federation to import Items from Wikidata to your Wikibase instance. Share your feedback in the linked survey. ([https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/LOTFJGPF7V6SQ7KVE6P6RF5MDDBZBV5Q/ full announcement]) * A session at WikiProjects Days 2026 was devoted to general-purpose tools for WikiProjects. A new page under the main Wikidata tools page was created with a list and description of these tools. Take a look at [[d:Wikidata:Tools/WikiProjects|Wikidata:Tools/WikiProjects]] and add any missing tools. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14531|meteorological intensity classification]] (<nowiki>category assigned to a meteorological system according to an intensity or classification scale; the scale should be indicated with a qualifier (P1013 and P585)</nowiki>) **[[:d:Property:P14539|perfumer]] (<nowiki>person who created a perfume</nowiki>) **[[:d:Property:P14540|‎dual notion (category theory)]] (<nowiki>dual of the concept in category theory</nowiki>) * External identifiers: [[:d:Property:P14532|catholica.cz ID]], [[:d:Property:P14533|‎Skeivopedia ID]], [[:d:Property:P14534|Mathlib Declaration ID]], [[:d:Property:P14535|Annuséries series ID]], [[:d:Property:P14536|FES digital collections person ID]], [[:d:Property:P14537|‎BBC Bitesize topic ID]], [[:d:Property:P14538|Sri Lanka Ministry of Education school census number]], [[:d:Property:P14541|Encyclopedia of China (Third Edition) ID (2026)]], [[:d:Property:P14542|OTOTOY artist ID]], [[:d:Property:P14543|livres-cinema.info author ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/Visual style|Visual style]] (<nowiki>the visual style used in a video game (or other creative work)</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/Gmedia rating (video games)|Gmedia rating (video games)]] (<nowiki>Video game ratings of the Saudi Arabian rating system ({{Q|Q28717438}})</nowiki>) * External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/altinget.se person ID|altinget.se person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Il cinema ritrovato film ID|Il cinema ritrovato film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stockholm Archipelago Trail ID|Stockholm Archipelago Trail ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/some properties for category theory|some properties for category theory]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Farzonagon ID|Farzonagon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TV Guide film ID|TV Guide film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Letterboxd Writer ID|Letterboxd Writer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d Hits artist ID|d Hits artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN Person ID|1SCREEN Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN movie ID|1SCREEN movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fantia ID|Fantia ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/17LIVE ID|17LIVE ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CFLapedia player ID|CFLapedia player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Model-Kartei.de ID|Model-Kartei.de ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/U-NEXT Parson ID|U-NEXT Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/U-NEXT Video ID|U-NEXT Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/H-NEXT Parson ID|H-NEXT Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ABEMA Video ID|ABEMA Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FOD Parson ID|FOD Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LRT topic ID|LRT topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FOD Video ID|FOD Video ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Jiji Press Member of Parliament ID|Jiji Press Member of Parliament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Wildenstein Plattner Institute ID|Wildenstein Plattner Institute ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/belarusenc.by ID|belarusenc.by ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Huellas Digitales de la Memoria ID|Huellas Digitales de la Memoria ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/socrealizm.com.ua person ID|socrealizm.com.ua person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pacelli edition person ID|Pacelli edition person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Los Angeles Historic-Cultural Monument number|Los Angeles Historic-Cultural Monument number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Writing Systems Technical Resources script code|Writing Systems Technical Resources script code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Répertoire des films classés film ID|Répertoire des films classés film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Museum of Fine Arts, Houston person ID|Museum of Fine Arts, Houston person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sri Lankan Parliament member ID|Sri Lankan Parliament member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kanal Architecture entry ID|Kanal Architecture entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Web The Television Parson ID|Web The Television Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Web The Television Work ID|Web The Television Work ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q11446|ship (Q11446)]] - large buoyant watercraft ''' Development ''' * We enabled links to WikiProjects in the sidebar and added links to WikiProjects Music, Medicine, Datasets, sum of all paintings, and elections ([[phab:T422935|T422935]], [[phab:T422935|T422935]]) * We added a floating “add statement” button that makes it easier to add statements without looking through the existing statements ([[phab:T417641|T417641]], [[phab:T428450|T428450]]). * We’re working on making sure that users can tell when statements exist before they add new ones ([[phab:T424009|T424009]]). * We made some layout fixes to wbui2025 / MEX ([[phab:T428766|T428766]], [[phab:T428761|T428761]], [[phab:T428759|T428759]], [[phab:T427658|T427658]], [[phab:T428853|T428853]]). * We refactored error handling ([[phab:T423613|T423613]]). * We’re refactoring the server-side rendering so we don’t need separate .less style files ([[phab:T409827|T409827]]). * We’re working on the interaction between scrollable values and indicator icons ([[phab:T425974|T425974]]). [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:32, 22. junij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30669932 --> == Wikidata weekly summary #738 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-06-29. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#737]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/TopDevsBot|TopDevsBot]] - Task/s: Create new items for software-development, design, and consulting companies from source data: topdevs.ai ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/SonalBot|SonalBot]] - Task/s: Reference Gardener (archive dead reference links) + Welcome Bot (welcome new users) * New request for comments: [[c:Commons:Requests_for_comment/Policy_update_for_AI_content|WM Commons: Policy update for AI content]] - this RfC will seek opinions on the use and allowance of AI-generated and modified content. This can have downstream impacts on Wikidata. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[:meta:Wikimedia Taiwan/Wikidata Taiwan/2026年7月嘉義維基媒體街景踏查團暨工作坊|2026 Chiayi Streetview Workshop]] July 13 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at Tâi-uân tôo-su-sik, Chiayi, Taiwan. ** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #90 July 13 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://blog.lobid.org/2026/06/23/nwbib-wikipedia-bot.html Lobid Blog: NWBibBot – Making a regional bibliography visible in Wikipedia with help from Wikidata] ** [https://tech-news.wikimedia.de/2026/06/24/knowledge-wants-to-be-found/ Tech News (WMDE) Knowledge wants to be found] - We interview Tim Wittenborg about the [https://en.borgnetzwerk.org/ WissKomm Wiki], from the Leibniz Information Center for Science and Technology in TIB Hannover. ** [https://diff.wikimedia.org/2026/06/29/bridging-open-knowledge-and-digital-rights-reflections-from-drif-2026-and-the-wikimedia-community/ Bridging Open Knowledge And Digital Rights: Reflections From DRIF 2026 And The Wikimedia Community] * Papers: [https://arxiv.org/pdf/2606.27933v1 MathModDB: A Database for Mathematical Models] - The Mathematical Models Database (MathModDB), deployed on the MaRDI Portal within Germany’s National Research Data Infrastructure, provides researchers with a curated knowledge graph that organizes scattered mathematical models, formulas, and assumptions, connects to related tools like MathAlgoDB and MaRDMO, and demonstrates practical use through cases such as plasma physics modeling. By Fiedler et al., (2026) * Videos: ** [[d:Event:WikiProjects_Days_2026#Sessions|WikiProjects Days 2026 - recordings now on Commons]], if you missed the event or want to recap what was discussed, individual session recordings are now available from the Event program. ** [[commons:File:Jason Evans, "Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey".webm|Jason Evans: Making Wikimedia and Linked Open Data Mainstream in GLAMs – The National Library of Wales Journey]] ''' Tool of the week ''' * [https://cyllchuesnconii.rf.gd/panoply/?id=8 Altilunium Panoply] : A lightweight Wikibase alternative for creating collaborative knowledge bases, written as [https://github.com/altilunium/panoply a single PHP file] with no dependencies. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [[d:Event:WikidataCon 2027/Call for expressions of interest to host|Call for local partners: WikidataCon 2027]]: Planning is underway for the next hybrid WikidataCon, and Wikimedia Deutschland is seeking a local affiliate to co-organize the on-site event. Expressions of Interest are due by 13 July. A Q&A clinic will be held on 1 July at 15:00 UTC ([https://bbb.wikipedia.de/rooms/plp-qml-xrj-9ib/ join here]). * [[mw:Growth/Feature summary|Growth features]] are now available at Wikidata. This update enables access to Mentorship, Impact module, the Help Panel, and a simplified Newcomer Homepage (without Suggested Edits). ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14544|‎Taiwan Central News Agency news topic ID]], [[:d:Property:P14545|‎Stockholm Archipelago Trail ID]], [[:d:Property:P14546|‎Sceneweb artwork ID]], [[:d:Property:P14547|‎Sceneweb production ID]], [[:d:Property:P14548|Fantia ID]], [[:d:Property:P14549|Finnish educational institution ID]], [[:d:Property:P14550|‎altinget.se person ID]], [[:d:Property:P14551|Il cinema ritrovato film ID]], [[:d:Property:P14552|TV Guide film ID]], [[:d:Property:P14553|FOD person ID]], [[:d:Property:P14554|LRT topic ID]], [[:d:Property:P14555|Jiji Press Member of Parliament ID]], [[:d:Property:P14556|Huellas Digitales de la Memoria ID]], [[:d:Property:P14557|Museum of Fine Arts, Houston person ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review: **[[:d:Wikidata:Property proposal/subdiscipline of|subdiscipline of]] (<nowiki>less specific academic discipline</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/has garden|has garden]] (<nowiki>Object is a {{Q|1107656}} related to this {{Q|16222597}}</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/ranking by|ranking by]] (<nowiki>issuer of a ranking</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/linguistic group|linguistic group]] (<nowiki>group of people who share the same language, regardless of their ancestry or ethnicity</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Pure Adult actress ID|Pure Adult actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Taiwan Central News Agency News tag id|Taiwan Central News Agency News tag id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pure Adult studio ID|Pure Adult studio ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Natural science/GBIF taxon ID|Natural science/GBIF taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Digitaler Portraitindex person ID|Digitaler Portraitindex person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/torial ID|torial ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dicionário da Língua Portuguesa ID|Dicionário da Língua Portuguesa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Pontifical Urbaniana University ID|Pontifical Urbaniana University ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Samtrafiken-vehicle-id|Samtrafiken-vehicle-id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sundsvall Municipality opendata ID|Sundsvall Municipality opendata ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Nakamura Kikaku ID|Nakamura Kikaku ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KBS News topic ID|KBS News topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GIGA actress ID|GIGA actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Zen Pictures actress ID|Zen Pictures actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'une personne sur Autoroc|Identifiant d'une personne sur Autoroc]], [[:d:Wikidata:Property proposal/La Grange ID|La Grange ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Books author ID|Rakuten Books author ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/RtYx Roles and contributions of ? in Fictional Universes and Media franchises] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Jheald-20260627104200-Fantastoria-20260627091900|source]]) * Schema examples: it's World Cup time so here's 2 soccer/football-related EntitySchemas. ** [[d:EntitySchema:E404|E404:Swedish Soccer Player]] and [[d:EntitySchema:E183|E183:Chilean Women's Football Players]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Logic|WikiProject Logic]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Roots_and_Rhythms|WikiProject Roots and Rhythms]] * WikiProject Highlights: GovDirectory has opened a [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Madagascar|Madagascar]] page. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q615|Lionel Messi]] - 6 World Cups, scoring in the last 7 consecutive matches. ''' Development ''' * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: ** We are continuing to evaluate the prototype for reducing the number of unnecessary edits from Wikidata that show up in watchlist and recent changes of Wikipedia and co. The approach is to look at the diff of the rendered article before and after the change from Wikidata is made. If there is no difference then the change is probably not relevant for that article. We are collecting a sample to further understand how it performs. ** To continue to address Wikidata's scaling issues, we are planning the migration of entity usage tables to the X1 cluster. * Mobile editing of statements: ** We implemented more feedback from testing of the new mobile front-end. Specifically we worked on making it clearer when a statements already exist that the editor is trying to add to the Item. ** Additionally, we made minor improvements to the look and feel of the mobile front-end. * REST API: ** REST search routes now take apihighlimits right into account ([[phab:T428032]]) ** We are starting to work on Lexeme support ([[phab:T429572]], [[phab:T429332]]) * GraphQL: ** We added support for requesting “best statements” for a given Property ([[phab:T428138]]) ** We are working on adding support for negation in Property value pair filters ([[phab:T429580]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Poland|Poland]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:51, 29. junij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30720282 --> == Wikidata weekly summary #739 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-07-06. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#738]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Closed request for adminship: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Interface administrator/1Veertje|1Veertje]] - '''Closed as Successful''' **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Ziv|Ziv]] - '''Closed as Successful''' * New requests for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/gov-wikidata-match 1|gov-wikidata-match 1]] - '''Task/s:''' Link existing GOV (historical gazetteer) building-like objects to existing Wikidata building-like objects. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/AgenticCommonsBot 1|AgenticCommonsBot 1]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P648|Open Library ID <small>(P648)</small>]] (OpenLibrary author ID) to Wikidata items about people, only where the OpenLibrary author and the Wikidata person have been confirmed to be the same individual, with a source on every statement. * Closed request for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/JigildikBot|JigildikBot]] - '''Approved''' **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/SonalBot|SonalBot]] - '''Approved''' **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/ias-kbase|ias-kbase]] - '''Approved''' ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** The Wikidata Platform (WDP) [[D:Event:Blazegraph Migration Office Hours - July 2026|monthly office hour]] takes place '''tomorrow''', {{zonestamp|2026-07-07 16:00|7th July at 16:00 UTC}}. These office hours are focus on the Blazegraph migration work, and the team is inviting all community members to join the discussion. ''Register via [[D:Event:Blazegraph Migration Office Hours - July 2026|the event page]]'' ** The next Wikidata+Wikibase office hours will take place on Wednesday, 18:00 CEST (in your [https://zonestamp.toolforge.org/1783526400/1783530000?zdl=fU_LqsJADP2a6SZwqXMf9C66UEHQpSiu4zR2otNMnUkX_r2jG8GFEEjCeXDOlELrVcdsvufGrsro10BlnSOL86jlXNNyG-vz7x772XX7s7s0K819JThQe-ALd6gIxv7B4zliJoinEzsCH6dUdZRd4lE5SrsfXRxY-ifzowyiwIE6odzhzdglNOphM4Ub2LpIjG1mTYlc17CgFFiM_QcWUE8v7x0F6hMOUHqIUKhCdPjM8Y7cAQ timezone]), 08th July 2026 in the Wikidata Telegram group. The Wikidata and Wikibase office hours are online events where the development team presents what they have been working on over the past quarter, and the community is welcome to ask questions and discuss important issues related to the development of Wikidata and Wikibase. ** [[m:Event:WMUK_Sandbox_Sessions/Improving_Wikidata_References:_The_Reference_Validator_Tool|Sandbox sessions: Wikidata Reference Validator Tool - improving Wikidata references]] - Aug 15, 17:00 - 18:00 UTC. ** [https://wikiedu.org/courses/documenting-america-wikidata/ Wiki Education + AASLH: Documenting America with Wikidata], a collaboration between Wiki Education and the American Association for State and Local History is offering six hour-long meetings held weekly to introduce attendees to Wikidata and improve content for Wikidata and Wikipedia on American history. Registration ends: July 17, 23:59 Pacific Time (PT) ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: (fr) [[:w:fr:Wikip%C3%A9dia:RAW/2026-07-05#Le_point_sur_la_diversit%C3%A9_de_genre_dans_les_articles|Le point sur la diversité de genre dans les articles]] in *Regards sur l'actualité du mouvement Wikimedia* * Papers: ** Spatiotemporal-Heuristic A* Search for Pruning - Historical Influence and Succession Paths in Wikidata - [https://informatika.stei.itb.ac.id/~rinaldi.munir/Stmik/2025-2026/Makalah2026/13524106_Michael%20James%20Liman_Makalah%20Stima.pdf Paper], by Michael James Liman (2026). ** Wikontic: Constructing Wikidata-Aligned, Ontology-Aware Knowledge Graphs with Large Language Models - [https://aclanthology.org/2026.eacl-long.388/ Paper] by Chepurova et al., (2026). * Videos: (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=AL_pyY2PIOE Introduction to Wikidata] - Dr. Claudia De Souza and Prof. Dinah Wilson Fraites introduce Wikidata with Spanish-slides. ''' Tool of the week ''' * [https://zelph.org/ Zelph]: Offers powerful analysis capabilities for the complete Wikidata knowledge graph while remaining adaptable for any semantic domain. * [https://viz.luarai.com/worldcup-heights World Cup Heights]: An interactive data‑viz app that shows the heights of FIFA World Cup players, arranged so you can quickly compare teams, positions, and overall height distributions. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [[d:Event:WikidataCon 2027/Call for expressions of interest to host|Call for local partners: WikidataCon 2027]]: Planning is underway for the next hybrid WikidataCon, and Wikimedia Deutschland is seeking a local affiliate to co-organize the on-site event. Expressions of Interest are due by 13 July. * The Wikidata Platform team has published the [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|8th issue of its monthly newsletter]]. This edition includes updates on the migration of WDQS backend away from Blazegraph, including a transition into the next phase '''Initial Implementation (pilot) phase''' following completion of the '''installation phase'''. This update also include some Documentation on Query Rewrites the team will like the Wikidata community and all WDQS users to help review and leave feedbacks. ''see [[D:Wikidata:Wikidata_Platform_team/Newsletter|WDP monthly newsletter]] for more details'' ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest General datatypes: **[[:d:Property:P14559|prisoner number]] (<nowiki>number or identifier assigned to a prisoner, to be used as a qualifier for P2632 (place of detention)</nowiki>) **[[:d:Property:P14574|photographer]] (<nowiki>person who took this photograph</nowiki>) **[[:d:Property:P14595|‎Gmedia rating (video games)]] (<nowiki>video game ratings of the Saudi Arabian rating system</nowiki>) **[[:d:Property:P14603|visual style]] (<nowiki>the visual style used in a video game (or other creative work)</nowiki>) **[[:d:Property:P14610|garden]] (<nowiki>garden of this subject</nowiki>) **[[:d:Property:P14613|objects (category theory)]] (<nowiki>the precise objects of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14614|morphisms]] (<nowiki>the precise morphisms of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14615|terminal object]] (<nowiki>the precise terminal object of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14616|initial object]] (<nowiki>the precise initial object of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14617|products (category theory)]] (<nowiki>the precise products of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14618|coproducts (category theory)]] (<nowiki>the precise coproducts of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14619|isomorphisms]] (<nowiki>the precise isomorphisms of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14620|monomorphisms]] (<nowiki>the precise monomorphisms of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14621|epimorphisms]] (<nowiki>the precise epimorphisms of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14622|regular monomorphisms]] (<nowiki>the precise regular monomorphisms of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14623|regular epimorphisms]] (<nowiki>the precise isomorphisms of the category (category theory)</nowiki>) **[[:d:Property:P14624|left adjoint]] (<nowiki>the left adjoint of the functor</nowiki>) **[[:d:Property:P14625|enriched over]] (<nowiki>the base monoidal category, bicategory, etc. of the enriched category</nowiki>) **[[:d:Property:P14626|monoidal category operation]] (<nowiki>the “tensor product” bifunctor of the monoidal category</nowiki>) **[[:d:Property:P14627|2-morphisms]] (<nowiki>the precise 2-morphisms of the 2-category</nowiki>) **[[:d:Property:P14635|taxon footprint]] (<nowiki>image of a footprint of this taxon</nowiki>) * Newest External identifiers: [[:d:Property:P14558|Sri Lankan Parliament member ID]], [[:d:Property:P14560|‎Taiwan Central News Agency news tag ID]], [[:d:Property:P14561|Model-Kartei.de ID]], [[:d:Property:P14562|Wildenstein Plattner Institute ID]], [[:d:Property:P14564|Web The Television work ID]], [[:d:Property:P14565|Web The Television person ID]], [[:d:Property:P14566|U-NEXT person ID]], [[:d:Property:P14567|U-NEXT video ID]], [[:d:Property:P14568|Sokmil director ID]], [[:d:Property:P14569|Sokmil idol ID]], [[:d:Property:P14570|socrealizm.com.ua person ID]], [[:d:Property:P14571|Répertoire des films classés film ID]], [[:d:Property:P14572|‎regjeringen.no ministry ID]], [[:d:Property:P14573|‎regjeringen.no politician ID]], [[:d:Property:P14575|Objectif plumes work ID]], [[:d:Property:P14576|National Operator Code (UK)]], [[:d:Property:P14577|‎Extended Defence of Britain Database ID]], [[:d:Property:P14578|Pacelli edition person ID]], [[:d:Property:P14579|Myludo game ID]], [[:d:Property:P14580|MyDirtyHobby ID]], [[:d:Property:P14581|Maoyan film ID]], [[:d:Property:P14582|‎Los Angeles Historic-Cultural Monument number]], [[:d:Property:P14583|Letterboxd writer ID]], [[:d:Property:P14584|KSW organization ID]], [[:d:Property:P14585|KSW person ID]], [[:d:Property:P14586|KSW place ID]], [[:d:Property:P14587|1SCREEN movie ID]], [[:d:Property:P14588|1SCREEN Person ID]], [[:d:Property:P14589|‎Artistas Visuales Chilenos propertyvalue ID]], [[:d:Property:P14590|‎Canadian Trademark Registration Number]], [[:d:Property:P14591|occitanica.eu ID]], [[:d:Property:P14592|Hancinema company ID]], [[:d:Property:P14593|ZicTrad person ID]], [[:d:Property:P14594|H-NEXT Person ID]], [[:d:Property:P14596|FOD video ID]], [[:d:Property:P14597|Farzonagon ID]], [[:d:Property:P14598|d Hits artist ID]], [[:d:Property:P14599|ABEMA video ID]], [[:d:Property:P14600|17LIVE ID]], [[:d:Property:P14604|‎regjeringen.no government ID]], [[:d:Property:P14605|Pure Adult actress ID]], [[:d:Property:P14606|Pure Adult studio ID]], [[:d:Property:P14607|‎GBIF taxon ID]], [[:d:Property:P14608|Digital portrait index person (GND) ID]], [[:d:Property:P14609|torial username]], [[:d:Property:P14611|Pontifical Urbaniana University ID]], [[:d:Property:P14628|CatDat category ID]], [[:d:Property:P14629|CatDat functor ID]], [[:d:Property:P14630|CatDat category property ID]], [[:d:Property:P14631|CatDat functor property ID]], [[:d:Property:P14632|‎Samtrafiken-vehicle ID]], [[:d:Property:P14633|GIGA actress ID]], [[:d:Property:P14634|Zen Pictures actress ID]], [[:d:Property:P14636|Olyrix artist ID]], [[:d:Property:P14637|AutorÒc 16-18 author ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New General datatypes property proposals to review:: **[[:d:Wikidata:Property proposal/dielectric strenght|dielectric strenght]] (<nowiki>maximum electric field a material can withstand before electrical breakdown occurs</nowiki>) **[[:d:Wikidata:Property proposal/about page URL|about page URL]] (<nowiki>URL to the official about page</nowiki>) * New External identifier property proposals to review: [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten Books author ID|Rakuten Books author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten TV adult Person ID|Rakuten TV adult Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant sur le Western Orthodox Wiki|Identifiant sur le Western Orthodox Wiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Le GRoG ID|Le GRoG ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NHK On Demand Program ID|NHK On Demand Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Centre for Computing History exhibit reference ID|Centre for Computing History exhibit reference ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GCD character ID|GCD character ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identificador de agente econômico na ANCINE|Identificador de agente econômico na ANCINE]], [[:d:Wikidata:Property proposal/1SCREEN Program ID|1SCREEN Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Architectenregister-id|Architectenregister-id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LUDAP ID|LUDAP ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TakaWiki ID|TakaWiki ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Terceiro Tempo Que Fim Levou ID|Terceiro Tempo Que Fim Levou ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BiDünyaFilm film ID|BiDünyaFilm film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CNUC code|CNUC code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Steady username|Steady username]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NHK ONE Program ID|NHK ONE Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SongLyrics.com song ID|SongLyrics.com song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Braunschweiger ProfKat ID|Braunschweiger ProfKat ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ClayArena shooter profile ID|ClayArena shooter profile ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Open Collective ID|Open Collective ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Anobii author ID|Anobii author ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Development ''' * The development team are at an offsite retreat this week. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/France|France]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:05, 6. julij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30773585 --> == Wikidata weekly summary #740 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-07-13. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#739]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> '''Discussions''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator/GA_Kevin|GA Kevin]] - <small>RfP scheduled to end after 14 July 2026 18:40 (UTC)</small> * New requests for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/Nabbot_2|Nabbot 2]] - '''Task:''' Translating English descriptions to Turkish using a predefined dictionary mapping. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/AgenticCommonsBot_1|AgenticCommonsBot 1]] - '''Task:''' Add [[d:Property:P648|Open Library ID (P648)]] (OpenLibrary author ID) to items about people, where the OpenLibrary author and Wikidata person are the same individual, when every statement is sourced. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/EquipboardBot|EquipboardBot]] - '''Task''': Add [[d:Property:P6912|Equipboard artist ID (P6912)]] to Wikidata items for musicians, sourced from Equipboard's own database of public artist identifiers. * Call for Participation in Improving Constraints ** Just about any aspect of constraints is in scope, from rewriting existing bots to expanding the power of property constraints to adding new kinds of constraint. If you are interested, sign up in [[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints/improving|WikiProject Property Constraints/improving]]. '''Events''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[wmania:2026:Wikimania|Wikimania 2026]] is fast approaching. Taking place 21 - 25 July in Paris, France. Can't attend? Register for a ticket to the [[wmania:2026:Registration|virtual event]] and watch sessions online. ** Interested in [[mw:Wikibase/Ontology-Federation|Wikibase Ontology Federation]]? Join the July 14 call, see the [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Cleaning_Task_Force#Tuesday,_14_July_2026,_11:30_EDT_(UTC-4)|Cleaning Task Force]] page for more details. * Previous events: ** The 3rd Quarter Wikidata + Wikibase office hour was held. The transcript is available to read:<br>[[d:Wikidata:Events/Telegram_office_hour_2026-07-08|Wikidata:Events/Telegram office hour 2026 07 08]] '''Press, articles, blog posts, videos''' * Blogs ** [[Diffblog:2026/07/10/behind-better-data-inside-wikidatas-first-wikiprojects-days|Behind Better Data: Inside Wikidata’s First WikiProjects Days]] ** [[Diffblog:2026/07/12/africa-wiki-challenge-2026-in-the-ghanaian-pidgin-community-documenting-water-for-life-through-wikimedia-projects|Africa Wiki Challenge 2026 in the Ghanaian Pidgin Community: Documenting “Water for Life” Through Wikimedia Projects]] ** [[Diffblog:2026/07/09/reflecting-on-progress-and-planning-ahead-dagbani-wikimedians-user-group-holds-its-last-quarter-team-meeting|Reflecting on progress and planning ahead: Dagbani Wikimedians User Group holds its last quarter team meeting]] ** [[Diffblog:2026/07/08/eduwiki-workshop-combining-petscan-and-generative-ai-for-smarter-wikipedia-editing|EduWiki Workshop: Combining PETScan and Generative AI for Smarter Wikipedia Editing]] ** [https://computationalhistory.substack.com/p/why-computational-historians-need Why Computational Historians need Wikidata] - a substack article by Jim Clifford * Papers ** [https://dl.acm.org/doi/10.1145/3805712.3808389 A Demonstration of WikiRAG: An Evidence-based Link Prediction for Wikidata with Retrieval Augmented Generation] - WikiRAG is an interactive framework that combines automated link prediction with retrieval‑augmented generation and human validation to reliably complete knowledge graphs like Wikidata by generating candidate links, retrieving supporting evidence, and enabling users to confirm and export validated triples. By Sabu, et al., (2026) * Videos ** [https://m.youtube.com/watch?v=GRS-0nMsb1Q&pp=iggCQAE%3D&ra=m Using Open Refine] by Wikimedia Australia, Paul Duchesne presents "Using OpenRefine" during WikiCon Australia 2026, (National Film and Sound Archive, Canberra). ** [https://m.youtube.com/watch?v=oq2fjfAhsgc&pp=iggCQAE%3D&ra=m Let’s Get Mappy - making maps on Wikimedia platforms] by Wikimedia Australia, Alex Lum presents how location (pushpin) maps, locator maps, and interactive "slippy" local maps end up on Wikipedia, and how infoboxes, Wikidata and OpenStreetMap works together to generate them ** (繁體中文/zh-TW) [https://www.youtube.com/watch?v=YaOjh92PPuI Tutorial on Editing Temple Data for Wikidata and Wikimedia Commons] - recording of a workshop (July 5) on Tutorial on Editing Temple Data for Wikidata and Wikimedia Commons, held by Wikimedia Taiwan Community and OSM Taiwan. ** [https://www.youtube.com/watch?v=VxCTNRqnOKw Open data tools for cultural heritage] 2nd session in the workshop series “Open Data to Strengthen Online Cultural Heritage,” held March 24, 2026, and organized by the National Library of Uruguay (BNU), Wikimedians of Uruguay, Datysoc, and Data Uruguay. ** [https://www.youtube.com/watch?v=ZrzycFNeVyI GLAMs and Citizen Science Encouraging and Enabling Participation] - Siobhan Leachman presents "citizen science workflows" (BHL, iNaturalist, Bionomia, Wikidata) to show how GLAM's can empower citizen scientists to reuse their collections. '''Tool of the week''' *[https://rudof-project.github.io/ rudof] can be used as a command line tool or can be embedded as a library using cargo. It can be used to validate RDF data represented with different syntaxes like Turtle, NTriples, to name a few. As well as RDF data available through SPARQL endpoints like Wikidata '''Other Noteworthy Stuff''' * A [[d:Wikidata:Project_chat#c-Ainali-20260623132900-Need_of_a_process_to_become_a_mentor|Project Chat discussion]] on the new [[mw:Help:Growth/Mentorship|Mentorship features]]. Self-enrollment has been enabled with the following requirements - account age: 365 days, edits: 500. * There is also a [[d:Wikidata:Project_chat#c-Bovlb-20260709235700-Discussion|proposal]] to add an advisory message to new accounts that create multiple items. '''Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: none ** External identifiers: [[:d:Property:P14638|Rakuten TV adult person ID]], [[:d:Property:P14639|KBS News topic ID]], [[:d:Property:P14640|Rakuten Books author ID]], [[:d:Property:P14641|PTS News Network topic ID]], [[:d:Property:P14642|Nakamura Kikaku ID]], [[:d:Property:P14643|‎La Grange person ID]], [[:d:Property:P14644|‎Fontaines de Belgique ID]], [[:d:Property:P14645|NHK On Demand program ID]], [[:d:Property:P14646|1SCREEN program ID]], [[:d:Property:P14647|LUDAP ID]], [[:d:Property:P14648|Bianco keyword ID]], [[:d:Property:P14649|Architectenregister ID]], [[:d:Property:P14650|‎ClayArena shooter profile ID]], [[:d:Property:P14651|‎Sundsvall Municipality opendata beach ID]], [[:d:Property:P14652|Terceiro Tempo Que Fim Levou ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/relocated from|relocated from]] (<nowiki>Object is the original or former {{Q|17334923}} of the permanently relocated {{Q|16222597}}</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/OpenType script tag|OpenType script tag]] (<nowiki>identifier for a script in OpenType</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/transforms from|transforms from]] (<nowiki>this fictional or mythical entity transforms from that form</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Korean Classification of Administrative Districts|Korean Classification of Administrative Districts]] (<nowiki>code assigned to an administrative district of South Korea in the Korean Classification of Administrative Districts</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Anobii book ID|Anobii book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Google Maps Place ID|Google Maps Place ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Viberate Artist ID|Viberate Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TuneCore Japan artist ID|TuneCore Japan artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Deltarune Wiki article ID|Deltarune Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/INAPP OA author ID|INAPP OA author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CNR-IRIS ID|CNR-IRIS ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AnimeOshi anime ID|AnimeOshi anime ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Guide Japan Person ID|Guide Japan Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CD Journal Artist ID|CD Journal Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CIDIM Artist ID|CIDIM Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Operabook Artist ID|Operabook Artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mizan al-Arab poet ID|Mizan al-Arab poet ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norton Simon Museum object ID|Norton Simon Museum object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenStreetMap data item ID|OpenStreetMap data item ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant sur le Western Orthodox Wiki|Identifiant sur le Western Orthodox Wiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/A World Made by Travel person ID|A World Made by Travel person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base notes ID|Scent Base notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/radio.net IDs|radio.net IDs]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base perfumer ID|Scent Base perfumer ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! '''Did you know?''' * Query examples: [https://w.wiki/SJfA Items only connected to Telugu Wikipedia] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Ainali-20260712084300-Stefan_Kühn-20260712083900|source]]) - change the language code 'te' to make it work with any other Wikipedia * Schema examples: [[d:EntitySchema:E269|French historic monument (E269)]] - With Wikimania taking place in the French Capital, you can use this entity schema if you feel inspired to or expand items on French monuments. * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Pleasant_Goat_and_Big_Big_Wolf|Project Pleasant Goat and Big Big Wolf]] - a Chinese-animated television franchise. ** (Français) [[d:Wikidata:Wikiproject_Orthodox_Christianity|Project Orthodox Christianity]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_SUNY_Libraries_EMCO|Project SUNY Libraries EMCO]] * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Poland|Project Govdirectory Poland]] added several new subpages detailing coverage and progress on State, Local Agencies and Marshall's Offices. **[[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints|Project Property Constraints]] added a subpage: [[d:Wikidata:WikiProject_property_constraints/improving|Improving]] - a call for participation, as a result of discussions during WikiProjects Days 2026. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Most_sitelinked_items/with_statements|Most sitelinked Items (with statements)]] '''Development''' * Blazegraph migration: We are continuing to prepare the Query UI, Query Builder, constraint checks, etc for the migration to QLever ([[phab:T425618]]) * Wikidata integration in the Wikimedia projects: We are investigating some Lua modules to find ones responsible for a lot of unnecessary entries in Watchlist and Recent changes on Wikipedia and co ([[phab:T429366]]) * GraphQL: Added support for negation in property value pair filters ([[phab:T429580]]) * REST API: We are working on the first pieces of support for Lexemes: retrieving a full Lexeme ([[phab:T429332]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. '''Weekly Tasks''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/2026 07 06|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current| Help translate]] · [[:d:User:Danny Benjafield (WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] [[:d:User talk:Danny Benjafield (WMDE)|talk]] ·''' [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:01, 13. julij 2026 (CEST) </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30773585 --> == Wikidata weekly summary 741 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-07-20. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#740]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/RupumpedBot|RupumpedBot]] - '''Task/s:''' When an Item on a Kenyan river has a Swahili label but no English version, this bot will derive an English label and description. ** [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/William_Avery_Bot_14|William Avery Bot 14]] - '''Task/s:''' Change values of url properties in mainspace that link to http://web.archive.org/ to use the https protocol (requested at [[d:Wikidata:Bot_requests#Request_to_make_HTTPS_for_Wayback_Machine_recurrent_(2026-07-17)|Bot requests#Make HTTPS for Wayback Machine recurrent]]) ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** Wikimania is about to begin. Whether you're attending on-site or virtually, plan your sessions so you don't miss any. *** [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/schedule/ Full program] / [[wmania:2026:Program/Wikidata|Wikidata-only program]] *** Get your [https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/ virtual ticket] ** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #91 Aug 10 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. ** [https://force11.org/post/webinar-metadata-for-all-with-wikidata Force11 webinar: Metadata for all with Wikidata] will look at three novel applications, WikiCite, the Trans Music Achive and the Pratt Institute. Held online August 26, 13-14:00 UTC. Please register for the access link. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://blog.johl.io/calling-wikifunctions-for-der-die-das/ Calling Wikifunctions for der, die, das] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/07/18/how-to-strengthen-the-public-domain-with-wikidata/ How to strengthen the public domain with Wikidata] ** [https://rtnf.substack.com/p/altilunium-panoply-v26719 Altilunium Panoply v26.7.19] : In this latest release, the external Wikidata connection logic has undergone a major architectural overhaul to improve internal trace mapping. * Videos: ** (Svenska) [https://www.youtube.com/watch?v=eiYEdXCA3z4 Strategic inclusion of library data on Wikidata] - first recorded at Digikult 2019, with Alicia Fagerving. ** (Français) [https://www.youtube.com/watch?v=FA5i80xTXpU I’ll explain how Wikidata works! (Livestream recording)], [[d:User:Lyoko%C3%AF|User:Lyokoï]] will introduce Wikidata and its concepts and the fundamentals of editing. ** (繁體中文/zh-TW) [https://www.youtube.com/watch?v=NCswknRt7wg Wikivoyage Guidelines for editing Temple information] ** [https://www.youtube.com/watch?v=VGtGZhE7e-E How to use Wikibase for Mixed Methods Research], with Francesco Bailo. Recorded at SICSS Melbourne 2026 (Summer Institute in Computational Social Science). * Games: [https://www.webwoven.org/ Webwoven] - a new game has surfaced, powered by Wikidata. Race from start to finish in as few connections as possible. Already includes Leaderboards, daily challenges and multiplayer. Sure to be a hit at future Wikidata events. ''' Tool of the week ''' *[https://wikivibes.toolforge.org/#/ wikivibes] is a tool by [[User:Magnus Manske|Magnus Magnus]] that play public domain music from Commons, tracked by Wikidata ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Jobs: ** [https://wikimedia-deutschland.softgarden.io/job/65367316/Interim-Engineering-Manager-Wikidata-for-Wikimedia-Projects-all-genders-?jobDbPVId=279178738&l=en (Interim) Engineering Manager - Wikidata For Wikimedia Projects] - Hybrid ** [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060307?gh_src=uginyj6n1us Senior Software Engineer, Wikidata Platform] - Remote ** [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261?gh_src=4n8hpqkx1us Software Engineer, Wikidata Platform] - Remote ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: none ***[[:d:Property:P14659|‎about page URL]] (<nowiki>URL to the official about page</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14653|Western Orthodox Wiki ID]], [[:d:Property:P14654|Steady publication ID]], [[:d:Property:P14655|‎Open Collective ID]], [[:d:Property:P14656|‎Guide du Rôliste Galactique ID]], [[:d:Property:P14657|CNUC code]], [[:d:Property:P14658|Centre for Computing History exhibit reference ID]], [[:d:Property:P14660|Braunschweiger ProfKat ID]], [[:d:Property:P14661|CNR-IRIS author ID]], [[:d:Property:P14662|Anobii Book ID]], [[:d:Property:P14663|Anobii author ID]], [[:d:Property:P14664|TuneCore Japan artist ID]], [[:d:Property:P14665|TakaWiki numeric page ID]], [[:d:Property:P14666|Norton Simon Museum object ID]], [[:d:Property:P14667|Guide Japan Person ID]], [[:d:Property:P14668|CD Journal artist ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/autoptic examination|autoptic examination]] (<nowiki>time of last direct examination of the inscribed object</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Tabular data series|Tabular data series]] (<nowiki>A tabular data series in Commons that models the given concept</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/data series|data series]] (<nowiki>A data series about the given topic.</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/incumbent before dissolution|incumbent before dissolution]] (<nowiki>entity incumbent in a position before its dissolution for an election</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/former operator|former operator]] (<nowiki>entity, company, military service, or organisation which is notable for previously operated the item, aircraft, vehicle, or other equipment</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/número de la plaza|número de la plaza]] (<nowiki>square number</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/PISAI ID|PISAI ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ko-fi page ID|Ko-fi page ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base brand ID|Scent Base brand ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Etsy shop name|Etsy shop name]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Overcast podcast ID|Overcast podcast ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Grillplatser.nu ID|Grillplatser.nu ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Criticker Film ID|Criticker Film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/HAND ID|HAND ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Open Language Archives Community language code|Open Language Archives Community language code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant Ciel d'oc d'une publication|identifiant Ciel d'oc d'une publication]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ODiD ID|ODiD ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Generic/Numero de Registre Tributari|Generic/Numero de Registre Tributari]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UntitledDb People ID|UntitledDb People ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan drama ID|MissEvan drama ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan sound ID|MissEvan sound ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan ID|MissEvan ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MissEvan voice actor ID|MissEvan voice actor ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang FM ID|Fmfenxiang FM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang sound ID|Fmfenxiang sound ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fmfenxiang seiyuu ID|Fmfenxiang seiyuu ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Development ''' * Wikidata Query Service: We are working on adapting the Query Service UI to get it ready for the move to QLever * Mobile editing of statements: We are continuing to fix small issues found in testing * Lexemes: We are continuing the work on adding support for Lexemes to the REST API * Sustainability: ** We are preparing the migration of some database tables on the client wikis that track the usage of Wikidata's data in articles on Wikipedia and co ** We are further investigating how many changes from Wikidata that currently get sent to Wikipedia and co don't actually lead to a change in the article to be able to reduce these cases further [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:56, 20. julij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30773585 --> == Wikidata weekly summary #742 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-07-27. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#741]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: **[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/AuntuBot|AuntuBot]] - '''Task/s:''' Per the approved bot request at commons:Commons:Bots/Requests/AuntuBot, I am in the process of uploading approximately 50,000 issues of the Bangladesh Gazette to Wikimedia Commons. We need to a parent Wikidata item for each specific issue/volume to import and organize these files on Bengali Wikisource. Note that AuntuBot has already been granted a bot flag on Wikimedia Commons for the file uploads. **[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 2|Rebot 2]] - '''Task/s:''' We recently created the new property perspective (P14345) (Wikidata:Property proposal/anatomical view). With Rebot, I plan to move: *About 570 statements from depicts (P180) to perspective (P14345) as a property *About 1400 statements from depicts (P180) to perspective (P14345) as a qualifier of image (P18) **[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 3|Rebot 3]] - '''Task/s:''' Import 1389 instances of taxon author citation (P6507) from this Catalan Wikipedia list, compiled by bot from the articles. **[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Rebot 4|Rebot 4]] - '''Task/s:''' The task consists in changing these 1072 items. It has to change creator (P170) to the new property photographer (P14574). Also there are 1000+ items in which the property should be used as a qualifier. **[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/Openpep|Openpep]] - '''Task/s:''' Maintenance of Politically Exposed Person (PEP) data on Wikidata for Thai government officials. Specifically: *Creating new Wikidata items for Thai politicians not yet in the database *Adding P39 (position held) claims with proper qualifiers (P580 start time, P582 end time, P2937 legislative term for legislators, P1365/P1366 replaces/replaced by, P1545 series ordinal) *Adding P102 (member of political party) with date qualifiers *Adding P569 (date of birth), P106 (occupation), P21 (sex or gender), P19 (place of birth), P1559 (name in native language) *Setting and correcting labels, descriptions, and aliases *Removing incorrect claims and deduplicating *Adding social media profiles (P2003 Instagram, P2013 Facebook, P11705 Facebook numeric ID) **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DutchFixer|DutchFixer]] - '''Task/s:''' Reformat Dutch verb forms that are listed as [[Q1994301|past tense <small>(Q1994301)</small>]], [[Q814722|participle <small>(Q814722)</small>]] to simply use [[Q12717679|past participle <small>(Q12717679)</small>]] ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** Vladimir Terentyev used the set of names for [https://vova.today/en/works/plofornot/ every dish from Wikidata] -- labels and aliases in every language -- along with restaurant data from OpenStreetMap to develop a world map of dish names, attempting to answer the research question: "Where does plov end and biryani begin, and who really draws these borders?" ** [https://oshwa.org/announcements/giving-open-source-hardware-a-place-on-wikidata/ Giving Open Source Hardware a Place on Wikidata] ** [https://blog.tib.eu/2026/07/27/simplified-entry-of-complex-data-into-wikibase/ Simplified entry of complex data into Wikibase] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/07/24/grateful-and-growing-reflecting-on-my-wiki-afrodemics-fellowship-pilot-cohort/ Grateful and Growing: Reflecting on My Wiki Afrodemics Fellowship, Pilot Cohort] * Papers: [https://ojs.aaai.org/index.php/ICWSM/article/view/42790 DivinWD: Exploring the Diversity of Scientific Publications in Wikidata] - DivinWD is a large open-source dataset of over 23 million triples and 1.2 million scholarly articles (2010–2024), integrating Wikidata with five bibliographic sources and gender data to enable transparent diversity analyses in science while documenting biases and infrastructural limitations. By Saletti et. al., (2026) ''' Tool of the week ''' *[https://osm.wikidata.link/ OWL Places], the Wikidata-OpenStreetMap matching tool, can now add OpenStreetMap IDs to Wikidata ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikibaseug@lists.wikimedia.org/thread/4ODLBGNPJVVMLFCRJUMODQ3SQEPPOXCE/ Wikibase Suite Deploy 7.1.0 and other upgrades] ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14669|dielectric strength]] (<nowiki>electric field strength that causes electrical breakdown of an insulating material under specified test conditions</nowiki>) ***[[:d:Property:P14672|still taken from the audiovisual work]] (<nowiki>image comes from the given audiovisual work</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14670|Operabook artist ID]], [[:d:Property:P14671|‎MPA certificate number]], [[:d:Property:P14673|‎Deltarune Wiki article ID]], [[:d:Property:P14674|A World Made by Travel person ID]], [[:d:Property:P14675|UntitledDb person ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse app|Fediverse app]] (<nowiki>Fediverse platform of the instance or address</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse instance URL|Fediverse instance URL]] (<nowiki>Ferdiverse instance of/about the subject</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/reference amount|reference amount]] (<nowiki>Amount of the food that contains a particular quantity of a nutrient.</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Qidian Book ID|Qidian Book ID]] (<nowiki></nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Garance item ID|Garance item ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinorating|Kinorating]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IGN producer|IGN producer]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fediverse address|Fediverse address]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Music & Opera artist ID|Music & Opera artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LFL player ID|LFL player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net tournament ID|Soccer365.net tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/kicker.de coach ID|kicker.de coach ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BeSoccer team ID|BeSoccer team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FootballFakts.ru stadium ID|FootballFakts.ru stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SofaScore tournament ID|SofaScore tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foot Mercato club ID|Foot Mercato club ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lithuanian movie register ID|Lithuanian movie register ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Foot Mercato referee ID|Foot Mercato referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BeSoccer referee ID|BeSoccer referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kicker.de referee ID|Kicker.de referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net referee ID|Soccer365.net referee ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UNESCO Observatory of Killed Journalists ID|UNESCO Observatory of Killed Journalists ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Soccer365.net stadium ID|Soccer365.net stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MFL player ID|MFL player ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Okko movie ID|Okko movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RIA Novosti organization ID|RIA Novosti organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV person ID|OpenParliamentTV person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV organization ID|OpenParliamentTV organization ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/OpenParliamentTV term ID|OpenParliamentTV term ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Camping.se ID|Camping.se ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/classicalive artist ID|classicalive artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chess Games tournament ID|Chess Games tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Chess.com tournament ID|Chess.com tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/MusiciansPage artist ID|MusiciansPage artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Flemish educational institution number|Flemish educational institution number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Giovani Artisti italiani ID|Giovani Artisti italiani ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/365chess.com tournament ID|365chess.com tournament ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Norwegian Athletics athlete ID|Norwegian Athletics athlete ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LinkedIn numeric company ID|LinkedIn numeric company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lulu spotlight ID|Lulu spotlight ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RPGnet Index ID|RPGnet Index ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EU Treaties and Agreements database ID|EU Treaties and Agreements database ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Development ''' * The team were at Wikimania this past week so not much development happened. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:32, 27. julij 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30846852 --> == Wikidata weekly summary #743 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-08-04. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#742]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' *[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/INAPerson 1|INAPerson 1]] - Task/s: Create Wikidata pages entries for mostly French journalists, using INA (French National Audiovisual Institute) catalogue as reference. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[Diffblog:wikimedia-research-conference-in-the-cee-region-programme-coming-in-august-registration-open|Wikimedia & Research conference in the CEE region: programme coming in August, registration open]] - follow link for registration instructions, (onsite) open until August 26, (online) open until at least October 5. Event takes place Katowice, Poland, October 9-10, 2026. ** [https://www.dublincore.org/conferences/2026/sessions/workshop-wikidata-open-innovation/ Workshop: Wikidata for Open Innovation] - DCMI 226. Held on August 3 by Kalliopi Mathios, participants will get hands-on experience of Wikidata for use in Libraries, Industry and Communities. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Papers: ** the [[:d:Q140818826|proceedings]] of the conference [[:d:Q131418010|Wikidata and Research]] (cf. [[:meta:Wikidata and research|Meta page]]), held in Florence (Italy) on June 5-6, 2025, have been published on July 2026 and are available in CC-BY 4.0 license: ''[https://books.fupress.com/isbn/9791221510102 Wikidata e la ricerca. Condividere esperienze / Wikidata and Research. Sharing Experiences]''; 32 papers, 25 in English and 7 in Italian, deal with the usage of Wikidata and other Wikibase instances in different fields of academic research ** [https://arxiv.org/html/2607.25959 Detecting Knowledge Inconsistencies Across Text, Tables, and Knowledge Graphs] by Wei et al., (2026). This paper introduces ''Kontrast'': a tool for comparing Wikidata's statements against Wikipedia tables (and text) to find conflicting information or inconsistencies and missing data. * Videos: [https://www.youtube.com/watch?v=PA8pp1Qsh4M LIVE Wikidata Editing #123] with hosts [[d:User:Ainali|User:Ainali]] and [[d:User:Abbe98|User:Abbe98]] ''' Tool of the week ''' * [https://leximap.toolforge.org/ Leximap]: Create a colour-coded map of Lexemes from a Wikisource page's text, roll-over individual words to discover more about the lemma * [https://thefilmmap.com/ Filmmap]: a free interactive map of filming locations built from Wikidata. Search the title to see where it’s shot or a place to see what was made there *[https://www.wikidata.org/wiki/User:Danielyepezgarces/Cradle-gadget Cradle-gadget] – A new user script embeds the Cradle form editor into Wikidata item pages, enabling schema-based editing with ShEx. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Job vacancy: [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261 (Remote) Software Engineer for the Wikidata Platform team]. * [https://www.wikibase.cloud/hosting-policy/pilot Wikibase Cloud has a new hosting policy (pilot version)] * [https://f-droid.org/en/packages/app.subster/ Subster] - a timeline-based Wikidata-powered game that plays songs from your own music collection and asks you to rank it against other songs in your hand. Like a digital, cardless version of Hitster. Requires a subsonic-compatible music server to connect to. * Uyen developed a tool in which you can visualize and inspect content gaps and shared content between different Wikipedia editions, as well as topic distributions: https://wiki-gap-finder.toolforge.org/ Check it out and give them [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSc-ff0w-oUCEQXoQsCRxuiz5aOiOSes6kfWti5-KsKGgOgezg/viewform feedback]. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14687|tabular data series]] (<nowiki>A tabular data series in Commons that models the given concept</nowiki>) ***[[:d:Property:P14701|infobox chronology]] (<nowiki>indicate the place of an item in an Infobox chronology, as seen on the Wikipedias.</nowiki>) ***[[:d:Property:P14726|‎OpenType script tag]] (<nowiki>identifier for a script in OpenType, without trailing spaces</nowiki>) ***[[:d:Property:P14733|‎Fediverse app]] (<nowiki>Fediverse platform of the instance or address</nowiki>) ***[[:d:Property:P14734|‎Fediverse instance URL]] (<nowiki>Ferdiverse instance of/about the subject</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14676|Viberate artist ID]], [[:d:Property:P14677|Brussels Inventory of Architectural Heritage style ID]], [[:d:Property:P14678|Brussels Inventory of Architectural Heritage designer ID]], [[:d:Property:P14679|radio.net station ID]], [[:d:Property:P14680|radio.net podcast ID]], [[:d:Property:P14681|Sokmil AV performer ID]], [[:d:Property:P14682|Scent Base brand ID]], [[:d:Property:P14683|Scent Base notes ID]], [[:d:Property:P14684|Scent Base perfumers ID]], [[:d:Property:P14688|PISAI ID]], [[:d:Property:P14689|CIDIM Artist ID]], [[:d:Property:P14690|Etsy shop name]], [[:d:Property:P14691|‎Open Language Archives Community language code]], [[:d:Property:P14692|‎OpenStreetMap Wiki item ID]], [[:d:Property:P14695|Ko-fi page ID]], [[:d:Property:P14696|KinoRating ID]], [[:d:Property:P14697|‎Korean Classification of Administrative Districts]], [[:d:Property:P14698|UNESCO Observatory of Killed Journalists ID]], [[:d:Property:P14699|SofaScore tournament ID]], [[:d:Property:P14700|RIA Novosti organization ID]], [[:d:Property:P14702|MFL player ID]], [[:d:Property:P14703|‎MissEvan username]], [[:d:Property:P14704|Soccer365.net referee ID]], [[:d:Property:P14705|Soccer365.net stadium ID]], [[:d:Property:P14706|Soccer365.net tournament ID]], [[:d:Property:P14707|‎IGN producer ID]], [[:d:Property:P14708|kicker.de coach ID]], [[:d:Property:P14709|Kicker.de referee ID]], [[:d:Property:P14710|Lithuanian movie register ID]], [[:d:Property:P14712|LFL player ID]], [[:d:Property:P14713|BeSoccer referee ID]], [[:d:Property:P14714|BeSoccer team ID]], [[:d:Property:P14715|OpenParliamentTV organization ID]], [[:d:Property:P14716|OpenParliamentTV person ID]], [[:d:Property:P14717|OpenParliamentTV term ID]], [[:d:Property:P14718|Foot Mercato referee ID]], [[:d:Property:P14719|Foot Mercato club ID]], [[:d:Property:P14720|FootballFakts.ru stadium ID]], [[:d:Property:P14721|Chess Games tournament ID]], [[:d:Property:P14722|Chess.com tournament ID]], [[:d:Property:P14723|‎Camping.se ID]], [[:d:Property:P14724|Garance item ID]], [[:d:Property:P14725|‎OpenType language system tag]], [[:d:Property:P14727|Okko movie ID]], [[:d:Property:P14728|‎Grillplatser.nu ID]], [[:d:Property:P14729|Número de Registre Tributari]], [[:d:Property:P14730|‎MissEvan sound ID]], [[:d:Property:P14731|‎MissEvan drama ID]], [[:d:Property:P14732|‎Flemish educational institution number]], [[:d:Property:P14735|Norwegian Athletics athlete ID]], [[:d:Property:P14736|RPGnet Index ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/ENS name|ENS name]] (<nowiki>Ethereum Name Service (ENS) domain associated with a person or entity</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Inventaire régional du patrimoine en Wallonie ID|Inventaire régional du patrimoine en Wallonie ID]] (<nowiki></nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/member of musical group|member of musical group]] (<nowiki>member of musical group</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/name type|name type]] (<nowiki>type of noun or name the sense is</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/CINE21 Program ID|CINE21 Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Rakuten TV adult maker ID|Rakuten TV adult maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DMM maker ID|DMM maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/sukumizu.tv actress ID|sukumizu.tv actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GAS actress ID|GAS actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Paradise TV Parson ID|Paradise TV Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/syukou-club(X-DIABLO) actress ID|syukou-club(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID|Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CINE21 company ID|CINE21 company ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Book ID|STAPI Book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Comics ID|STAPI Comics ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Episode ID|STAPI Episode ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/STAPI Performer ID|STAPI Performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Qidian Author ID|Qidian Author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Medieval Unicode Font Initiative ID|Medieval Unicode Font Initiative ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Apple Maps place id|Apple Maps place id]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmycast person ID|Filmycast person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EORI|EORI]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GBIF Specimen (occurrence)|GBIF Specimen (occurrence)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d anime store Parson ID|d anime store Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/d anime store work ID|d anime store work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! Parson ID|Crank-in! Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! drama ID|Crank-in! drama ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! animation ID|Crank-in! animation ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Crank-in! movie ID|Crank-in! movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Elite Prospects team ID|Elite Prospects team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/r-hockey.ru team ID|r-hockey.ru team ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Elite Prospects stadium ID|Elite Prospects stadium ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/izohli.uz word ID|izohli.uz word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Dubbinfo ID|Dubbinfo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DBNL chamber of rhetoric ID|DBNL chamber of rhetoric ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BLS Code|BLS Code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/JoJo's Bizarre Encyclopedia article ID|JoJo's Bizarre Encyclopedia article ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/T5E4 Retrieve all Belgian writers without an article on French Wikipedia] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-ScriptaBelgica-20260723083200-ScriptaBelgica-20260719201400|source]]) * Schema examples: [[d:EntitySchema:E408|Swedish barbecue areas (E408)]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Occitan|Project Occitan]] * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Broadcasting|Project Broadcasting]] - after 10 years of inactivity, the project has been revived with a flurry of activity . Of particular interest is the change in broadcasting scope from primarily airwave to internet transmission. ** [[Wikidata:WikiProject_Malaysia/Activity/Datathon/Japan_Week_Datathon/Data_Item_List/UNIS|Wiki x K-pop 2026 • Editing Party - Japan Week Datathon]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [https://wikidata-terminator.toolforge.org/?list&mode=tx#/ Wikidata Terminator] - find items that lack Label, description or sitelink. * [[d:Wikidata:Showcase items|Showcase Items]]: [[d:Q842|Oman (Q842)]] - state in western Asia * [[d:Wikidata:Showcase lexemes|Showcase Lexemes]]: [[d:Lexeme:L648863|cheche (L648863)]] ''' Development ''' * Wikidata integration in the other Wikimedia projects: ** We reviewed samples of Wikidata-related entries in Recent changes and watchlist on Wikipedia and co in order to see which additional changes we can remove because they don't change the article. ** We are preparing for the migration of the entity usage table to the extension database cluster to address database scalability issues ([[phab:T424133]]) * Wikidata Query Service: We are continuing to adapt the Query Service UI and the Quality Constraints extension for the upcoming move from Blazegraph to QLever. * REST API: We are continuing to add support for Lexemes, specifically retrieving a full Lexeme (GET) ([[phab:T429332]]) [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Seychelles|Seychelles]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] . [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] · [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 08:55, 4. avgust 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30872537 --> == Wikidata weekly summary #744 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-08-10. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#743]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * The order of properties on Wikidata is governed by [[mw:Manual:Interface/Wikibase-SortedProperties|MediaWiki/Wikibase-SortedProperties]]. We propose moving [[d:Property:P2559|(P2559) Wikidata usage instructions]] to the top, so important guidance is more visible and less likely to be overlooked. To comment on this change, please visit [[mw:MediaWiki_talk#prominently displaying Wikidata usage instructions (P2559)|MediaWiki_talk#prominently displaying (P2559)]]. * Closed request for comments: '''19''' RfC's were closed recently, too many to list here. Please see the [[d:Wikidata:Requests_for_comment#Closed_requests|RfC page]] for more information. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** (Deutsch) [https://www.nfdi4objects.net/events/n4o_activity_20260818-CM26-RS_Wikidata/ nfdi4 / Workshop: Make Research Software Findable using the Software Marketplace Wikidata], 18.08.2026, 14:00–16:00 CEST ([https://terminplaner6.dfn.de/b/1439bb751afd1e9fc42ebc30069eb685-1762199 register for Zoom-link]) ** [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:WMUK_Sandbox_Sessions/Improving_Wikidata_References:_The_Reference_Validator_Tool Improving Wikidata References: The hands-on session will explore how to identify and improve broken references on Wikidata] , 15.08.2026, 17:00–18:00 WAT (UTC+1). * Looking ahead: (Deutsch) [https://www.fu-berlin.de/kalender/2026/10/20261022-tidy-data-versionskontrolle-wikidata-in-der-forschungspraxis.html Freie Universitat / Tidy data version control - Wikidata in research]: 22.10.2026, 09:00 - 16:00 CEST. * Previous events: August 04 - [[d:Event:Blazegraph_Migration_Office_Hours_-_Aug_2026|Blazegraph Migration office hour]] - see the [https://etherpad.wikimedia.org/p/Blazegraph_Migration_Office_Hours Etherpad notes] for questions and answers. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://gdotv.com/blog/the-weekly-edge-fraud-graphs-graphtalk-gfql-wikidata-graphrag/#edge-item-4 gdottv / The Weekly Edge article: demonstrating the Wikidata Query Logs (WDQL) Dataset] talks about a paper released in February this year, ([https://arxiv.org/html/2602.14594v1 Wikidata Query Logs Dataset]) ** [https://www.linkedin.com/posts/brian-hatten-434b7457_orthopedicsurgery-kneereplacement-knowledgegraph-activity-7465395166682583040-v0qH?utm_source=share&utm_medium=member_desktop&rcm=ACoAAAUVbMUB9qSIcEDloiodU_ZoBrIi4-bJtT8 LinkedIn] - [[d:User:Orthodoc10|User:Orthodoc10]] describes their experience mapping and modelling knee replacement surgical practices into Wikidata ** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/wikisignals-org-helping-editors-evaluate-reference-reliability/ Wikisignals.org: Helping Editors Evaluate Reference Reliability] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/zero-budget-programs-you-could-start-tommorrow/ Zero-budget programs you could start tommorrow - Lessons from Wikimania Paris]] ** [https://diff.wikimedia.org/2026/08/07/openspeaks-tools-update-subtitler-tome-and-bento-go-stable-meet-media-dashboard/ OpenSpeaks Tools Update: Subtitler, Tome, and Bento Go Stable — Meet Media Dashboard] ** [[Diffblog:a-look-at-a-2026-wikimania-hackathon-project-wikidata-bias-detector|A look at a 2026 Wikimania Hackathon Project – Wikidata Bias Detector] ** [https://nlnet.nl/project/Inventaire-Split/ nlnet Foundation / Inventaire Split] - a short article on this standalone Wikidata-federated Bibliographic database. ** [https://ktieb.org.mt/news-en/nbc-and-wikimedia-malta-renew-collaboration-on-national-book-prize/ Maltese national Book Council and WM Malta renew partnerhship]: Wikidata to support and feed Maltese Wikipedia. ** [Diffblog:wikisignals-org-helping-editors-evaluate-reference-reliability|Wikisignals.org: Helping Editors Evaluate Reference Reliability] - the project aims to add to news-related organisation entities to help feed Wikipedia infoboxes with structured data. * Videos: ** [https://www.youtube.com/live/saeV6bZ7cIk?t=25105s India's Software Stories: A Hands-on Workshop with Software Heritage, Commons and Wikidata] - a Wikimania Lightning talk with Mathilde Fichen and Pavan Santhosh. ([https://wikimedia.eventyay.com/wm/wikimania2026/talk/review/EYFQXB9WHFAR9WATXTEUFSKADEVWMCP9 Session page]) ** [https://www.youtube.com/watch?v=sJq1926Jz5Q The Art of Editing Wikidata (Africa Wiki Women)] - Guest host David Palfrey will share valuable insights and help newcomers uncover the mysteries of editing Wikidata, this session is in collaboration with Art+Feminism. ** (no audio) [https://www.youtube.com/watch?v=JJbPTX18I4Q Tutorial: Add Geoshape to Wikimedia Commons and connect it to its Wikidata Item] - Anne Chen gives a visual demonstration of the steps provided in this [https://docs.google.com/document/d/1A1FNy9NztkmxE2MhBds2caHGcxMNSNvgXnLfeJsAosw/edit?tab=t.0 google doc], found on the [[d:Wikidata:WikiProject_IDEA/Resources_for_Participants#Links_to_useful_tutorials|WikiProject IDEA]] page. ** [https://www.youtube.com/watch?v=9infd-TJ6z8 LIVE Wikidata Editing #124] is streaming today, 20:00 CEST (18:00 UTC)! ** (Bahasa Indonesian) [https://www.youtube.com/@WikimediaIndonesia/videos Wikimedia Indonesia] have released 4 short videos on editing practices, querying, basic structure and data quality of Wikidata. ** (Deutsch) [https://www.youtube.com/watch?v=gLH0W0coIw8 ZB MED LAB | The Carpentries] - aimed at researchers and professionals who work with data, a series of tutorials and workshops to teach you Wikidata, Python, R, OpenRefine and more. ''' Tool of the week ''' *[https://toolhub.wikimedia.org/tools/cradle-gadget Cradle-gadget] is a tool by [[User:Danielyepezgarces]]This is an interactive, schema-based form editor that works directly within Wikidata item pages. It allows users to check, view, add, modify, or delete claims in a modern sidebar drawer or a dedicated special page, aligned with the Wikimedia design guidelines. This is the easiest way to exploit the benefits of Wikidata entity schemas, powered by ShEx. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * The [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv4BEQqn-sSsJNvIFCRgMDpr_K59Y0UjdXx5rO8MzAs4CRjw/viewform 2026 OpenRefine User Survey] is now open. (Note that a link to a feature-prioritization survey is provided at the end of the Google Form so don't miss that if you want to influence what should get more focus.) ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14755|particularly]] (<nowiki>qualifier for statements to refine a value that applies more generally, when the statement applies especially to a more specific value; a more specific qualifier than "including" (P1012)</nowiki>) ***[[:d:Property:P14766|‎incumbent before dissolution]] (<nowiki>entity incumbent in a position before its dissolution for an election</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14737|CINE21 TV program ID]], [[:d:Property:P14738|GCD character ID]], [[:d:Property:P14739|ODiD ID]], [[:d:Property:P14740|365chess.com tournament ID]], [[:d:Property:P14741|NHK ONE program ID]], [[:d:Property:P14742|CINE21 company ID]], [[:d:Property:P14743|‎Fmfenxiang seiyuu ID]], [[:d:Property:P14744|‎Fmfenxiang sound ID]], [[:d:Property:P14745|Elite Prospects team ID]], [[:d:Property:P14746|Elite Prospects stadium ID]], [[:d:Property:P14747|r-hockey.ru team ID]], [[:d:Property:P14748|Classicalive artist ID]], [[:d:Property:P14749|Apple Maps place id]], [[:d:Property:P14750|‎HAND ID]], [[:d:Property:P14751|Brazilian Fauna Taxonomic Catalogue ID]], [[:d:Property:P14752|‎Dicionário da Língua Portuguesa ID]], [[:d:Property:P14753|Giovani Artisti italiani ID]], [[:d:Property:P14754|MusiciansPage artist ID]], [[:d:Property:P14756|LinkedIn numeric company ID]], [[:d:Property:P14757|‎MissEvan voice actor ID]], [[:d:Property:P14758|Music & Opera artist ID]], [[:d:Property:P14759|Dubbinfo ID]], [[:d:Property:P14760|GAS actress ID]], [[:d:Property:P14761|‎EU Treaties and Agreements database ID]], [[:d:Property:P14762|syukou-club(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Property:P14763|sukumizu.tv model ID]], [[:d:Property:P14764|Paradise TV Person ID]], [[:d:Property:P14765|Regional heritage of Wallonia ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/filing unit code|filing unit code]] ***[[:d:Wikidata:Property proposal/has Member|has Member]] (<nowiki>has member</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/introduced to|introduced to]] (<nowiki>region outside the natural range of a taxon into which it was introduced through direct or indirect human activity</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Lift-World lift ID|Lift-World lift ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Schiffsdatenliste ID|Schiffsdatenliste ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/marketswiki|marketswiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Palace Museum Digital Archive ID|National Palace Museum Digital Archive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Information Commissioner's Office registration reference|Information Commissioner's Office registration reference]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Registry of Type Design ID|Registry of Type Design ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Ariana Museum ID|Ariana Museum ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Emulation General Wiki article ID|Emulation General Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sofia monuments register ID|Sofia monuments register ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal museum ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal museum ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal movable object ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal movable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal stone carving ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal stone carving ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal protection zone ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal protection zone ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal wall painting ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal wall painting ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage GIS Portal documentation record ID|Georgian Cultural Heritage GIS Portal documentation record ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian Cultural Heritage Portal movable object ID|Georgian Cultural Heritage Portal movable object ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/RIdIM ID|RIdIM ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo ID|Weibo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo username|Weibo username]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/TGHU Ten longest State of the Union adress in the USA] * Schema examples: [[d:EntitySchema:E519|object with inscription]] - schema for objects with inscriptions [[d:Q1640824|(Q1640824)]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Brigham_Young_University_Library|Project Brigham Young University Library]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Perth_Women_on_Wikipedia|Project Perth Women on Wikipedia]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_UC_Riverside_Library_Jay_Kay_Klein_Photographs|Project UC Riverside Library Jay Kay Klein Photographs]] * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Metaclasses|Project Ontology]] added a Metaclasses page * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:User:Pasleim/Sitelink_statistics|Sitelink statistics]] by User:Pasleim. ''' Development ''' * Sustainability: We continued the work on migrating usage tracking on Wikipedia and co to the extension database cluster ([[phab:T424185]]) * Watchlist and recent changes on Wikipedia and co: We finished our review of a sample of Wikidata edits sent to Wikidata and co in order to better understand which remaining ones are not useful. It will soon be published on Commons. * Query Service: We continued the work on preparing the Query Service UI for the migration from Blazegraph to QLever and will move to Query Builder and Quality Constraints next [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Seychelles|Seychelles]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:54, 10. avgust 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30889662 --> == Wikidata weekly summary #745 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-08-17. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#744]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[wmau:WikiLoves_Pride_Australia_-_15_August_2026|WikiLoves Pride / Australia]], 15 August, drop-in online for a collaborative editing session on LGBT+ representation on Wikidata, Wikipedia and Commons. ** [[wmau:Drop_in_and_Wikidata_-_August_2026|Drop-in and Wikidata]], 27 August, WM Australia also hold a drop-in Wikidata ediitng sesison. ** [[m:Event:Open_Heritage-Wikidata_Contest|Open Heritage - Wikidata Islamic Civilization Contest]] from September 1 - 30, 2026. [[m:Special:RegisterForEvent/4303|Register for news]]. *** A Wikidata training webinar will be held August 25. * Looking ahead: [https://www.gw.uni-hamburg.de/ueber-die-fakultaet/digital-humanities/dh-lab/veranstaltungen/26-11-12-hands-on-wikidata.html Hands-on workshop: Wikidata: An Open Knowledge Graph for Research and Beyond] - Digital Humanities Lab, 12.11.2026, 14:15-15:45 CEST. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://programminghistorian.org/en/lessons/wikidata-for-historical-research Introductory lesson on Wikidata at the Programming Historian] ** [https://www.ibm.com/case-studies/wikimedia-deutschland Making open knowledge Gen-AI-ready] by IBM ** [https://noeflandre.com/posts/describe-place-on-earth-part1-wikidata How to describe a place on Earth using text? Part 1: Wikidata] by Noé Flandre * Papers: [https://www.ebsco.com/articles/arts-and-entertainment/7162dc3c-7d03-51bb-a950-30de681bb95e/cultural-information-bubbles-a-new-approach-for-automatic-ethical-evaluation-of-digital-artwork-collections-based-on-wikidata Cultural information bubbles: A new approach for automatic ethical evaluation of digital artwork collections based on Wikidata] by M. Zhitomirsky-Geffet and S. Minster, (2026). ''' Tool of the week ''' *[https://ranker.toolforge.org This tool lets you edit the rank of multiple statements at once.] ''' Other Noteworthy Stuff ''' * [[wmau:Partner_Projects_2026-2027|WM Australia is funding partner projects for 2026 - 2027]], for Australian organisations or individuals who want to build projects for open and free knowledge, including Wikidata. * Job Vacancies: [https://wikimedia-deutschland.career.softgarden.de/jobs/65367316/Interim-Engineering-Manager-Wikidata-for-Wikimedia-Projects-all-genders- (Interim) Engineering Manager / Wikidata for Wikimedia Projects] * [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdnOtvIKyp5fGlAkqz8pYMdFxhtvaH9exlxmrQ8O3HtDIHM3A/viewform Survey: What content would you like to see on the Wikidata Social media channels?] - only want to hear about Wikidata events or news, would like to see more use-cases of Wikidata, or perhaps you'd like more beginner or advanced Wikidata tutorials? Let us know in this short survey. * We are setting up to apply for recognition of a new Wikimedia user group, '''Wikimedians for Data Organization and Quality'''. The group's goal will be to improve the organization and quality of data, particularly structured data, in Wikimedia projects. You can see more details in [https://meta.wikimedia.org/wiki/Data_Organization_and_Quality the group's home page] and, if you wish, you can contribute to the discussion in its talk page. We invite you to be a part of this proposed user group by adding your Wikimedia signature to the Interested Parties section of the group's page. <br />Ege Atacan Doğan and Peter Patel-Schneider ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14788|located at a height]] (<nowiki>a property intended to indicate the height of any objects from the ground</nowiki>) ***[[:d:Property:P14789|contributed to narrative universe]] (<nowiki>narrative universe that a person contributed to</nowiki>) ***[[:d:Property:P14792|‎name type]] (<nowiki>type of noun or name the sense is</nowiki>) ***[[:d:Property:P14796|introduced to]] (<nowiki>region outside the natural range of a taxon into which it was introduced through direct or indirect human activity</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14767|d anime store Work ID]], [[:d:Property:P14768|d anime store Person ID]], [[:d:Property:P14769|Crank-in! drama ID]], [[:d:Property:P14770|Crank-in! animation ID]], [[:d:Property:P14771|Crank-in! person ID]], [[:d:Property:P14772|‎STAPI Book ID]], [[:d:Property:P14773|‎STAPI Episode ID]], [[:d:Property:P14774|‎STAPI Performer ID]], [[:d:Property:P14775|‎Qidian Author ID]], [[:d:Property:P14776|Crank-in! movie ID]], [[:d:Property:P14777|‎DBNL chamber of rhetoric ID]], [[:d:Property:P14778|‎Criticker Film ID]], [[:d:Property:P14779|Lulu spotlight ID]], [[:d:Property:P14780|German Maritime Museum Ship ID]], [[:d:Property:P14781|Rakuten TV adult maker ID]], [[:d:Property:P14782|izohli.uz word ID]], [[:d:Property:P14783|Ciel d'oc publication ID]], [[:d:Property:P14784|Lift-World lift ID]], [[:d:Property:P14785|‎STAPI Comics ID]], [[:d:Property:P14786|Qidian Book ID]], [[:d:Property:P14787|National Palace Museum Digital Archive ID]], [[:d:Property:P14790|DMM maker ID]], [[:d:Property:P14791|Registry of Type Design ID]], [[:d:Property:P14793|‎Fediverse address]], [[:d:Property:P14794|Information Commissioner's Office registration reference]], [[:d:Property:P14795|‎WorldFootball.net ID (new)]], [[:d:Property:P14797|Sofia monuments register ID]], [[:d:Property:P14798|Georgian Cultural Heritage GIS Portal immovable object ID]], [[:d:Property:P14799|Ariana Museum ID]], [[:d:Property:P14800|RIdIM ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/school of martial arts|school of martial arts]] (<nowiki>school or style of martial arts this person studied</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/has official Italian government website|has official Italian government website]] (<nowiki>tems that the item has an official website operated by or belonging to the Government of Italy</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Infraestructuras de Portugal ID|Infraestructuras de Portugal ID]] (<nowiki>station code Infraestruturas de Portugal</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria perfumer ID|Silloria perfumer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria notes ID|Silloria notes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Beer Advocate beer style ID|Beer Advocate beer style ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BBFC release ID|BBFC release ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifier for a person in norwegian polar history|Identifier for a person in norwegian polar history]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Filmová databáze seriál ID|Filmová databáze seriál ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Serbo-Croatian Literary Language entry ID|Serbo-Croatian Literary Language entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/dbv member slug|dbv member slug]], [[:d:Wikidata:Property proposal/idw member ID|idw member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sky programme ID|Sky programme ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/immaterieelerfgoed.be ID|immaterieelerfgoed.be ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Geoshape Repository ID|Geoshape Repository ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/FIBA.basketball event ID|FIBA.basketball event ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SEASLUG.WORLD species ID|SEASLUG.WORLD species ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria brands ID|Silloria brands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du COMDT|Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du COMDT]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Paraulas en òc|Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Paraulas en òc]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Trobasons|Identifiant d'un(e) ou plusieurs musicien(ne)s sur Trobasons]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinolights Parson ID|Kinolights Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kinolights Work ID|Kinolights Work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un ouvrage dans le catalogue du CREDD'O|Identifiant d'un ouvrage dans le catalogue du CREDD'O]], [[:d:Wikidata:Property proposal/parliament.uk constituency ID|parliament.uk constituency ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Europeans In East Africa ID|Europeans In East Africa ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID|Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Judoresults judoka ID|Judoresults judoka ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Silloria perfumes ID|Silloria perfumes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Scent Base perfumes ID|Scent Base perfumes ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/IMCDB work ID|IMCDB work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador de sardana de somarxiu.cat|identificador de sardana de somarxiu.cat]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Xcity maker ID|Xcity maker ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CrashPad Series performer ID|CrashPad Series performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PinkLabel.TV performer ID|PinkLabel.TV performer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Seiyu Grand Prix Person ID|Seiyu Grand Prix Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack Person ID|animehack Person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack Program ID|animehack Program ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/animehack movie ID|animehack movie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/XBIZ.com topic ID|XBIZ.com topic ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: **[https://w.wiki/TYra roughly ~4.000 massacres reported in Wikidata] **[https://w.wiki/TXBP Passports cover that have at least 4 languages] ** [https://w.wiki/TZjc Landkreis Reutlingen Items missing a picture, displayed on a map] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_Kühn-20260815083000-Windharp-20260812063800|source]]) ** [https://w.wiki/TZjt Radio stations in Virginia, USA, plotted on a map] ([[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_Kühn-20260809204600-Bluerasberry-20260803150500|source]]) * Schema examples: [[d:EntitySchema:E528|(E528) Space Telescope, instrument in outer space for observing distant space objects]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Côte_d'Ivoire/Tabs|Project Côte d'Ivoire]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Indonesia/Kegiatan/Datathon/Arsip/2026|Project Indonesia: Hari Domain Public International Datathon 2026]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Immigration_and_Visas|Project Immigration and Visas]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_University_of_North_Carolina_at_Chapel_Hill_EMCO|Project University of North Carolina at Chapel Hill EMC0]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Recent_deaths|Recent deaths (this report can help for updating Wikipedia articles]] ''' Development ''' * Query Service: We started preparing the constraint checks for the migration from Blazegraph to QLever. * Page load times: We looked into unnecessarily loaded modules related to the Wikidata Bridge to see if we can remove them and speed up page load times. * Wikipedia and co: ** We worked with English Wikipedia to optimize the CiteQ module code to generate less usage tracking for "Anonymous". ** We checked a variety of Mediawiki areas where Parsoid deprecation may lead to breakages.* * Sustainability: We are planning to migrate the usage tracking data to the X1 extension cluster. We are checking which queries involving entity usage will need re-writing or updating. * REST API: We finished adding support for getting a full Lexeme and started work on creating Lexemes. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Seychelles|Seychelles]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:40, 17. avgust 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30921730 --> == Wikidata weekly summary #746 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-08-24. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#745]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: [[m:Event:Wikidata Lab XLVIII|Wikidata Lab XLVIII: Outreach Dashboard]], August 27, at 15:30 UTC. Come see and discuss new Wikidata functionalities of the Outreach Dashboard! ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: [https://diff.wikimedia.org/2026/08/20/finishing-outreachy-with-wikidata-support-for-wikiscore/ Finishing Outreachy with Wikidata support for Wikiscore] by ACorrea WMB and AnaMRRuiz * Papers: [https://zenodo.org/records/21032521 Climate Knowledge Graph (ClimateKG)] - A partnership project to make a knowledge graph of the 10,000 page Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) Sixth Assessment Report. ''' Tool of the week ''' *[https://lex-olympia.toolforge.org Lex-Olympia] — A new tool for improving Wikidata Lexemes. Try it out and share your feedback with the developer and community. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Research study: AI tools for content verifiability on Wikidata. Researchers from King's College London are inviting Wikidata editors (especially those working on health or GLAM/cultural heritage content) to participate in a two-stage study (1-hour interview + 2-hour workshop) exploring how AI tools can support content verifiability. Participants receive compensation via Love2Shop vouchers. Sign up [https://qualtrics.kcl.ac.uk/jfe/form/SV_brAn2DKOrDz0fum here] (Qualtrics form). ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: none ** External identifiers: [[:d:Property:P14801|‎BBFC release ID]], [[:d:Property:P14802|Silloria brands ID]], [[:d:Property:P14804|Silloria notes ID]], [[:d:Property:P14805|Silloria perfumer ID]], [[:d:Property:P14806|Kinolights person ID]], [[:d:Property:P14808|Kinolights work ID]], [[:d:Property:P14809|‎BeerAdvocate beer style ID]], [[:d:Property:P14810|‎immaterieelerfgoed.be ID]], [[:d:Property:P14811|idw member ID]], [[:d:Property:P14812|Geoshape Repository municipality ID]], [[:d:Property:P14813|Filmová databáze seriál ID]], [[:d:Property:P14814|FIBA.basketball event ID]], [[:d:Property:P14815|dbv member slug]], [[:d:Property:P14816|Silloria perfumes ID]], [[:d:Property:P14817|SEASLUG.WORLD species ID]], [[:d:Property:P14818|parliament.uk constituency ID]], [[:d:Property:P14819|‎Judoresults judoka ID]], [[:d:Property:P14820|‎Gesamtkatalog der Wiegendrucke ID]], [[:d:Property:P14821|IMCDB work ID]], [[:d:Property:P14822|Norwegian polarhistory ID]], [[:d:Property:P14824|CREDD'O catalog ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/substance control status|substance control status]] (<nowiki>control regime a substance is placed under in a jurisdiction or by an international treaty — schedule, class, or explicitly uncontrolled; qualify with "applies to jurisdiction" (P1001) and start/end time</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Bibcode access status|Bibcode access status]] (<nowiki>Indicator of the access statement for a document on Bibcode</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/wowKorea Parson ID|wowKorea Parson ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/wowKorea Work ID|wowKorea Work ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/TOWER RECORDS ONLINE artist ID|TOWER RECORDS ONLINE artist ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Antarctic Protected Areas database ID|Antarctic Protected Areas database ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/WikiPepper pepper ID|WikiPepper pepper ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID|Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/NAKED(X-DIABLO) actress ID|NAKED(X-DIABLO) actress ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Weibo ID|Weibo ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Umamusume Wiki article ID|Umamusume Wiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du CREDD'O|Identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du CREDD'O]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Georgian NAPR identification number|Georgian NAPR identification number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Companyinfo.ge corporation ID|Companyinfo.ge corporation ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/T&F NCAAdb athlete ID|T&F NCAAdb athlete ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/UkrBIN ID|UkrBIN ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier|Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples:[https://w.wiki/Tc4r Railway stations map in the two Koreas] ''' Development ''' * REST API: We are continuing the work on making it possible to create a Lexeme and will then move on to adding statements to Lexemes. * GraphQL: We are working on moving the Item search from cirrussearch to mariadb to be able to add more functionality. * Newcomer homepage: We are updating the text to move it away from some Wikipedia-specific phrases (e.g. articles) * Mobile editing: We worked on not showing edit links on old revisions and diffs since those can not be edited. * Page load times: We continued looking into unnecessarily loaded modules related to the Wikidata Bridge to see if we can remove them and speed up page load times. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:32, 24. avgust 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30932448 --> == Wikidata weekly summary #747 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-08-31. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#746]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: **[[Wikidata:Requests for permissions/Bot/INAPerson 1|INAPerson 1]] - '''Task/s:''' Create Wikidata pages entries for mostly French journalists, using INA (French National Audiovisual Institute) catalogue as reference. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DifoolBot 9|DifoolBot 9]] - '''Task/s:''' (1) Fix [[Property:P214|VIAF cluster ID <small>(P214)</small>]] statements deprecated for [[Q14946528|conflation <small>(Q14946528)</small>]] once VIAF has split the cluster. (2) Deprecate VIAF ID values that VIAF has since redirected or abandoned, and add the redirect target if it is not already on another Wikidata item. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Openpep|Openpep]] - '''Task/s:''' Maintenance of Politically Exposed Person (PEP) data on Wikidata for Thai government officials. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DutchFixer|DutchFixer]] - '''Task/s:''' Reformat Dutch verb forms that are listed as [[Q1994301|past tense <small>(Q1994301)</small>]], [[Q814722|participle <small>(Q814722)</small>]] to simply use [[Q12717679|past participle <small>(Q12717679)</small>]] * Closed request for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/DL2204bot 4|DL2204bot 4]] - Closed as ''Approved'' **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/Yirbot|Yirbot]] - Closed as ''Approved'' **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/RupumpedBot|RupumpedBot]] - Closed as ''Approved'' * Survey: The [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv4BEQqn-sSsJNvIFCRgMDpr_K59Y0UjdXx5rO8MzAs4CRjw/viewform OpenRefine 2026 User Survey] is open. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** WikidataCon 2027 will be hosted in Istanbul, Türkiye from 29 to 31 October 2027, in partnership with the Wikimedians of Turkic Languages User Group. The dates mark Wikidata's 15th birthday. More details to follow. ** Wikidata Query Service Days, October 17-23: The next online event by Wikimedia Deutschland will be about the migration from Blazegraph to QLever. Learn what's changing, try the new system, and get help rewriting your queries. [[Event:Query Service Days 2026|Register now]]! ** Next LD4 Wikidata Affinity Group session – 1 September 2026: Adélie Ranville will present how Wikidata can support literature reviews. [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/Wikidata_for_literature_review|Event page]] — 16:00 UTC / 6pm CEST. ** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #92 Sep. 7 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. * Looking ahead: [[w:Event:Wikidata_Day_NYC_2026|Wikidata Day in New York City 2026]] - hosted by the [[w:Pratt_Institute_School_of_Information|Pratt Institute School of Information]] on October 30, 19:00 - 23:00 CEST. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [[Diffblog:beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] ** [[Diffblog:wiki-oto-2026-a-new-collaboration-to-make-african-women-more-visible|Wiki OTO 2026: A new collaboration to make African women more visible]] ** [[Diffblog:six-months-of-building-leaders-bridging-knowledge-gaps-and-strengthening-community-by-africa-wiki-women|Six Months of Building Leaders, Bridging Knowledge Gaps, and Strengthening Community by Africa Wiki Women]] ** [https://casrai.org/guides/wikidata-qid-pid-hub-research-entities Wikidata as a PID Hub for Research Entities: QIDs Alongside ORCID, ROR, and ISNI] - by CASRAI, a community-maintained open vocabulary for research administration project. * Videos: ** [https://youtube.com/watch?v=a2qV2wHPE_s&pp=iggCQAE%3D&ra=m Wikidata Lab XLVIII: Outreach Dashboard], WM Brasil and EduWiki present Wikidata functionalities on the dashboard, including some new things coming. ** [https://youtube.com/watch?v=D3Gb1079BB4&pp=iggCQAE%3D&ra=m WikiTree How-To: BEE Extension for Wikidata] - WikiTree is a family-tree generator and now includes a Wikidata-powered extension that will help surface notables for inclusion. ** [https://youtube.com/watch?v=Gz2-R-eBedk&pp=iggCQAE%3D&ra=m LIVE Wikidata editing #125] ** [https://www.youtube.com/watch?v=aK2bTdHhV8s Wikidata plug-in for ArchivesSpace] ''' Tool of the week ''' * [https://wikidata-timetrail.toolforge.org/Wikidata Timetrail] is a tool by Nahom Araya it visualizes the movement of Wikidata items over time by mapping their associated events and locations. Enter an Item ID/Name and select a supported property from the dropdown list to fetch a timetrail. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * The Wikimedia Deutschland software [[d:Wikidata:Linked Open Data development plan|development plan]] has been updated to include activity estimates for the third quarter (Q3). * The Wikidata development team is proposing a redesign of [[d:Special:NewItem|Special:NewItem]] with a warning banner and conflict-of-interest checkbox to reduce the increase in promotional editing. We need your feedback on the wording and designs. Head over to [[d:Wikidata:Reducing promotional editing|Wikidata:Reducing promotional editing]] and share your thoughts on the talk page by 15 September. * Due to an increase of non-notable item creation, and their subsequent request for deletion (and undeletion), a new page has been created. [[d:Wikidata:Requests_for_new_items|Requests for new items]] exists for those who are unsure if their item idea is notable enough, or have a conflict of interest. The Wikidata Community can help by reviewing requests and offering advice. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14834|substance control status]] (<nowiki>control regime a substance is placed under in a jurisdiction or by an international treaty — schedule, class, or explicitly uncontrolled; qualify with "applies to jurisdiction" (P1001) and start/end time</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14825|animehack program ID]], [[:d:Property:P14826|animehack movie ID]], [[:d:Property:P14827|animehack person ID]], [[:d:Property:P14828|Xcity maker ID]], [[:d:Property:P14829|XBIZ.com topic ID]], [[:d:Property:P14830|WikiPepper pepper ID]], [[:d:Property:P14831|Seiyu Grand Prix person ID]], [[:d:Property:P14832|PinkLabel.TV performer ID]], [[:d:Property:P14833|‎Antarctic Protected Areas database ID]], [[:d:Property:P14835|Infraestructuras de Portugal ID]], [[:d:Property:P14836|‎Umamusume Wiki article ID]], [[:d:Property:P14837|Tower Records Online artist ID]], [[:d:Property:P14838|‎Inventory Intangible Cultural Heritage in the Netherlands ID]], [[:d:Property:P14839|SOMARXIU.CAT sardana ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Texas Legislators: Past & Present ID|Texas Legislators: Past & Present ID]] (<nowiki>identifier for a legislator on the Legislative Reference Library of Texas website</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/file page start and file page end|file page start and file page end]] (<nowiki>indicate a page number of a pdf file, if multiple pages is involved</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Clubhouse|Clubhouse]] (<nowiki>A proposal to denote the buildings occupied by members clubs. This can be useful when the clubs change clubhouse or merge or cease to exist.</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/LPF rating|LPF rating]] (<nowiki>film and media rating in Malaysia by the Film Censorship Board</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/phonetic synthesis method|phonetic synthesis method]] (<nowiki>phonetic synthesis method used to process the recorded voice from a human source to build a voice bank</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant dans le Mémorial du clergé (1914-1918)|Identifiant dans le Mémorial du clergé (1914-1918)]], [[:d:Wikidata:Property proposal/sgpbusiness.com ID|sgpbusiness.com ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Redalyc author ID|Redalyc author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID|Brussels Inventory of Architectural Heritage glossary ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID|Brussels Inventory of Natural Heritage taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Inventory of Movable Heritage designer ID|Inventory of Movable Heritage designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID|Brussels Inventory of Movable Heritage object type ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage material ID|Brussels Inventory of Movable Heritage material ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID|Brussels Inventory of Movable Heritage technique ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Lunarstorm person ID|Lunarstorm person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/World Athletics competition ID|World Athletics competition ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Archive in Baden-Württemberg ID|Archive in Baden-Württemberg ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID|Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Arcinsys Hessen ID|Arcinsys Hessen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Sharjah Dictionary word ID|Sharjah Dictionary word ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GenWiki|GenWiki]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stereo Ve Mono release ID|Stereo Ve Mono release ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kudos author ID|Kudos author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Stiftungsarchive ID|Stiftungsarchive ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Archivportal Thüringen ID|Archivportal Thüringen ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/findbuch.net subdomain|findbuch.net subdomain]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Onderwijstermen Taalunie ID|Onderwijstermen Taalunie ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology function ID|Allotrope Foundation Ontology function ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology process ID|Allotrope Foundation Ontology process ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology quality ID|Allotrope Foundation Ontology quality ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology role ID|Allotrope Foundation Ontology role ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Allotrope Foundation Ontology result ID|Allotrope Foundation Ontology result ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Identifiant de l'annuaire Drag France|Identifiant de l'annuaire Drag France]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Statistics Finland Concept Database ID|Statistics Finland Concept Database ID]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: ** [https://w.wiki/T$Ys Items with a P275 value (''copyright licence'')] - [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_K%C3%BChn-20260825102100-Janhrach-20260825093200|(source)]] ** [https://w.wiki/TfC$ English adverbs missing a P5238 (''combines lexemes'') value] - [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Piecesofuk-20260820075100-English_adverbs_missing_P5238|(source)]] * Schema examples: [[d:EntitySchema:E311|English adverb (E311)]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: ** [[d:Wikidata:WikiProject_Organized_Labour|Project Organized Labour]], a companion Project to [[w:Wikipedia:WikiProject_Organized_Labour|Wikipedia's WikiProject]], it is established to expand articles and items, properties and ontologies for collective bargaining/organised labour and trade union practices. ** [[d:Wikidata:WikiProject_chublets-software|Project Chublets Software]] * WikiProject Highlights: Project Ontology added subpages for [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/CCO|CC0]], [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/DOLCE|DOLCE]] and [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/BFO/Class_Order|BFO Class order]]. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Deaths_at_Wikipedia|Deaths at Wikipedia]] - This report collects items missing a [[d:Property:P570|P570 ''(date of death)'']] but they do feature in a Wikipedia 'Recent Deaths' article. ''' Development ''' * Query Service: We have continued adapting the Constraints system for the migration from Blazegraph to QLever. * Wikidata integration in the Wikimedia projects: ** We are investigating how to treat watchlist and recent changes entries from Wikidata that are about adding, changing or removing a sitelink. These seem to be category of Wikidata changes not everyone is interested in and a candidate for filtering. ** We looked into how to make the process of adding Wikidata support for a newly created Wikimedia projects less manual for the team and did a proof of concept for automating some of the database operations. [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tunisia|Tunisia]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:22, 31. avgust 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30932448 --> == Wikidata weekly summary #748 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-09-07. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#747]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * New requests for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/HsfBot|HsfBot]] - '''Task/s:''' Mostly add missing Indonesian Wikipedia sitelinks to Wikidata items for taxonomy templates created by HsfBot on idwiki. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CrossrefIDsBot|CrossrefIDsBot]] - '''Task/s:''' Adding Crossref ID, DOI, Print ISSN, and Online ISSN from Crossref dataset where they are missing in Wikidata. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CatmapperBot|CatmapperBot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P14249|SocioMap ID]] statements for reviewed SocioMap category mappings, and provisionally add [[Property:P2888|exact match]] URLs for reviewed ArchaMap category mappings until Wikidata approves an ArchaMap-specific identifier property. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/BenchfolkBot|BenchfolkBot]] - '''Task/s:''' Add or correct sourced statements on existing items after explicit human approval. * New request for comments: ** [[d:Wikidata:Requests for comment/Request for comments: in country of citizenship (P27), to remove class political territorial entity (Q1048835) as a valid value-type constraint (Q21510865)|Class Q1048835 as a not valid value-type constraint]] - To remove an incorrect value for {{Q|Q21510865}} for [[d:Property:P27|P27 <small>''(country of citizenship)''</small>]] ** [[d:Wikidata:Project_chat#c-Qbli2mHd-20260906142300-Anything_goes_for_P18?|Project chat: What images are appropriate for P18?]] - a lengthy discussion about quality control and what is acceptable for a [[d:Property:P18|P18 <small>''(image)''</small>]] value. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: [https://www.sanchoelsabio.eus/en/actividades/taller-abierto-documentando-las-biografias-del-patrimonio-cultural-vasco-en-wikipedia-y-wikidata-22092026/ac-57/ Open Workshop: Connecting Basque heritage authors (Persons and entities) in Wikipedia and Wikidata] - 22 September - 09:00 - 11:30 CEST. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: What Does a Wikidata-Powered Abstract Wikipedia Article Look Like? (Links: [https://jsamwrites.substack.com/p/what-does-a-wikidata-powered-abstract Substack] and [https://jsamwrites.medium.com/what-does-a-wikidata-powered-abstract-wikipedia-article-look-like-91c071859780 Medium]) * Papers: Bemme, J., & Winkler, A. (2026). Mehr Edits wagen? Virtuelle Ausstellungen erschließen mit Wikidata und Commons. LIBREAS. Library Ideas, (48). https://doi.org/10.18452/37905 / https://libreas.eu/ausgabe48/bemme/ ''' Tool of the week ''' * [https://tabernacle.toolforge.org/#/tab Tabernacle] is a tool by [[User: Magnus Manske]] it generates a table of Wikidata items and statements. Allows for quick addition of some types via WiDaR. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * The 10th issue of the [[Wikidata:Wikidata Platform team/Newsletter|Wikidata Platform Newsletter]] is out. Also remember to join the [[Event:Blazegraph Migration Office Hours - Sept 2026|next Blazegraph Migration Office Hour]], that will take place [https://zonestamp.toolforge.org/1788883200 Tuesday, 8th September 2026 at 16:00 UTC] * [https://thecastlemap.com/ The Castle Map] - every Castle, Fortress and Palace recorded on Wikidata, on a map. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: none ** External identifiers: [[:d:Property:P14840|CREDDO author ID]], [[:d:Property:P14841|‎World Athletics competition ID]], [[:d:Property:P14842|Platform for Taiwan Religion and Folk Culture record identifier]], [[:d:Property:P14843|T&F NCAAdb athlete ID]], [[:d:Property:P14844|COMDT author ID]], [[:d:Property:P14845|Clergy Memorial (1914-1918) ID]], [[:d:Property:P14846|‎Texas Legislators: Past & Present ID]], [[:d:Property:P14847|Stiftungsarchive ID]], [[:d:Property:P14848|Redalyc author ID]], [[:d:Property:P14849|Kudos author ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Pokémon Ability|Pokémon Ability]] (<nowiki>Pokémon Ability assigned to this Pokémon species or form in games of the Pokémon series</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Collective bargaining coverage|Collective bargaining coverage]] (<nowiki>Percentage of workers covered by collective agreement coverage. This is distinct from union membership rate, because non-union members can also be covered, for example France has 7% union density but 98% collective bargaining coverage.</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/encompasses|encompasses]] (<nowiki>specific entity this placeholder item may represent when the exact one is unknown</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/marionetteist|marionetteist]] (<nowiki>Person who manipulates a marionette in real time to create the illusion of life.</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/has expression of concern|has expression of concern]] (<nowiki>(article) has an expression of concern (expression of concern notice)</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Common Core Ontologies concept ID|Common Core Ontologies concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/AbeBooks author ID|AbeBooks author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID|DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VocaDB tag ID|VocaDB tag ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/CCLI song ID|CCLI song ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/LIDO concept ID|LIDO concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/The Telegraph topic ID|The Telegraph topic ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BLL-Ontology concept ID|BLL-Ontology concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/GOLD linguistic concept ID|GOLD linguistic concept ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISBNdb author ID|ISBNdb author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookWyrm author ID|BookWyrm author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BookWyrm book ID|BookWyrm book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/China Railway station telegraph code|China Railway station telegraph code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Darija.io ID|Darija.io ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Vietnamese Administrative Unit Codes|Vietnamese Administrative Unit Codes]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Officials of Nazi Reich Ministries ID|Officials of Nazi Reich Ministries ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Fandom.com universe page|Fandom.com universe page]], [[:d:Wikidata:Property proposal/KennisWest ID|KennisWest ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët|identifiant d'un(e) auteurice dans le catalogue du Centre Delavouët]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Phenotype and Trait Ontology ID|Phenotype and Trait Ontology ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Governors’ Association ID|National Governors’ Association ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Numista engraver or designer ID|Numista engraver or designer ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Encyclopedia of Alabama ID (new schema)|Encyclopedia of Alabama ID (new schema)]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/UGCJ UNESCO Heritage sites 100km or less from the centre of the Meditrranean Sea] [[d:Wikidata:Request_a_query#c-Stefan_K%C3%BChn-20260907113600-Ecritures-20260906215500|(source)]] * Schema examples: [[d:EntitySchema:E213|spaceport]] (E213): schema for [[d:Q194188|spaceport ''<small>(Q194188)</small>'']] locations, used to launch and receive spacecraft. * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Medicine/Knee_Arthroplasty|Project Medicine / Knee Arthroplasty]] - a comprehensive subpage to model the techniques and procedures for knee-related surgery. * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:Wikidata:Database_reports/Same_humans/Occupations_(1–50)|Same Humans/List by Occupations]] - this report presents possible human duplicates by comparing name and birth/death dates. They can be reviewed and flagged for merging and/or deletion. ''' Development ''' * Sustainability: ** We are looking into improvements to caching for Property labels ([[phab:T434204]]) ** We are continuing to prepare the move of the entity_usage table to the extension database cluster. Moving the tables is tentatively scheduled to begin after 24. September. ([[phab:T427472]]) * Newcomer homepage: We are working on making the [[d:Special:Homepage|Newcomer Homepage]] show labels for Items instead of just the ID ([[phab:T429345]]) * Wikidata changes in Watchlist and Recent changes of Wikipedia and co: We are deciding how filtering will look for hiding language link changes on wikis where the sitelink has not changed ([[phab:T435904]]) * REST API: We are continuing to expand the support for Lexemes in the API, specifically creating a Lexeme, adding a statement to a Lexeme and adding a Form to a Lexeme [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Tunisia|Tunisia]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 17:03, 7. september 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30932448 --> == Wikidata weekly summary #749 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-09-14. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#748]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Chrisahn|Chrisahn]] **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Amitie 10g|Amitie 10g]] :<small>Both RfPs are scheduled to end after 17 September 2026 21:56 (UTC)</small> * New requests for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/William Avery Bot 15|William Avery Bot 15]] - '''Task/s:''' Automatically update [[Wikidata:Administrators by language]], as requested at [[Wikidata:Bot requests#Request to automatically update Wikidata:Administrators by language (2026-08-04)]] * Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/CrossrefIDsBot|CrossrefIDsBot]] - Closed as Approved * New request for comments: [[d:Wikidata:Requests_for_comment/Request_for_comments:_in_country_of_citizenship_(P27),_to_remove_class_political_territorial_entity_(Q1048835)_as_a_valid_value-type_constraint_(Q21510865)|Should class ''political territorial entity <small>(Q1048835)</small>'' as a valid ''value-type constraint <small>(Q21510865)</small>'' be removed from ''country of citizenship <small>(P27)</small>'' ?]] ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** OpenStreetMap X Wikidata Meetup #93 Oct. 5 Time: 19:30-21:00 UTC+8 at [[d:Q61752245| Mozilla Community Space Taipei (Q61752245)]]. ** Next Linked Data for Libraries [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group LD4 Wikidata Affinity Group] session: Tuesday, September 15, 2026 9am PT / 12pm ET / 16:00 UTC / 6pm CEST ([https://zonestamp.toolforge.org/1789488000 Time zone converter]). Adélie Ranville demonstrates useful tools around bibliographic data and citations in Wikidata, Wikipedia and Wikiversity, including Zotero, Cita, and Tabernacle.::Event page: [[d:Wikidata:WikiProject_LD4_Wikidata_Affinity_Group/Project_Series/Wikidata_for_literature_review|WikiProject LD4 Wikidata Affinity Group/Project Series/'''Wikidata for literature review''']] * '''[[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday|Wikidata's 14th Birthday]] is approaching!''' Join us October 29 for a Birthday call. ** [[d:Special:RegisterForEvent/3536|Register]] to receive updates and news ** [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Run_an_event|Run a local event]] or [[d:Wikidata:Fourteenth_Birthday/Calendar|find events]] to join near you. ** Join the [[d:Event:Wikidata_Fourteenth_Birthday/Presents_%26_messages_call|Birthday Call]] and see what Presents and Messages will be shared. * WikiCon (Regensburg) 2026 - the conference dedicated to the German-speaking Wikipedia and sister projects communities, is taking place from 18 - 20 September. The sessions involving Wikidata: [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Wikidata_–_9_Jahre_danach|Wikidata - 9 Years later]], [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Quellen_in_Wikidata_eingeben|Enter sources in Wikidata]], [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/Unkompliziert_Wikidata_erkunden_(usefulQueries)|Easily explore Wikidata (UsefulQueries)]], and [[:de:Wikipedia:WikiCon_2026/Programm/WikiProjekt_Stolpersteine_goes_Wikidata|WikiProject Stolpersteine goes Wikidata]]. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Blogs: ** [https://medium.com/@javierzomeo/how-i-inferred-the-family-relationships-of-nearly-one-million-people-from-wikidata-99724fd966fb Medium: How I inferred the family relationships of nearly 1 million people, from Wikidata] ** (Deutsch) [https://www.wikimedia.de/wp-content/uploads/2026/09/Wikidata_in_Museen_Archiven_und_Bibliotheken.pdf Wikidata in Museen, Archiven und Bibliotheken (PDF)] * Videos: ** [https://www.youtube.com/watch?v=in3M5o_CMKM Live Wikidata Editing #126] ** (Español) [https://www.youtube.com/watch?v=i4eS1tcQzYE Workshop: Digital Humanities Methodologies Applied to Research] ** [https://www.youtube.com/watch?v=B9-MDvkO2Ow Sep 2026 Community Call: International Image Interoperability Framework (IIIF) & Wikimedia] - can IIIF be integrated with Wikimedia platforms, or as a Wikibase instance? ** [https://m.youtube.com/watch?v=5lxvetWlGqQ&pp=iggCQAE%3D&ra=m 16 Days of Activism Against Gender-Based Violence Campaign Launch 2026 using Wikidata] ''' Tool of the week ''' * [https://lex-olympia.toolforge.org/ Lex-Olympia] is a tool by [[User: Luca.favorido]] it is an open, gamified challenge platform for exploring Wikidata lexemes, born as a successor to the now-unmaintained Lexeme Challenge tool. Players test their language knowledge by matching audio, hyphenations, and concepts to lexemes, competing via scores and a weekly leaderboard. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * WM Turkic languages user group ([https://www.instagram.com/p/Dc__Z8OxISH/ instagram post]): official co-hosts of WikidataCon 2027; Istanbul, Türkiye, in collaboration with Üsküdar University. ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14867|phonetic synthesis method]] (<nowiki>phonetic synthesis method used to process the recorded voice from a human source to build a voice bank</nowiki>) ***[[:d:Property:P14869|‎LPF rating]] (<nowiki>film and media rating in Malaysia by the Film Censorship Board</nowiki>) ***[[:d:Property:P14875|‎Collective bargaining coverage]] (<nowiki>Percentage of workers covered by collective agreement coverage. This is distinct from union membership rate, because non-union members can also be covered, for example France has 7% union density but 98% collective bargaining coverage.</nowiki>) ***[[:d:Property:P14881|has Pokémon Ability]] (<nowiki>Pokémon Ability assigned to this Pokémon species or form in games of the Pokémon series</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14850|‎Allotrope Foundation Ontology function ID]], [[:d:Property:P14851|‎Allotrope Foundation Ontology process ID]], [[:d:Property:P14852|‎Allotrope Foundation Ontology quality ID]], [[:d:Property:P14853|‎Allotrope Foundation Ontology result ID]], [[:d:Property:P14854|‎Allotrope Foundation Ontology role ID]], [[:d:Property:P14855|Arcinsys Hessen ID]], [[:d:Property:P14856|Arcinsys Niedersachsen/Bremen ID]], [[:d:Property:P14858|Archivportal Thüringen ID]], [[:d:Property:P14860|Baden-Württemberg archives ID]], [[:d:Property:P14861|BookWyrm author ID]], [[:d:Property:P14862|BookWyrm book ID]], [[:d:Property:P14863|VocaDB tag ID]], [[:d:Property:P14864|Statistics Finland Concept Database ID]], [[:d:Property:P14866|sgpbusiness.com ID]], [[:d:Property:P14868|‎LIDO concept ID]], [[:d:Property:P14870|‎Common Core Ontologies concept ID]], [[:d:Property:P14871|GenWiki article ID]], [[:d:Property:P14872|findbuch ID]], [[:d:Property:P14873|Darija.io ID]], [[:d:Property:P14874|‎China Railway telegraph code]], [[:d:Property:P14876|‎Sharjah Dictionary word ID]], [[:d:Property:P14877|CCLI song ID]], [[:d:Property:P14878|‎DEHIO digital Deutschland Bauwerk ID]], [[:d:Property:P14879|Vietnamese administrative unit code]], [[:d:Property:P14880|UkrBIN ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/stylized representation|stylized representation]] (<nowiki>stylized visual representation of the subject</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Former country|Former country]] (<nowiki>Historical country that was in force at the time of this event/object or in the past</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/North Dakota Legislative Assembly biography ID|North Dakota Legislative Assembly biography ID]] (<nowiki>identifier for a biography at the North Dakota Legislative Assembly</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Wyoming Legislator Database ID|Wyoming Legislator Database ID]] (<nowiki>identifier for a biography in the Wyoming Legislator Database</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/European Legislation Identifier|European Legislation Identifier]] (<nowiki>EU legislation identifier for documents published by the EU, its member states and other (non-EU) countries</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Visa requirement|Visa requirement]] (<nowiki>Requirement for a non-citizen to enter a country</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/FilmBaze people ID|FilmBaze people ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/EHRI Institution ID|EHRI Institution ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar Topics|Climate Policy Radar Topics]], [[:d:Wikidata:Property proposal/SEASLUG.WORLD taxon ID|SEASLUG.WORLD taxon ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Verenigingsloket vCode|Verenigingsloket vCode]], [[:d:Wikidata:Property proposal/StoryGraph book ID|StoryGraph book ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/China Railway Pinyin code|China Railway Pinyin code]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ZFIN person ID|ZFIN person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/BallotReady person ID|BallotReady person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/National Film Archive of Japan ID|National Film Archive of Japan ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Baza osób polskich ID|Baza osób polskich ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Mycelium entity ID|Mycelium entity ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identifiant DDH|identifiant DDH]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Alberta Legislative Assembly member ID|Alberta Legislative Assembly member ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Homeostasis imbalance process ontology|Homeostasis imbalance process ontology]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Damen-Basketball-Bundesliga (DBBL) Spieler ID|Damen-Basketball-Bundesliga (DBBL) Spieler ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Digital Momijiyama Bunko ID|Digital Momijiyama Bunko ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID|Kunaicho Shoryobu Shuzo Kanseki Shuran ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Union Catalogue Database of Japanese Texts ID|Union Catalogue Database of Japanese Texts ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Siwar entry ID|Siwar entry ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISDCF studio identifier|ISDCF studio identifier]], [[:d:Wikidata:Property proposal/ISDCF facility identifier|ISDCF facility identifier]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Query examples: [https://w.wiki/UGb4 Tram stops per network map] * Schema examples: [[d:EntitySchema:E133|adminstrative district in Turkey (E133)]] * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject Medicine/Knee Arthroplasty|WikiProject Medicine/Knee Arthroplasty]] maintains structured data for knee replacement on Wikidata, covering the procedure tree and the taxonomy of surgical techniques, with a literature layer of referenced scholarly articles. * WikiProject Highlights: ** [[d:Wikidata:WikiProject_LGBT/Duga|WikiProject LGBT / Duga]] ** [[d:Wikidata:WikiProject_Victims_of_National_Socialism/Data_Model|Project Victims of National Socialism / Data model]] ''' Development ''' * Query Service migration: We are adapting more of the example queries for QLever * Mobile editing: We are making minor adjustments in preparation for the rollout for everyone * Wikidata integration in Wikipedia and co: ** We are continuing to automate the connection of Wikidata to newly-created wikis, and replace the sites table with a Sitematrix lookup, which is more efficient ([[phab:T431093]]) ** We are continuing the research into how best to handle changes for language link updates in Recent changes and Watchlist, which are mostly considered not relevant for editors [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Tunisia|Tunisia]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:59, 14. september 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=30932448 --> == Wikidata weekly summary #750 == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> [[File:Wikidata-logo-en.svg|150px|right]] <div style="margin-top:10px; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'' Here's your quick overview of what has been happening around Wikidata in the<br>week leading up to 2026-09-21. Missed the previous one? See issue [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|#749]].<br>''</div> <div style="-moz-column-count:2; -webkit-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-width: 400px; -moz-column-width: 400px; column-width: 400px;"> ''' Discussions ''' * Open request for adminship: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Administrator/Kvazimodo|Kvazimodo]] :<small>RfP is scheduled to end after 26 September 2026 08:42 (UTC)</small> * Closed request for adminship: [[d:Wikidata:Requests_for_permissions/Administrator#Chrisahn|Chrisahn]] - voting has been closed. * New requests for permissions/Bot: **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/BenchfolkBot|BenchfolkBot]] - '''Task/s:''' Add or correct sourced statements on existing items after explicit human approval. **[[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/CatmapperBot|CatmapperBot]] - '''Task/s:''' Add [[Property:P14249|SocioMap ID]] statements for reviewed SocioMap category mappings, and provisionally add [[Property:P2888|exact match]] URLs for reviewed ArchaMap category mappings until Wikidata approves an ArchaMap-specific identifier property. * Closed request for permissions/Bot: [[d:Wikidata:Requests for permissions/Bot/HsfBot|HsfBot]] - Closed as Approved * New request for comments: [[d:Wikidata:Requests for comment/Add properties to the Deletion policy|Add properties to the Deletion policy]] - following a [[d:Wikidata:Project_chat#c-Amitie_10g-20260902214200-Should_identifier_properties_be_deleted_when_the_external_website_goes_offline?|Project Chat]] discussion, suggestions for an amendment to the policy are being discussed and your feedback is welcome. ''' Events ''' * [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Events|Upcoming events]]: ** [[m:Open_Knowledge:_Wikimedia_%26_Research_in_the_CEE_Region/Registration_%26_scholarships|Open Knowledge Wikimedia Research in the CEE Region]], online participation to the Conference is still open, [[m:Open_Knowledge:_Wikimedia_%26_Research_in_the_CEE_Region/Registration_%26_scholarships|register here]]: 09 - 10 October. ''' Press, articles, blog posts, videos ''' * Papers: ** [https://arxiv.org/abs/2609.20057 WiCleanData: Guaranteeing the Type Consistency of Wikidata by Taxonomy Refinement and Constraint Enforcement] by Peng et al., (2026). ** [https://www.researchgate.net/publication/414343459_The_Wikibase_Ecosystem_in_DH_and_GLAM The Wikibase Ecosystem in Digital Humanities and GLAM] by Lindemann et al., (2026). * Videos: (Swedish) [https://www.youtube.com/watch?v=u8clrj_3MG4 The SAT trail in OSM and Wikidata] by Magnus Sälgö. ''' Tool of the week ''' * [https://wikidata-todo.toolforge.org/cloudy_concept.php Concept cloud] - Shows language labels for Wikipedia links from a Wikidata item, and allows label editing. ''' Other Noteworthy Stuff ''' * Job vacancy: [https://job-boards.greenhouse.io/wikimedia/jobs/8060261?gh_src=4n8hpqkx1us Software Engineer, Wikidata Platform] ''' Newest [[d:Special:ListProperties|properties]] and [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review ''' <!-- NEW PROPERTIES DO NOT REMOVE --> * Newest [[d:Special:ListProperties|properties]]: ** General datatypes: ***[[:d:Property:P14885|Wyoming Legislator Database ID]] (<nowiki>identifier for a biography in the Wyoming Legislator Database</nowiki>) ***[[:d:Property:P14891|‎has expression of concern]] (<nowiki>(article) has an expression of concern (expression of concern notice)</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Property:P14882|National Governors’ Association ID]], [[:d:Property:P14883|Numista engraver or designer ID]], [[:d:Property:P14884|‎Phenotype and Trait Ontology ID]], [[:d:Property:P14886|‎ZFIN person ID]], [[:d:Property:P14887|Association Service Desk vCode]], [[:d:Property:P14888|Nazi Reich Ministries ID]], [[:d:Property:P14889|‎North Dakota Legislative Assembly biography ID]], [[:d:Property:P14890|KennisWest ID]], [[:d:Property:P14892|‎GOLD linguistic concept ID]], [[:d:Property:P14897|‎Alberta Legislative Assembly member ID]], [[:d:Property:P14900|EHRI Institution ID]], [[:d:Property:P14901|‎Encyclopedia of Alabama ID (new schema)]], [[:d:Property:P14902|National Film Archive of Japan ID]], [[:d:Property:P14903|‎Homeostasis imbalance process ontology]], [[:d:Property:P14904|DDH ID]], [[:d:Property:P14905|Economic Operators Registration and Identification number]], [[:d:Property:P14907|wowKorea work ID]], [[:d:Property:P14908|wowKorea Person ID]] <!-- END NEW PROPERTIES --> <!-- NEW PROPOSALS DO NOT REMOVE --> * New [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Property proposal|property proposals]] to review: ** General datatypes: ***[[:d:Wikidata:Property proposal/illustrator (character)|illustrator (character)]] (<nowiki>artist who illustrated the character</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/contribution URL|contribution URL]] (<nowiki>URL of a page explaining how to participate in or contribute to a project or organization</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Holy See cardinal biography ID|Holy See cardinal biography ID]] (<nowiki>identifier for a cardinal's biography at the website of the Holy See</nowiki>) ***[[:d:Wikidata:Property proposal/Atomic radius, covalent radius and van der Waals radius|Atomic radius, covalent radius and van der Waals radius]] (<nowiki>measured or calculated radius of an atom of a chemical element</nowiki>) ** External identifiers: [[:d:Wikidata:Property proposal/Register of British Slave Traders person ID|Register of British Slave Traders person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Tric Trac|Tric Trac]], [[:d:Wikidata:Property proposal/PsychonautWiki article ID|PsychonautWiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Hitchwiki article ID|Hitchwiki article ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Raras disease ID|Raras disease ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Heritage Overlay Number|Heritage Overlay Number]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Techniques de l'Ingénieur author ID|Techniques de l'Ingénieur author ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/nbsearch|nbsearch]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Indian Film History film ID|Indian Film History film ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/Indian Film History person ID|Indian Film History person ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/VideoGamesCritic game ID|VideoGamesCritic game ID]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador Eldoblatge d'actor original|identificador Eldoblatge d'actor original]], [[:d:Wikidata:Property proposal/identificador Eldoblatge d'actor de doblatge|identificador Eldoblatge d'actor de doblatge]] <!-- END NEW PROPOSALS --> You can comment on [[d:Wikidata:Property proposal/Overview|all open property proposals]]! ''' Did you know? ''' * Schema examples: [[d:EntitySchema:E206|(E206) ''Stolperstein'']]: Stumbling blocks, commemorative plaques set into the ground for victims of Nazism. * Newest [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:WikiProjects|WikiProjects]]: [[d:Wikidata:WikiProject_Taiwan/Wikidata_Cross-Domain_Forum|(Traditional Chinese) Project Taiwan: Wikidata Cross-Domain Forum]] * WikiProject Highlights: [[d:Wikidata:WikiProject_Ontology/Ontology_Course/Projects_Offering_3|Project Ontology: Course Offering 3]] * Newest [[d:Wikidata:Database reports|database reports]]: [[d:User:Ivan_A._Krestinin/To_merge/Categories|Categories (to merge)]] - this list generated by User:Ivan A. Krestinin suggests potential duplicate categories. ''' Development ''' * [[phab:maniphest/query/4RotIcw5oINo/#R|You can see all open tickets related to Wikidata here]]. If you want to help, you can also have a look at [https://phabricator.wikimedia.org/project/board/71/query/zfiRgTnZF7zu/?filter=zfiRgTnZF7zu&order=priority the tasks needing a volunteer]. ''' Weekly Tasks ''' * Add labels, in your own language(s), for the new properties listed [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Newest_properties_and_property_proposals_to_review|above]]. * Contribute to the showcase Item and Lexeme [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|above]]. * Govdirectory weekly focus country: [[d:Wikidata:WikiProject_Govdirectory/Tunisia|Tunisia]] * Summarize your [[d:Wikidata:Status_updates/Next#Did_you_know?|WikiProject's ongoing activities]] in one or two sentences. * Help [[d:Special:LanguageStats|translate]] or proofread the interface and documentation pages, in your own language! * [[d:User:Pasleim/projectmerge|Help merge identical items]] across Wikimedia projects. * Help [[d:Wikidata:Status updates/Next|write the next summary!]] <div style="margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;">'''· [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Previous|Previous issue]] · [[d:Special:MyLanguage/Wikidata:Status updates/Current|Full report]] · [[m:Global message delivery/Targets/Wikidata|Unsubscribe]] . [[:d:User:JosefAnthony |JosefAnthony]] [[:d:User talk:JosefAnthony|talk]] ·[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:09, 21. september 2026 (CEST)''' </div> </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:JosefAnthony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikidata&oldid=31043091 --> 9a3s1fghunk8765b2yv38zthfbc7rjr 0 565761 6753651 6723949 2026-09-22T10:29:44Z ScargillSFC 265949 Posodobitev besed in kontekstov. 6753651 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriški kemik in organizator zborovanj kosmatkov}} {{Infopolje Znanstvenik |image=Uncle Kage Anthrocon 2012 (cropped).jpg |image_size=225px |birth_name=Samuel Charles Conway |birth_date= |birth_place= |other_names=Uncle Kage |alma_mater=Ursinus College (diploma)<br />Dartmouth College (doktorat filozofije) |thesis_title=The Attempted Generation of Indolyne<ref name="Gribble">{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~gwgchem/Former.html|title=Graduate Degrees Awarded with Gordon W. Gribble|access-date=2009-04-10|archive-date=2016-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161023120416/http://www.dartmouth.edu/~gwgchem/Former.html|url-status=dead}}</ref> |doctoral_advisor=Gordon W. Gribble<ref name="Gribble"/>}} '''Samuel Charles Conway'''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=R0VPvet9biA#t=7204|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150522185050/https://www.youtube.com/watch?v=R0VPvet9biA|archivedate=2015-05-22|title=Uncle Kage's Winestream @ FURSTRE.AM|last=Conway, Samuel C.|website=[[YouTube]]|date=2013-12-08|accessdate=2013-12-27}}</ref>, [[ameriški]] [[raziskovalec]], [[kemik]], organizator zborovanj [[Kosmatki|furryjev]] in avtor. * [[4. junij]] [[1965]], Bryn Mawr, [[Pennsylvania]], [[Združene Države Amerike]]. Conway je [[ameriški]] [[raziskovalec]] na področju [[Organska kemija|organske kemije]]. Ima [[doktorat znanosti]] iz [[Kemija|kemije]] na univerzi Dartmouth College. Poleg svoje znanstvene kariere je Conway znan po svojih dejavnostih v subkulturi [[Kosmatki|furryjev]], saj je od leta 1999 deloval kot vodja in glavni organizator Anthrocona, enega največjih [[Kosmatki|furry]] konvencij na svetu.<ref>{{Navedi novice|title=Anthrocons convention turns city into 'real zoo'|url=http://www.post-gazette.com/pg/07188/799987-51.stm|last=Carpenter, Mackenzie|work=Pittsburgh Post-Gazette|date=2007-07-07|accessdate=2009-04-10}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anthrocon Is Back, And Pittsburgh's Feeling Furry Again|url=http://www.thepittsburghchannel.com/news/16715461/detail.html|publisher=[WTAE-TV|date=2008-06-28|accessdate=2009-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080630222207/http://www.thepittsburghchannel.com/news/16715461/detail.html|archivedate=2008-06-30}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|publisher=Wikinews|date=2007-07-17|accessdate=2009-04-10}}</ref> V tem kontekstu je znan pod [[Psevdonim|psevdonimom]] '''Uncle Kage'''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://unclekage.livejournal.com/profile?mode=full|title=unclekage – User Info|last=Conway, Samuel C.|accessdate=2006-08-27|archive-date=2016-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160117094840/http://unclekage.livejournal.com/profile?mode=full|url-status=dead}}</ref> == Znanstvena kariera == Conway je leta 1986 diplomiral na [[Kolidž|visoki šoli]] Ursinus v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Leta 1991 je doktoriral na visoki šoli Dartmouth v [[New Hampshire|New Hampshiru]].<ref name=":0" /><ref name="Indolyne">{{Navedi časopis|last=Conway, S.C.|last2=Gribble, G.W.|year=1992|title=Approaches to the Generation of 2,3-Indolyne|url=https://archive.org/details/sim_heterocycles_1992-11-01_34_11/page/n50|journal=Heterocycles|volume=34|issue=11|pages=2095–2108|doi=10.3987/COM-92-6105|doi-broken-date=2024-02-17|doi-access=free}}</ref><ref name="MadSci">{{Navedi splet|url=http://www.madsci.org/hofbios/conway_s.html|title=Mad Scientist Network Hall of Fame – Samual C. Conway|accessdate=2006-08-27}}</ref> Objavil je enajst znanstvenih člankov in registrirane ima tri [[Patent|patente]]. Poleg organske kemije se ukvarja tudi s [[Farmacevtska kemija|farmacevtsko]], [[Kmetijska kemija|kmetijsko]] in radiokemijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unclekage.com/man.html|title=Uncle Kage - The Man|accessdate=27. 8. 2006|publisher=Conway, Samuel C.}}</ref> == Dejavnosti v subkulturi kosmatkov == Conway je bil predstavljen na furry konvenciji Noreascon 3 (Worldcon 1989). Od začetka devetdesetih let je dejavno udeležen v skupnosti furryjev in ostaja aktiven še danes.<ref>{{Navedi splet|title=The Jim Groat Interview|url=http://furry101.com/?p=183|publisher=Furry 101|date=2009-03-27|accessdate=2009-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100217142403/http://furry101.com/?p=183|archivedate=February 17, 2010}}</ref> === Predsednik Anthrocona === [[Slika:Anthrocon_2007_Kage_Bennie_Rigel_KP_Giza_closing_ceremonies.jpg|sličica|200x200_pik| Conway z osebjem Anthrocona, leta 2007]] Conway je postal predsednik Anthrocona leta 1999, potem ko je bil leta 1998 nanj povabljen kot častni gost.<ref name="KageStoryteller">{{Navedi splet|url=http://www.unclekage.com/storyteller.html|title=Uncle Kage – The Storyteller|last=Conway, Samuel C.|accessdate=2006-08-27}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je zborovanje preselilo v [[Philadelphia, Pensilvanija|Philadelphio]], pri čemer je udeležba narasla z 842 udeležencev leta 1999 na 2489 leta 2006, kar je povzročilo nadaljnjo selitev v [[Pittsburgh]]. Do leta 2008 se je udeležba povečala na 3390.<ref>{{Navedi splet|title=About Anthrocon|url=http://www.anthrocon.org/history|publisher=Anthrocon|accessdate=2009-04-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2008 Registration Totals|url=http://www.anthrocon.org/history-registration-2008|publisher=Anthrocon|date=2008-08-03|accessdate=2009-04-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090221074324/http://www.anthrocon.org/history-registration-2008|archivedate=2009-02-21}}</ref> Conway je javni obraz Anthrocona in je odgovoren za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], pogajanja o hotelskih pogodbah, upravljanje financ, [[Odnosi z javnostmi|nadzor škode]] in druge dejavnosti pred, med in po zborovanju. Poleg tega se z ostalimi furryji pogovarja o načinih za predstavitev furry kulture širši javnosti.<ref>{{Navedi splet|last=Conway, Samuel C.|title=Comment to ''new media article from the seattle weekly''|url=http://www.anthrocon.org/node/1966#comment-14095|date=2008-01-23|accessdate=2009-04-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081008032039/http://www.anthrocon.org/node/1966#comment-14095|archivedate=2008-10-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Midwest FurFest 2008 programming panel descriptions (p4, Furry and the Media)|url=http://www.furfest.org/2008/PDF/ProgDesc2008.pdf|publisher=Midwest Furry Fandom|accessdate=2009-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106180652/http://www.furfest.org/2008/PDF/ProgDesc2008.pdf|archivedate=January 6, 2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Furry Weekend Atlanta 2008: Event detail – Presenting Furry Fandom to the Public|url=http://fwa.jinglefox.com/event_details.php?ID=206&conYear=2008|publisher=Furry Weekend Atlanta|accessdate=2009-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110713105944/http://fwa.jinglefox.com/event_details.php?ID=206&conYear=2008|archivedate=2011-07-13}}</ref> [[Slika:KageTalksToReportersAC2006.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Conway se pogovarja z novinarji KDKA-TV na Anthroconu leta 2006.]] === Pripovedovalec zgodb === Conway se vsako leto pojavlja v Anthroconu z dogodkom ''Ura zgodb strica Kagea'' ([[angleško]] Uncle Kage story hour). Dogodek je običajno sestavljen iz štirih ali petih razširjenih osebnih [[Anekdota|anekdot]]. Njegovo umetniško ime izhaja iz njegove prve pripovedovalske izkušnje na furry konvenciji ConFurence leta 1994 in izhaja iz njegovega umetniškega imena ''Kagemushi Goro'' (''Shadow Bug Goro''), ki se nanaša na ''[[Bojevnikova senca|Kagemusha]]''.<ref name="KageStoryteller" /> Conway je redno vabljen, da pripoveduje svoje zgodbe na drugih dogodkih, vključno z I-CON,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iconsf.org/archive/icon22/anthro.htm|title=I-CON 22 – Anthropomorphics|accessdate=2006-08-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060829012710/http://www.iconsf.org/archive/icon22/anthro.htm|archivedate=2006-08-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.iconsf.org/archive/icon24/anthro_conway.php|title=I-CON 24 Guests – Dr. Samuel Conway|last=ICON Science Fiction|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061004002044/http://iconsf.org/archive/icon24/anthro_conway.php|archivedate=2006-10-04}}</ref> Eurofurence<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurofurence.org/EF8/home.html|title=Eurofurence 8|date=2002-06-22|accessdate=2006-08-27}}</ref> in [[SloFluffCon]].<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|publisher=Žan Osim|last=}}</ref> === Dražbenik === [[Slika:LastBrickOfAdamsMarkAtAuctionAnthrocon2006.jpg|desno|sličica|236x236_pik| Leta 2006 je Conway dal na dražbo "zadnjo opeko" starega prizorišča konvencije Anthrocon (hotel Adam's Mark) za 200 ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.anthrocon.org/history-charity-2006|title=Anthrocon 2006 Charity Report|accessdate=2006-08-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060830143422/http://www.anthrocon.org/history-charity-2006|archivedate=2006-08-30}}</ref>]] Conwayeva prva dražba je bila izvedena na Anthroconu leta 1997.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unclekage.com/auction.html|title=Uncle Kage: The Auctioneer|last=Conway, Samuel C.|accessdate=2006-08-27}}</ref> Od takrat je predsedoval dražbam, ki so samo v Anthroconu zbrale več kot 66.000 [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] za različne lokalne dobrodelne organizacije za divje [[živali]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.anthrocon.org/charity|title=Anthrocon Charity Auction FAQ|accessdate=2006-08-27}}</ref> Podobne storitve je opravljal na drugih dogodkih, vključno z Midwest FurFestom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.breuckman.com/pipermail/mff-announce/2008-September/000025.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110708092529/http://www.breuckman.com/pipermail/mff-announce/2008-September/000025.html|archivedate=2011-07-08|title=Midwest FurFest Announces Charity for 2008!|last=Brady, Tom|date=2008-09-15|accessdate=2009-04-03|authorlink=WikiFur:Tom Brady}}</ref> Conway pravi, da sta na njegove tehnike vplivala Phil Foglio in Joe Mayhew; vključujejo humor in pozive k usmiljenju, novosti in pomanjkanju.<ref name="Pleasures">{{Citat|last=Gurley, George|title=Pleasures of the Fur|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|publisher=Vanity Fair|date=2001-03-01|access-date=2006-08-27}}</ref> === Avtor === Medtem ko je Conway med furryji znan po svojem govornem pripovedovanju, je tudi avtor več [[Kratka zgodba|kratkih zgodb]], objavljenih v različnih delih založbe Sofawolf Press.<ref name="KageStoryteller" /> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.unclekage.com/ Furrydom's Storyteller: Uncle Kage] – osebno spletno mesto * [https://unclekage.livejournal.com/ Časopis Samuela Conwaya] – dnevnik * {{Twitter|Unclekage}} * [[wikifur:Uncle_Kage|Uncle Kage]] na portalu [[wikifur:|WikiFur]] * Članki na WikiFur: [[wikifur:Uncle Kage's Story Hour|Pravljične ure strica Kageja]], [[wikifur:ConClave|ConClave]], [[wikifur:Sofawolf Press|Sofawolf Press]], ''[[wikifur:Anthrolations|Anthrolations]]'', ''[[wikifur:HistoriMorphs|HistoriMorphs]]'', [[wikifur:Synnabar|Synnabar]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Conway, Samuel}} [[Kategorija:Ameriški kemiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] af2wkwfyj7w4cms9b9cvg1bbs4kcl2e 6753652 6753651 2026-09-22T10:30:10Z ScargillSFC 265949 6753652 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriški kemik in organizator zborovanj kosmatkov}} {{Infopolje Znanstvenik |image=Uncle Kage Anthrocon 2012 (cropped).jpg |image_size=225px |birth_name=Samuel Charles Conway |birth_date= |birth_place= |other_names=Uncle Kage |alma_mater=Ursinus College (diploma)<br />Dartmouth College (doktorat filozofije) |thesis_title=The Attempted Generation of Indolyne<ref name="Gribble">{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~gwgchem/Former.html|title=Graduate Degrees Awarded with Gordon W. Gribble|access-date=2009-04-10|archive-date=2016-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161023120416/http://www.dartmouth.edu/~gwgchem/Former.html|url-status=dead}}</ref> |doctoral_advisor=Gordon W. Gribble<ref name="Gribble"/>}} '''Samuel Charles Conway'''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=R0VPvet9biA#t=7204|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150522185050/https://www.youtube.com/watch?v=R0VPvet9biA|archivedate=2015-05-22|title=Uncle Kage's Winestream @ FURSTRE.AM|last=Conway, Samuel C.|website=[[YouTube]]|date=2013-12-08|accessdate=2013-12-27}}</ref>, [[ameriški]] [[raziskovalec]], [[kemik]], organizator [[Kosmatki|furry]] dogodkov in avtor. * [[4. junij]] [[1965]], Bryn Mawr, [[Pennsylvania]], [[Združene Države Amerike]]. Conway je [[ameriški]] [[raziskovalec]] na področju [[Organska kemija|organske kemije]]. Ima [[doktorat znanosti]] iz [[Kemija|kemije]] na univerzi Dartmouth College. Poleg svoje znanstvene kariere je Conway znan po svojih dejavnostih v subkulturi [[Kosmatki|furryjev]], saj je od leta 1999 deloval kot vodja in glavni organizator Anthrocona, enega največjih [[Kosmatki|furry]] konvencij na svetu.<ref>{{Navedi novice|title=Anthrocons convention turns city into 'real zoo'|url=http://www.post-gazette.com/pg/07188/799987-51.stm|last=Carpenter, Mackenzie|work=Pittsburgh Post-Gazette|date=2007-07-07|accessdate=2009-04-10}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anthrocon Is Back, And Pittsburgh's Feeling Furry Again|url=http://www.thepittsburghchannel.com/news/16715461/detail.html|publisher=[WTAE-TV|date=2008-06-28|accessdate=2009-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080630222207/http://www.thepittsburghchannel.com/news/16715461/detail.html|archivedate=2008-06-30}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|publisher=Wikinews|date=2007-07-17|accessdate=2009-04-10}}</ref> V tem kontekstu je znan pod [[Psevdonim|psevdonimom]] '''Uncle Kage'''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://unclekage.livejournal.com/profile?mode=full|title=unclekage – User Info|last=Conway, Samuel C.|accessdate=2006-08-27|archive-date=2016-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160117094840/http://unclekage.livejournal.com/profile?mode=full|url-status=dead}}</ref> == Znanstvena kariera == Conway je leta 1986 diplomiral na [[Kolidž|visoki šoli]] Ursinus v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Leta 1991 je doktoriral na visoki šoli Dartmouth v [[New Hampshire|New Hampshiru]].<ref name=":0" /><ref name="Indolyne">{{Navedi časopis|last=Conway, S.C.|last2=Gribble, G.W.|year=1992|title=Approaches to the Generation of 2,3-Indolyne|url=https://archive.org/details/sim_heterocycles_1992-11-01_34_11/page/n50|journal=Heterocycles|volume=34|issue=11|pages=2095–2108|doi=10.3987/COM-92-6105|doi-broken-date=2024-02-17|doi-access=free}}</ref><ref name="MadSci">{{Navedi splet|url=http://www.madsci.org/hofbios/conway_s.html|title=Mad Scientist Network Hall of Fame – Samual C. Conway|accessdate=2006-08-27}}</ref> Objavil je enajst znanstvenih člankov in registrirane ima tri [[Patent|patente]]. Poleg organske kemije se ukvarja tudi s [[Farmacevtska kemija|farmacevtsko]], [[Kmetijska kemija|kmetijsko]] in radiokemijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unclekage.com/man.html|title=Uncle Kage - The Man|accessdate=27. 8. 2006|publisher=Conway, Samuel C.}}</ref> == Dejavnosti v subkulturi kosmatkov == Conway je bil predstavljen na furry konvenciji Noreascon 3 (Worldcon 1989). Od začetka devetdesetih let je dejavno udeležen v skupnosti furryjev in ostaja aktiven še danes.<ref>{{Navedi splet|title=The Jim Groat Interview|url=http://furry101.com/?p=183|publisher=Furry 101|date=2009-03-27|accessdate=2009-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100217142403/http://furry101.com/?p=183|archivedate=February 17, 2010}}</ref> === Predsednik Anthrocona === [[Slika:Anthrocon_2007_Kage_Bennie_Rigel_KP_Giza_closing_ceremonies.jpg|sličica|200x200_pik| Conway z osebjem Anthrocona, leta 2007]] Conway je postal predsednik Anthrocona leta 1999, potem ko je bil leta 1998 nanj povabljen kot častni gost.<ref name="KageStoryteller">{{Navedi splet|url=http://www.unclekage.com/storyteller.html|title=Uncle Kage – The Storyteller|last=Conway, Samuel C.|accessdate=2006-08-27}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je zborovanje preselilo v [[Philadelphia, Pensilvanija|Philadelphio]], pri čemer je udeležba narasla z 842 udeležencev leta 1999 na 2489 leta 2006, kar je povzročilo nadaljnjo selitev v [[Pittsburgh]]. Do leta 2008 se je udeležba povečala na 3390.<ref>{{Navedi splet|title=About Anthrocon|url=http://www.anthrocon.org/history|publisher=Anthrocon|accessdate=2009-04-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2008 Registration Totals|url=http://www.anthrocon.org/history-registration-2008|publisher=Anthrocon|date=2008-08-03|accessdate=2009-04-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090221074324/http://www.anthrocon.org/history-registration-2008|archivedate=2009-02-21}}</ref> Conway je javni obraz Anthrocona in je odgovoren za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], pogajanja o hotelskih pogodbah, upravljanje financ, [[Odnosi z javnostmi|nadzor škode]] in druge dejavnosti pred, med in po zborovanju. Poleg tega se z ostalimi furryji pogovarja o načinih za predstavitev furry kulture širši javnosti.<ref>{{Navedi splet|last=Conway, Samuel C.|title=Comment to ''new media article from the seattle weekly''|url=http://www.anthrocon.org/node/1966#comment-14095|date=2008-01-23|accessdate=2009-04-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081008032039/http://www.anthrocon.org/node/1966#comment-14095|archivedate=2008-10-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Midwest FurFest 2008 programming panel descriptions (p4, Furry and the Media)|url=http://www.furfest.org/2008/PDF/ProgDesc2008.pdf|publisher=Midwest Furry Fandom|accessdate=2009-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106180652/http://www.furfest.org/2008/PDF/ProgDesc2008.pdf|archivedate=January 6, 2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Furry Weekend Atlanta 2008: Event detail – Presenting Furry Fandom to the Public|url=http://fwa.jinglefox.com/event_details.php?ID=206&conYear=2008|publisher=Furry Weekend Atlanta|accessdate=2009-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110713105944/http://fwa.jinglefox.com/event_details.php?ID=206&conYear=2008|archivedate=2011-07-13}}</ref> [[Slika:KageTalksToReportersAC2006.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Conway se pogovarja z novinarji KDKA-TV na Anthroconu leta 2006.]] === Pripovedovalec zgodb === Conway se vsako leto pojavlja v Anthroconu z dogodkom ''Ura zgodb strica Kagea'' ([[angleško]] Uncle Kage story hour). Dogodek je običajno sestavljen iz štirih ali petih razširjenih osebnih [[Anekdota|anekdot]]. Njegovo umetniško ime izhaja iz njegove prve pripovedovalske izkušnje na furry konvenciji ConFurence leta 1994 in izhaja iz njegovega umetniškega imena ''Kagemushi Goro'' (''Shadow Bug Goro''), ki se nanaša na ''[[Bojevnikova senca|Kagemusha]]''.<ref name="KageStoryteller" /> Conway je redno vabljen, da pripoveduje svoje zgodbe na drugih dogodkih, vključno z I-CON,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iconsf.org/archive/icon22/anthro.htm|title=I-CON 22 – Anthropomorphics|accessdate=2006-08-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060829012710/http://www.iconsf.org/archive/icon22/anthro.htm|archivedate=2006-08-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.iconsf.org/archive/icon24/anthro_conway.php|title=I-CON 24 Guests – Dr. Samuel Conway|last=ICON Science Fiction|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061004002044/http://iconsf.org/archive/icon24/anthro_conway.php|archivedate=2006-10-04}}</ref> Eurofurence<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurofurence.org/EF8/home.html|title=Eurofurence 8|date=2002-06-22|accessdate=2006-08-27}}</ref> in [[SloFluffCon]].<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-celje-v-znamenju-kosmatkov-obiskali-smo-mednarodni-kosmatinski-kongres/251189|title=FOTO: Mesto v znamenju kosmatkov, obiskali smo mednarodni kosmatinski kongres|date=25. 8. 2024|publisher=Žan Osim|last=}}</ref> === Dražbenik === [[Slika:LastBrickOfAdamsMarkAtAuctionAnthrocon2006.jpg|desno|sličica|236x236_pik| Leta 2006 je Conway dal na dražbo "zadnjo opeko" starega prizorišča konvencije Anthrocon (hotel Adam's Mark) za 200 ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.anthrocon.org/history-charity-2006|title=Anthrocon 2006 Charity Report|accessdate=2006-08-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060830143422/http://www.anthrocon.org/history-charity-2006|archivedate=2006-08-30}}</ref>]] Conwayeva prva dražba je bila izvedena na Anthroconu leta 1997.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unclekage.com/auction.html|title=Uncle Kage: The Auctioneer|last=Conway, Samuel C.|accessdate=2006-08-27}}</ref> Od takrat je predsedoval dražbam, ki so samo v Anthroconu zbrale več kot 66.000 [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] za različne lokalne dobrodelne organizacije za divje [[živali]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.anthrocon.org/charity|title=Anthrocon Charity Auction FAQ|accessdate=2006-08-27}}</ref> Podobne storitve je opravljal na drugih dogodkih, vključno z Midwest FurFestom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.breuckman.com/pipermail/mff-announce/2008-September/000025.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110708092529/http://www.breuckman.com/pipermail/mff-announce/2008-September/000025.html|archivedate=2011-07-08|title=Midwest FurFest Announces Charity for 2008!|last=Brady, Tom|date=2008-09-15|accessdate=2009-04-03|authorlink=WikiFur:Tom Brady}}</ref> Conway pravi, da sta na njegove tehnike vplivala Phil Foglio in Joe Mayhew; vključujejo humor in pozive k usmiljenju, novosti in pomanjkanju.<ref name="Pleasures">{{Citat|last=Gurley, George|title=Pleasures of the Fur|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|publisher=Vanity Fair|date=2001-03-01|access-date=2006-08-27}}</ref> === Avtor === Medtem ko je Conway med furryji znan po svojem govornem pripovedovanju, je tudi avtor več [[Kratka zgodba|kratkih zgodb]], objavljenih v različnih delih založbe Sofawolf Press.<ref name="KageStoryteller" /> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.unclekage.com/ Furrydom's Storyteller: Uncle Kage] – osebno spletno mesto * [https://unclekage.livejournal.com/ Časopis Samuela Conwaya] – dnevnik * {{Twitter|Unclekage}} * [[wikifur:Uncle_Kage|Uncle Kage]] na portalu [[wikifur:|WikiFur]] * Članki na WikiFur: [[wikifur:Uncle Kage's Story Hour|Pravljične ure strica Kageja]], [[wikifur:ConClave|ConClave]], [[wikifur:Sofawolf Press|Sofawolf Press]], ''[[wikifur:Anthrolations|Anthrolations]]'', ''[[wikifur:HistoriMorphs|HistoriMorphs]]'', [[wikifur:Synnabar|Synnabar]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Conway, Samuel}} [[Kategorija:Ameriški kemiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] t2jt3blbjrn8x48h2h3anx87rhn510j 0 570459 6753598 6548975 2026-09-22T06:58:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Boštjan Narat | Background = | Birth_name = Boštjan Narat | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = folk, kantavtor | Years_active = | Label = | Associated_acts = | Notable_instruments = }} '''Boštjan Narat''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[filozof]], [[publicist]], moderator in [[Igralec (umetnik)|igralec]]; * [[1976]]. Boštjan Narat je po izobrazbi doktor filozofije in profesor zgodovine.<ref name=":0" /> Po študiju je skoraj deset let poučeval filozofijo na Gimnaziji Poljane, ki jo je v dijaških časih tudi sam obiskoval.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/bostjan-narat-v-kataleni-nismo-poroceni-promiskuiteta-je-celo-zazelena|title=Boštjan Narat: V Kataleni nismo poročeni, promiskuiteta je celo zaželena|date=22. 4. 2023|accessdate=22. 11. 2024|website=Delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=120 let Gimnazije Poljane, "elegantne dame v lepem delu Ljubljane"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/120-let-gimnazije-poljane-elegantne-dame-v-lepem-delu-ljubljane/514409|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-04|language=sl|first=A.|last=J}}</ref> Leta 2001 je ustanovil folk skupino [[Katalena (glasbena skupina)|Katalena]], ki je doslej izdala sedem studijskih albumov, dva pa je ustvaril kot [[kantavtor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Bo%C5%A1tjan_Narat|title=Boštjan Narat|accessdate=22. 11. 2024|website=Sigledal.org|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123020024/https://sigledal.org/geslo/Bo%C5%A1tjan_Narat|url-status=dead}}</ref> Je večstranski svobodni umetnik, in sicer se udejstvuje tudi kot gledališki ustvarjalec, esejist, kolumnist.<ref name=":1" /> Izdal je dve zbirki esejev, ''Partíja'' in ''Podaja v prazno''.<ref>{{Navedi splet|url=https://mestoknjige.si/avtorji/bostjan-narat/|title=Boštjan Narat|accessdate=22. 11. 2024|website=Mestoknjige.si}}</ref> Zbirka ''Partíja'' je bila nominirana za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado 2014]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789616897624|title=Partíja, Boštjan Narat|accessdate=22. 1. 2024|website=Biblos.si|publisher=Beletrina}}</ref> Leta 2024 je izdal svoj prvi roman z naslovom ''Bend''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/koncno-glasbeniki-in-glasbenice-kot-glavni-literarni-junaki|title=Končno glasbeniki in glasbenice kot glavni literarni junaki|date=21. 11. 2024|accessdate=22. 11. 2024|website=Delo.si}}</ref> == Bibliografija == === Eseji === * zbirka ''Partíja'' (2014) * zbirka ''Podaja v prazno'' (2018) === Romani === * ''Bend'' (2024) == Zasebno == Je oče dveh otrok.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Narat, Boštjan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] hbxzrkv20nhl99gos9mt9n4drbtcx16 0 586941 6753587 6725698 2026-09-22T04:59:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753587 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blackfoot01.png|thumb|hochkant=1.8|Nekdanje plemensko ozemlje Blackfootov, današnji rezervat v Montani in rezervati v Alberti, Kanada]] Plemenska skupina, imenovana '''Blackfoot''' (v [[Kanada|Kanadi]]) ali '''Blackfeet''' (v [[ZDA|ZDA]]) ([[Angleški jezik|angleško]] "Črnonogi/Črnonoge"), je obsegala štiri kulturno, zgodovinsko in jezikovno tesno sorodna plemena: [[Siksika|Siksika (Siksikáwa ali Blackfoot)]], [[Kainah |Kainah (Káínawa ali Blood)]] ter [[Piegan|Severni Piegan (Apatohsipikani ali Peigan)]] in [[Piegan|Južni Piegan (Aamsskáápipikani ali Blackfeet)]] na jugu [[Kanada|kanadske]] [[Prerija|prerijske province]] [[Alberta|Alberte]] ter na severu in jugozahodu [[Montana|Montane]], ZDA. Vsa štiri plemena so govorila (govorijo) nekoliko različne dialekte jezika Blackfoot (Ni'tsiitapipo'ahsin/Nitsipussin), ki spada v [[Algonquian|ravninski algonkinski jezik]], in se imenujejo '''Ni-tsi-ta-pi-ksi''' ali '''Ni-tsi-ta-pi/Niitsítapi (ᖹᐟᒧᐧᒣᑯ)''' ("Pravi ljudje"). Nitsitapii (Blackfoot) so se v nasprotju s sosednjimi plemeni pogosto imenovali tudi '''Nitsi-poi-yiksi''' ("Ljudje, ki govorijo naš – pravi – jezik"). Skupno število prebivalcev štirih plemen Nitsitapii (Blackfoot) pred stiki z Evropejci in tremi uničujočimi epidemijami je ocenjeno na 15.000 do 18.000 članov plemena. == Imenovanje in poimenovanje == Samo ''pravi Blackfoot'' – [[Siksika]] – so se imenovali tako. To samopoimenovanje ''Siksika'' (ednina) izvira iz jezika Blackfoot (Ni'tsiitapipo'ahsin ali Nitsipussin) in pomeni "črnonogi". Izhaja iz besed ''sik'' ("črn") in ''ka'' ("noga"), ki sta sestavljeni z ''-s-i-''. Množina je ''Siksikáwa'' ("črnonogi"). Prvi Evropejci so verjetno najprej srečali Siksike in prenesli besedo Blackfoot na z njimi tesno sorodna plemena Kainai ter Severne in Južne Piegance. == Tradicionalno plemensko ozemlje Nitsitapii (Blackfoot) == Tradicionalno ozemlje treh velikih plemenskih skupin Nitsitapii (Blackfoot) je obsegalo velika območja severozahodnih [[Veliko nižavje|Velikih planjav]]. Na severu se je raztezalo do reke North Saskatchewan (Ponoká'sisaahta ali Ponokasisahta – „Elk River“)<ref>območje med rekama North Saskatchewan in Battle River (ime izhaja iz vojne med plemeni Blackfoot in [[Cree]]-[[Assiniboine]]) je postalo meja med sedaj sovražnima plemenskima zavezništvoma.</ref> z utrdbo Fort Edmonton (prej: Edmonton House, današnji Edmonton<ref>Blackfoot so ga imenovali omukoyis, [[Sarcee]] Nasagachoo in Stoney (Nakoda) titunga – vsa ta imena pomenijo „Velika hiša“</ref>)<ref>ker so Siksika in Piegan preprečevali [[Kutenai|Kutenaijem]] trgovanje v Fort Edmontonu, je bila zahodneje blizu [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] in s tem plemenskih ozemelj Kutenaijev zgrajena Rocky Mountain House</ref> kot pomembno trgovsko postajo in najkasneje od sredine 19. stoletja na jugu do rek Musselshell in Yellowstone (Otahkoiitahtayi ali Otahkoi-tah-tayi – „Yellow River“ – „Rumena reka“) v [[Montana|Montani]]. Poleg tega so obvladovali območje zgornjega toka [[Misuri (reka)|reke Missouri]] in se raztezali južno do Three Forks vzdolž rek Madison, Jefferson, Ruby, Beaverhead, Red Rock, Big Hole in Wise v jugozahodni Montani. Poleg tega je skupina "Small Robe Band" plemena Piegan večinoma lovila južno od reke Missouri. Na zahodu je njihovo ozemlje omejevalo [[Skalno gorovje]] (Miistakistsi). Na severovzhodu se je raztezalo vzdolž reke South Saskatchewan do današnje meje med Alberto in [[Saskatchewan]]om (Kaayihkimikoyi),<ref>Annis May Timpson: First Nations, First Thoughts: The Impact of Indigenous Thought in Canada. University of British Columbia, 2010, ISBN 978-0-7748-1552-9.</ref> vzhodno od Cypress Hills in Great Sand Hills (Omahskispatsikoyii) v jugozahodnem Saskatchewanu ter na jugovzhodu na planjave do meje med Montano in [[Severna Dakota|Severno Dakoto]]. Pri tem so bili Sweet Grass Hills (v jeziku Blackfoot: kátoyissiksi – „Sweet Pine Hills“) in Chief Mountain (Ninastako) njihove svete gore. Svoje plemensko ozemlje so imenovali Nitawahsin-nanni (ᖹᒣᖷᑊᓱᐡ ᖻᖹ) („Naša dežela“), očitna besedna enačba z Nitassinan („Naša dežela“), imenom za ozemlje Innu in Naskapi na vzhodu.<ref>{{Webarchiv |url=http://www.blackfootcrossing.ca/ourland.html |text=Nitawahsin-nanni – Our Land |wayback=20130807091616}}</ref> Danes je pogosto tudi poimenovanje Niitsítpiis-stahkoii (ᖹᐟᒧᐧᐨᑯᐧ ᓴᐦᖾᐟ) („Dežela pravega ljudstva“)<ref>[http://www.tribalnationsmaps.com/uploads/1/0/4/5/10451178/tribal_homelands_key.pdf Tribal Homelands Key]</ref>. == Plemena konfederacije Blackfoot (Blackfoot Confederacy) == [[Slika:Jaroslav Čermák - Indian.jpg|thumb|''Indijanec Blackfoot'', avtorj Jaroslav Čermák]] * '''[[Siksika]]''' (ednina: Siksikáíkoan – „Blackfoot“, množina: Siksikáwa – „Blackfeet“, zato v angleščini najpogosteje '''Blackfoot''', '''Blackfeet''' ali '''Blackfoot Proper''', kot najmanjša in najsevernejša plemenska skupina včasih imenovana tudi Northern Blackfoot, so se pogosto imenovali Sao-kitapiiksi – „Ljudstvo planjav (ravnin)“); živeli so večinoma vzhodno od današnjega Calgaryja (v jeziku [[Blackfoot (jezik)|Blackfoot]] moh-kíns-tsis – „Komolec“)<ref>mesto, kjer je kasneje nastal [[Calgary]], so tudi v jeziku [[Cree|plemena Cree]] otos-kwunee, v jeziku [[Sarcee (jezik)|Sarcee]] kootsisáw in v jeziku [[Stoney]] wincheesh-pah imenovali „Komolec“,</ref>kasneje, ko je mesto raslo, so ga Blackfoot imenovali ''moh-kíns-tsis-aká-piyoyis'' – „Komolec Veliko hiš“, vsa imena se nanašajo na izliv reke Elbow (Bow River) pri Calgaryju v reko Bow, ki tvori veliko črko L vzdolž reke Battle River na severu, južno vzdolž rek Sounding River, Red Deer River do reke Bow River v južni osrednji [[Alberta|Alberti]] in vzhodno vzdolž teh rek ter vzdolž reke South Saskatchewan River do zahodnega [[Saskatchewan]]a. Vendar so jih pogosto našli tudi severneje vzdolž reke North Saskatchewan River in čeprav so se potepali tudi južno do rek Milk River in [[Misuri (reka)|reke Misuri]] na severu Montane v [[ZDA|Združenih državah Amerike]], so bili bližje Britancem (in kasneje Kanadčanom) in običajno niso sodelovali pri trgovanju in pogodbah z Američani, približno 2.000 do 3.000 članov plemena, leta 1879 je bilo uradno registriranih 2.249 članov plemena. * '''[[Kainah ]]''' (''Kainai'', ''Káínawa'' ali ''Akainawa'' – „Ljudstvo mnogih poglavarjev, tj. ošabni“, sovražni [[Cree]] so jih imenovali ''Miko-Ew'' – „krvavi, tisti, ki so umazani s krvjo, tj. krvoločni, kruti“, evropski trgovci in naseljenci so prevzeli ime kot '''Blood''' – „krvavi“); nekoč so lovili med rekami Red Deer, Bow River, Oldman River, Belly River, Waterton River in Saint Mary River (Oldman River) zahodno od Lethbridge v jugozahodni [[Alberta|Alberti]], vendar so se potepali severno do današnjega [[Edmonton]]a, Alberta, vzhodno do Cypress Hills na južni meji Alberte in Saskatchewana, in zahodno do Skalnega gorovja, vendar so se sredi 19. stoletja preselili južno do Pakowki Lake (v Blackfoot: „Slaba voda“), Belly River in Teton River (Marias River)ter Milk River, pri čemer so pogosto globoko prodrli v Montano, trgovali so tako z American Fur Company kot z Hudson’s Bay Company, približno 2.500 do 3.500 članov plemena, zaradi epidemije [[Črne koze|črnih koz]] leta 1837 so se zmanjšali na 1.750. * '''[[Piegan]]''' (tudi ''Pikuni(i)'', ''Pi(i)kani'', ''Piikáni'', ''Pekuni'' ali ''Peigan'' – „Garjavi, z garjami umazana oblačila“ ali „tisti, ki so imeli slaba oblačila ali raztrgane halje“,<ref>Shelly Kay Eli: ''Piikanaikiiks : a literary analysis of Blackfoot oral stories and the traditional roles of women in leadership.'' University of Lethbridge, Alberta, Canada, 2011.</ref> med trgovci s krznom znani kot '''Muddy River Indians''', ker so obvladovali območje [[Missouri (reka)|zgornjega toka reke Missouri]], imenovane ''Muddy River''); potepali so se v predgorju Rocky Mountain House ob sotočju rek Clearwater in North Saskatchewan River (tam so najprej trgovali z North West Company, kasneje z Hudson’s Bay Company) do Heart Butte, Montana, ter vzhodno do severozahodnih ravnic, sredi 19. stoletja so se preselili južneje na območje rek Teton River in Marias River v Montani ter regije Milk River na jugu Alberte, vendar so se selili severno do[Fort Edmontona (prej: ''Edmonton House'') in vzhodno do današnje meje [[Alberta]]-[[Saskatchewan]], Piegan so bili največja in najmočnejša plemenska skupina Blackfoot, približno 4.000 do 5.000 članov plemena, zaradi epidemije črnih koz leta 1837 so se zmanjšali na približno 2.500. ** '''''Severni Piegan''''' (se imenujejo ''Apatohsipikani'', ''Aapátohsipikani'' ali ''Aputosi Pikani'', v Kanadi danes večinoma imenovani '''Peigan''',"včasih v zvezi z njihovimi južnimi bratranci tudi kot ''North Pikani'' ali ''Skinnii Piikani''); živeli so ob reki Oldman, v Porcupine Hills in ob potoku Crow Creek na jugozahodu Alberte, zahodno od Kainai, leta 1870 je bilo registriranih 720 članov plemena, leta 1906 jih je bilo 493 v agenciji Piegan v Alberti, Kanada. ** '''''Južni Piegan''''' (sami sebe imenujejo ''Amsskaapipikani'' ali ''Amskapi Pikuni'', živeli so ob zgornjem toku reke Missouri in njenih pritokih na severozahodu in v osrednji Montani, pogosto so se selili južno do rek Musselshell in Yellowstone, v ZDA jih večinoma imenujejo '''Piegan Blackfeet''' ali preprosto '''Blackfeet''', včasih v zvezi z njihovimi severnimi bratranci tudi ''South Pikani'', leta 1858 ocenjeno na približno 3.700, leta 1861 je Hayden ocenil na približno 2.500, leta 1870 je bilo registriranih 3.240, leta 1906 je bilo 2.072 članov plemena v agenciji Blackfeet v Montani) ** '''''Inuk'sik''''' (tudi ''I-nuks'-iks'' ali ''Inuck'siks''<ref>Linda Matt Juneau: {{Webarchiv |url=http://etd.lib.umt.edu/theses/available/etd-05082007-144843/unrestricted/02MAThesis.pdf |text=''Small Robe Band of Blackfeet: Ethnogenesis by Social and Religious Transformation.'' |wayback=20141219234240}} (PDF; 1,7&nbsp;MB)</ref> – „Malo, skromna oblačila“, „Majhne halje“, dobesedno pa „Tisti, ki nosijo majhna(jša) oblačila“, večinoma imenovana '''Small Robe Band''',<ref>weitere Namen der Inuk'sik: ''La Petite Robes, Small Robes, Little Robes, Little Blankets, Little Robe’s Band'' und sogar ''Little Rogue’s Band'' – „Kleine Gauner, Lumpen“</ref> drugi nazivi za Inuk'sik: ''La Petite Robes, Small Robes, Little Robes, Little Blankets, Little Robe’s Band'' in celo ''Little Rogue’s Band'' – „Majhni prevaranti, raztrganci“ lovili so in postavljali pasti za bobre večinoma južno od reke Missouri okoli Three Forks ob rekah Madison, Jefferson, Ruby, Beaverhead, Red Rock, Big Hole in Wise na jugozahodu Montane, nekoč največja in najmočnejša skupina Piegan,<ref>John C. Ewers: ''The Blackfeet:'' Raiders on the Northwestern Plains, University of Oklahoma Press, 1983, ISBN 0-8061-1836-9, S. 185–189.</ref> so bili zgodaj oslabljeni zaradi črnih koz in napadov Absarokee ([[Crow]]) in skupin govorcev [[sališki jeziki|saliških jezikov]].<ref>Leta 1846 so Inuk'siki utrpeli uničujoč poraz od Absarokeejev (Crow), v katerem je bilo ubitih približno 50 družin in ujetih 200 žensk in otrok. Preživelih približno 30 tipijev se je pridružilo [[Flathead|Flatheadom]] in [[Nez Perce|Nez Percejem]], vendar so se od njih ločili že leta 1848.</ref> in so izgubili svoj nekdanji vodilni položaj med Piegan, večinoma so se pridružili južnim Piegan, leta 1832 je bilo približno 250 šotorov z približno 2.500 člani plemena (James Kipp, ameriški trgovec s krznom), po letu 1846 približno 150 šotorov z približno 1.500 člani plemena (John Ewers))<ref>John C. Jackson: ''Jemmy Jock Bird: Marginal Man on the Blackfoot Frontier.'' University of Calgary Press, 2003, ISBN 1-55238-111-0.</ref> Tako imenovana konfederacija Blackfoot je poleg dejanskih plemen Blackfoot vključevala tudi: * [[Athapaskan|severnoatapaskoško]] govoreče '''[[Sarcee]]''' (izpeljano iz imena Blackfoot kot ''Saahsi'' ali ''Sarsi'' – „pogumno ljudstvo, trmasto, kljubovalno ljudstvo“, lastno ime: ''Tsuu T'ina'' ali ''Tsu T'ina'' – „veliko ljudi, veliko število ljudi“, ki so naseljevali vzhodne obronke Skalnega gorovja, parke in ravnice na severovzhodu [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] in na severozahodu Alberte od reke Hay in reke Peace na severu južno med rekami North Saskatchewan, Athabasca, Red Deer in South Saskatchewan zahodno od današnjega [[Edmonton]]a, Alberta) in * prav tako [[Algonquian|algonkinsko]] govoreče '''[[Gros Ventre]]''' (lastno ime: ''A’ani'', ''A’anini'' ali ''Ahahnelin'' – „ljudstvo bele krede“ ali „ljudstvo bele gline (zemlje)“,ki so jih Blackfoot imenovali ''Piik-siik-sii-naa'' – „kače, tj. sovražniki“ ali ''Atsíína'', ''Atsina'' – „kot [[Cree]], tj. sovražnik“, so prvotno živeli ob Saskatchewan River Forks (sotočje North Saskatchewan River in South Saskatchewan River) in ob zgornjem toku Saskatchewan River na zahodu [[Saskatchewan]]a, so pred sovražnimi [[Cree]]-[[Assiniboine]], oboroženimi s puškami, pobegnili južno doMilk River v Montano in se tam povezali s konfederacijo Blackfoot, bili so zavezniki od približno 1793 do 1861, nato pa sovražniki konfederacije Blackfoot). Sarcee so bili najsevernejši predstavniki kulture prerij in med plemeni na severozahodnih prerijah so na splošno veljali za ''najpogumnejše'' in ''najbolj bojevite''. == Sovražniki konfederacije Blackfoot (Blackfoot Confederacy) == Na območju [[Veliko nižavje|Great Plains]] so bili Niitsitapi sovražni s plemeni [[Crow|Absarokee (Crow)]], [[Šajeni|Cheyenne]] in [[Sioux]] ([[Suji#Moderne_geografske_in_etnične_razdelitve|Dakota]], [[Suji#Moderne_geografske_in_etnične_razdelitve|Lakota]] in [[Suji#Moderne_geografske_in_etnične_razdelitve|Nakota]]). Poleg tega so bili na območju [[Rocky Mountains]] v konfliktu s [[Šošoni]], [[Flathead|Flathead (Bitterroot Salish)]], [[Kalispel|Kalispel (Lower Pend d’Oreille)]], [[Kutenai|Ktunaxa (Kutenai/Kootenai)]] in [[Nez Perce|Nez Percé]]<ref>{{Navedi splet |url=https://dictionary.blackfoot.atlas-ling.ca/#/results |title=Blackfoot Online Dictionary – people (tribe,position,employ) |access-date=2025-07-15 |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404142840/https://dictionary.blackfoot.atlas-ling.ca/#/results |url-status=dead }}</ref>. Njihov najmočnejši in najnevarnejši sovražnik pa je bila trgovska in vojna zveza, imenovana „Iron Confederacy“<ref>tako imenovana, ker so imeli [[Monopol|trgovinski monopol]] kot posredniki za angleško in francosko blago – zlasti puške, strelivo, kovinske izdelke, nože, šila, sekire, tomahawke, kotle ter tobak in alkohol pri zahodnih prerijskih in planinskih plemenih</ref> ali „Nehiyaw-Pwat“. Tem združenjem so dominirali [[Cree|Plains Cree]] in [[Assiniboin]],<ref>verjetno sklicevanje na njihovo opazno pomanjkanje konj za prerijske Indijance in pogosto uporabo vodnih poti kot transportnih in migracijskih poti (kot narod s koreninami v kulturnem območju severovzhodnega gozdnatega območja)</ref> [[Stoney|Nakoda (Stoney)]],<ref>[http://www.angelfire.com/ar/waakomimm/lang13.html Names for Peoples/Tribes]</ref> [[Chippewa#Plemena_in_skupine_(bande)|Saulteaux]]<ref>tudi Saulteaux (kasneje imenovani „Plains Ojibwa“), so se v začetku 18. stoletja preselili zahodno in jugozahodno ter se pridružili Cree-Assiniboine</ref> in Métis (mešanci med Angleži in Indijanci ter Francozi in Indijanci. Z širjenjem „Nehiyaw-Pwat“ na sever, zahod in jugozahod je zveza v svoje lokalne skupine vključila večje skupine [[Irokezi|Irokezov]], [[Chipewyan]], Daneẕaa,<ref>Cree so jih imenovali ''Amiskiwiyiniw'' ali ''Amisk Wiyiniwak'' ter Carrier ''Tsat'en'', ''Tsattine'' ali ''Tza Tinne'' – oboje pomeni ''ljudstvo bobrov'', zato so jih v angleščini običajno imenovali ''Beaver''</ref> Ktunaxa, Flathead in od leta 1861 nekdanje zaveznike Blackfoot [[Gros Ventre]]. Šibko povezani z ''Nehiyaw-Pwat'', vendar politično neodvisni, so bila sosednja plemena, kot so Ktunaxa, [[Kutenai]] in zlasti smrtni sovražniki konfederacije Blackfoot, Absarokee ([[Crow]]) ali indijanski trgovski partnerji, kot so [[Nez Perce]] in [[Flathead]].<ref>Joachim Fromhold: ''The Western Cree (Pakisimotan Wi Iniwak)''</ref> == Kultura == Blackfoot so bili [[nomadi|nomadski]] [[lov]]ci in [[Nomadi#Lov_in_nabiralništvo|nabiralci]]. Živeli so v majhnih skupinah v tipijih iz bizonskih kož. Za lov so se včasih združile nekatere skupine ali celo celotna podplemena. Za Indijance Blackfoot je bila zvezdna kopica [[Plejade]] ključnega pomena. Položaj Plejad na začetku sušne dobe je bil začetni signal za obsežen lov na ogromne [[Ameriški bizon|bizonske črede]]. Ko so Plejade izginile z zvezdnega neba, so izginili tudi bizoni.V mitski sagi o sedmih sirotah se odraža izkušnja skupnega pojavljanja in izginjanja Plejad in bizonov. Po sagi so sedem sirot, ki so jim nekoč odrekli topla bizonska krzna, v kazen ljudem odnesle bizone s seboj. Sončni bog je rešil otroke in jim dal mesto na zvezdnem nebu. Psi so z zavijanjem v nočno nebo prosili za vaščane. Končno so se otroci vrnili z bizoni.<ref>{{Webarchiv |url=http://www.zdf.de/Terra-X/Das-R%C3%A4tsel-der-Harmonie-29773522.html |text=''Das Rätsel der Harmonie. Alles hat seine Ordnung – auch die Unordnung.'' |wayback=20131121050022}} In: ''Terra X: Faszination Universum.'' ZDF, 29. September 2013.</ref> Bizoni so bili najpomembnejši vir hrane. Poleg bizonskega mesa so Blackfoot izkoriščali tudi skoraj vse ostale dele živali. Poleg tega so lovili tudi drugo veliko divjad, kot so [[grizli|grizliji]] in [[ameriški črni medved|črni medvedi]], jeleni, [[vapiti]], [[vilorog]]i, divje ovce in snežne koze, včasih tudi manjšo divjad, kot so zajci in progaste veverice ter ptice, kot so [[labodi]], gosi, race in prerijski petelini. [[Ribe]] in pse so jedli le v nujnih primerih. Poleg tega so nabirali jagodičevje, zlasti skalna hrušica in virginijska čremsa. Blackfoot so častili sonce kot najvišje božanstvo, luno kot njegovo ženo in jutranjo zvezdo kot njunega sina. [[Grom]] je veljal za močnega duha. Orlom, krokarjem in drugim pticam so pripisovali posebno moč. Skupine Blackfoot niso bile hierarhično organizirane, vendar so jih vodili poglavarji, v večjih skupinah pa so bili tudi podnačelniki. V vojnih časih je včasih izkušen moški prevzel vodstvo kot vojni poglavar. Posamezni Blackfooti so lahko poljubno menjali skupine. Štiri plemena Blackfoot so se združila v tako imenovano konfederacijo Blackfoot, kar pomeni, da so se povezala, da bi si medsebojno pomagala. Plemena imajo svoje ločene vlade, ki jih vodi glavni poglavar, vendar se redno srečujejo na verskih in družabnih praznovanjih. Vsako od teh zelo decentraliziranih plemen je bilo razdeljeno na številne skupine (bands), ki so obsegale od 10 do 30 bivališč ali približno 80 do 240 oseb. Skupina je bila osnovna organizacijska enota za lov in obrambo.<ref name="alberta culture">{{navedi splet |url=http://history.alberta.ca/headsmashedin/history/blackfoothistory/blackfoothistory.aspx |title=Blackfoot History |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=22 May 2012 |work=Head Smashed In Buffalo Jump |publisher=[[Alberta Culture]] |access-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120903014625/http://history.alberta.ca/headsmashedin/history/blackfoothistory/blackfoothistory.aspx |archive-date=3 September 2012 |url-status=dead }}</ref> Vsakdanji predmeti so bili izdelani predvsem iz kosti, kamna in lesa. Bojevniki so bili oboroženi z lokom in puščicami, sulicami, ščiti in kijami. Do bojev s sovražnimi plemenskimi skupinami je prihajalo predvsem takrat, ko so Blackfoot ali njihovi sovražniki prodrli na sovražno ozemlje zaradi lova. Lastno ime, ki ga uporabljajo vse podskupine Blackfoot, je ᖹᑊᒧ̇ᐧᒣᑯ Niʾtsiitapi (množina: ᖹᑊᒧ̇ᐧᒣᑯᖿ=ᐟᖽᐧ Niʾtsiitapikoaiksi). To ime je sestavljeno iz -iitapi- "oseba" (pri čemer se lahko tudi živali imenujejo osebe), -koan (mn.: -koa-iksi) "ljudje" in niʾt-, ki ga Indijanci sami običajno prevajajo kot "balanced", torej "uravnotežen", "skladen". Beseda niʾt- pa zanje jasno izhaja iz trialektičnega ljudsko-filozofskega pristopa. Podobno velja za ᖹᑊᒧ̇ᐧᒣᑫᑉᑊᑯ Niʾtsiitapiaʾpi kot "uravnotežena kultura" in ᖹᑊᒧ̇ᐧᒣᑯᑊᑲᖳᐦᓱᐡ Niʾtsiitapiʾpoʾahsin kot "uravnotežen jezik". Ta filozofska podlaga lahko na primer pomeni, da se profani govor, tudi v jeziku Blackfoot, ne šteje za Niʾtsiitapiʾpoʾahsin, medtem ko je lahko zelo dobro Niʾtsiitapiʾpoʾahsin, če v vizionarnih sanjah žival govori s človekom. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina in nomadizem === [[Slika:Chief Crowfoot.jpg|thumb|pokončno|[[Crowfoot]], nekdanji poglavar Siksika Blackfoot]] Okoli leta 750 je v osrednji in južni Alberti zaznavna lastna kultura, ki kaže visoko razvito [[lončarstvo]]. Nosilci te kulture so bili verjetno predniki Blackfootov. Blackfooti so bili med prvimi [[Algonquian|Algonkini]], ki so se iz gozdnatih območij preselili proti zahodu v odprto [[prerija|travnato pokrajino]]. Verjetno so potovali peš in z lesenimi travoisi, ki so jih vlekli psi za prevoz svojih stvari. V začetku 18. stoletja so ta plemena lovila bizone peš in živela v dolini Saskatchewan, približno 400 milj vzhodno od [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]]. Po letu 1730 so Blackfooti dobili svoje prve konje. Še leta 1754 se je posadka trgovske postaje York Factory ob [[Hudsonov zaliv|Hudsonovem zalivu]] norčevala iz Antonyja Hendryja, ko je poročal, da imajo Siksika konje.<ref>John Blue: ''Alberta. Past and Present.'' Band 1, Chicago 1924, S. 18f.</ref> Približno istočasno so pri [[Cree|Plains Cree]] zamenjali evropsko strelno orožje. Ti dve pridobitvi sta jim dali prednost v primerjavi s sosednjimi plemeni, s katerimi so bili večinoma v sovraštvu. Konji so bili za plemena prerij zelo pomembni, tako v vojni kot pri lovu. Plemena so redno izvajala roparske pohode drug proti drugemu, da bi pridobila čim več konj. Prevladujoči [[Sioux]]i na jugu Alberte med približno 1650 in 1730/40 so se prav tako preselili proti zahodu. Vendar pa so jih morda izrinili [[Irokezi]], podobno kot [[Sioux|siouška]] plemena Dakota, Nakota in Lakota južneje. Zgradili so utrdbo ob brodu čez reko Bow, 120 km vzhodno od [[Calgary]]ja, ki je znana pod imenom ''Cluny Fortified Village''<ref>Glej {{TheCanadianEncyclopedia |titel=Cluny Archaeological Site |abruf=2015-11-22}}</ref>. Verjetno so v Alberto pripeljali prve konje. Vendar pa je skupna vojaška sila Blackfootov in Creejev ustavila njihovo širitev. Poleg tega je huda epidemija [[črne koze|črnih koz]] tako močno prizadela Sioux, da so popolnoma izginili iz Alberte. === Prvi Evropejci, trgovina in konflikti, epidemije === Prvi angleški raziskovalec, za katerega vemo, je dosegel Blackfoote leta 1754. Anthony Hendey (tudi Hendry)<ref>Glej [http://www.biographi.ca/EN/ShowBio.asp?BioId=35522 Clifford Wilson: Art. Henday (Hendey, Hendry), in: Dictionary of Canadian Biography online 2000]</ref> je preživel zimo 1754/1755 pri Blackfootih in obiskal območje Red Deer in [[Edmonton]].<ref>[http://www.gov.ab.ca/home/index.cfm?Page=27 Vlada Alberte] – O Alberti – Zgodovina</ref> Njegovo poročilo o Siksikih, ki so imeli konje, je naletelo na nejevero. Vendar pa so Blackfooti od približno leta 1780 neposredno trgovali z [[Britanci]]. V tem času so izrinili šibkejša plemena, prodrli proti zahodu do Skalnega gorovja in proti jugu v današnjo Montano. Na vrhuncu svoje moči v začetku 19. stoletja so nadzorovali območje od severne reke Saskatchewan do zgornjega toka [[Missouri (reka)|reke Missouri]] na jugu. [[Slika:Piegan Blackfeet Man Pioch-Kiäiu by Karl Bodmer.jpg|thumb|levo|pokončno|Indijanec Piegan-Blackfeet ''Pioch-Kiäiu'' v bojni poslikavi (detajl iz akvarela Karla Bodmerja z dne 21. avgusta 1833)]] V kasnejših letih so vedno več Plains [[Cree]] in Assiniboinov začeli prodirati v ozemlje Blackfootov s severa in vzhoda. Piegan so se umaknili v regijo Missouri, Blood pa k reki Bow in reki Belly, le pravi Blackfooti so lahko obranili svoje ozemlje ob reki Red Deer. Blackfooti so bili do britanskih trgovcev na severu prijazni, do ameriških lovcev na krzno in trgovcev, ki so prihajali z juga po Missouriju, pa sovražni. To sovražno stališče je izviralo iz [[Lewisova in Clarkova odprava|odprave Lewisa in Clarka]] leta 1806, med katero so člani odprave ubili dva Piegana. Drugi razlog je bila drugačna praksa Američanov pri pridobivanju krzna. Britanci so gradili utrdbe in tam trgovali s krznom z Indijanci; Američani pa so sami lovili živali za krzno. Konflikti so se zaostrili, ko so Američani zgradili Fort Lisa pri Three Forks, na robu ozemlja Blackfootov. Leta 1831 je American Fur Company zgradila Fort Piegan ob [[Missouri (reka)|reki Missouri]] in jo uporabljala za trgovanje z Blackfooti. To je privedlo do rahle sprostitve napetosti. Posledično so Blackfooti dosegli dobre cene za svoje blago; lahko so izigravali Britance proti Američanom in obratno. Za ameriške lovce je ostalo nevarno vstopati na ozemlje Blackfootov. Drug razlog za odklonilno stališče Blackfootov je bila nevarnost epidemij črnih koz, kot so bile tiste med letoma 1780 in 1782, ki so zahtevale neznano, a visoko število indijanskih življenj. Enako katastrofalna je bila [[gripa]], ki je leta 1835 divjala v Saskatchewanu, ob rekah Athabasca in Peace. Te epidemije so za leta prekinile trgovino s krznom, saj so preživeli Indijanci preprečevali stike. === Pogodbe in rezervati === [[Slika:American bison k5680-1.jpg|thumb|Ameriški bizon]] Leta 1851 je bil prvič v pogodbi, sklenjeni brez Blackfootov (Pogodba iz Fort Laramieja), predviden rezervat. Leta 1855 so Blackfooti, [[Gros Ventre]], [[Flathead]], [[Nez Perce]] in Plains [[Cree]] sklenili mirovno pogodbo z ZDA, v kateri so ta plemena [[ZDA]] dovolila gradnjo železniške proge, cest, telegrafskih linij in vojaških postojank na svojem ozemlju. V zameno so Indijancem zagotovili izključno lovsko pravico na njihovih ozemljih, odtlej imenovanih rezervati in letna plačila. Kmalu zatem so se beli naseljenci začeli v večjem številu seliti na območje današnje Montane. Zato vlada ZDA ni mogla uveljaviti pogodbe in od leta 1864 so se pojavljali posamezni napadi ogorčenih bojevnikov. Leta 1865 in 1869 so Blackfooti sklenili dodatne pogodbe z ZDA, ki so privedle do zmanjšanja rezervata. Ta je bil ponovno zmanjšan leta 1873, 1874, 1888 (Pogodba iz Sweet Grass Hills) in 1895. Pri tem je bila pogodba iz leta 1888 še posebej pomembna, saj je uvedla tako imenovani sistem dodeljevanja, s katerim je bila lastnina zemljišč individualizirana. S pogodbo iz leta 1896 je moralo pleme odstopiti območje, iz katerega je kasneje nastal narodni park Glacier. === Pokol pri Mariasu === 23. januarja 1870 je vojska Združenih držav maščevala napade posameznih Blackfootov s pokolom, imenovanim "pokol pri Mariasu", znan tudi kot "Bakerjev pokol", v taboru poglavarja Heavy Runnerja. Pri tem je umrlo več kot 173 Blackfootov, tri četrtine od tega žensk in otrok. Napadeni tabor je bil napačen, saj je bil tabor poglavarja Mountain Chiefa, očeta Owl Childa, enega od upornih Blackfootov, opozorjen in je lahko pobegnil. Major Baker je kljub temu ukazal napad na nevpleteni in nedolžni tabor Heavy Runnerja. V taboru je bilo komaj kaj moških, saj so bili na lovu. Pokol je bil storjen nad ženskami, otroki in bolniki s črnimi kozami. Preživeli so bili živi sežgani skupaj s tipiji. Blackfooti (tukaj pleme Piegan), oslabljeni zaradi epidemije črnih koz, niso bili sposobni upreti se. Nato so bili preostali Blackfooti na ozemlju ZDA preseljeni v indijanski rezervat v severni Montani. Blackfooti niso sodelovali v vojnah proti belcem, vendar so utrpeli ogromne izgube zaradi epidemij črnih koz od 1780 do 1858, ki so jih delno povzročile okužene odeje. Poleg tega so beli trgovci v velikih količinah prodajali alkohol Blackfootom. Med letoma 1868 in 1873 je približno četrtina Blackfootov umrla zaradi prekomernega uživanja alkohola. Leta 1874 je North West Mounted Police v Kanadi poskrbela za konec prodaje alkohola. Število Blackfootov se je z ocenjenih 15.000 ljudi leta 1780 zmanjšalo na 4.635 leta 1909. Poleg epidemij, vojn in alkohola je bilo predvsem uničenje bizonov tisto, kar jim je odvzelo najpomembnejši vir hrane. Severozahodna čreda bizonov, ki je leta 1874 še vedno štela 4 milijone živali, jih je leta 1880 ostalo le še nekaj. Kulturne prelomnice v plemenu, ki je do takrat pretežno živelo od lova na bizone in je bilo zdaj odvisno od državne pomoči, so bile težko obvladljive. Tako je okoli leta 1900 približno 2000 pripadnikov plemena živelo pri Badger Creeku, kjer se je nahajala [indijanska agencija. === Pogodba št. 7 === Leta 1877 so kanadski Blackfooti s tamkajšnjo vlado sklenili pogodbo, znano kot Pogodba št. 7, s katero so predali svoja 160.000 km² velika lovišča (Nemčija: 357.000 km²) v Kanadi. V zameno so prejeli tri majhne rezervate in letna plačila. Od leta 1880 so Blackfooti živeli na štirih ločenih območjih: * Južni Piegan (Amsskaapipikani) danes tvorijo ''Blackfeet Tribe'' v ''Blackfeet Reservation'' na severozahodu Montane * Severni Piegan (Apatohsipikani) danes tvorijo ''Piikani Nation'' v ''Piikani 147 Reserve'' na jugu Alberte * Kainai (Blood) danes tvorijo ''Kainai (Blood) Nation (Kainaissksaahkoyi)'' v ''Blood 148'' in ''Blood 148A'' Reserve na jugu Alberte * Siksika (pravi Blackfoot) danes tvorijo ''Siksika Nation'' v ''Siksika 146 Reserve'' na jugu Alberte == Današnja plemena Blackfoot == Danes (stanje julij 2016) različni Nitsitapii (Blackfoot) štejejo približno 39.200 članov plemena, od katerih približno 21.000 članov ''Severnih Pieganov (Apatohsipikani)'' in ''Južnih Pieganov (Amsskaapipikani)'' predstavlja več kot polovico članov plemena, kar odraža tudi njihovo zgodovinsko vlogo kot nekoč najmočnejše in najštevilčnejše skupine Nitsitapii (Blackfoot). === Kanada – Alberta === '''Siksika Nation''' danes (stanje julij 2013) šteje približno 6.925 članov plemena, od katerih jih približno 3.790 živi na 696,54 km² velikem rezervatu ''Siksika 146'' ob reki Bow v južni Alberti, približno 87 km jugovzhodno od Calgaryja. Po rezervatu ''Blood Indian Reserve 148'' plemena [[Kainai|Kainai (Blood) Nation]], ki obsega 1.413,87 km², je to drugi največji rezervat v Kanadi.<ref>{{Webarchiv |url=http://siksikanation.com/wp/ |text=Domača stran Siksika Nation |wayback=20210308134044 |archiv-bot=2023-03-22 07:56:12 InternetArchiveBot}}</ref><ref>{{Webarchiv |url=http://pse5-esd5.ainc-inac.gc.ca/FNP/Main/Search/FNRegPopulation.aspx?BAND_NUMBER=430&lang=eng |text=Indian and Northern Affairs Canada: ''Registered Population – Siksika – July 2013'' |wayback=20131004231550}} (angl.), pridobljeno 21. avgusta 2013.</ref> '''Kainai (Blood) Nation (Kainaissksaahkoyi)''' danes (stanje julij 2013) šteje približno 11.696 članov plemena, od katerih jih približno 7.980 živi na dveh rezervatih ''Blood 148'' (30 km južno od Fort McLeoda, približno 1.342,93 km²) in ''Blood 148A'' (ob reki Belly, približno 2,5 km severno od mednarodne meje, približno 19,72 km²) vzdolž rek Oldman, Belly in St. Mary zahodno od Lethbridge v južni Alberti.<ref>[http://www.bloodtribe.org/ Domača stran Kainai Nation (Blood Tribe)]</ref><ref>Po podatkih [[Department of Indian Affairs and Northern Development]]: {{Webarchiv|url=http://pse5-esd5.ainc-inac.gc.ca/fnp/Main/Search/FNRegPopulation.aspx?BAND_NUMBER=435&lang=eng|text=Blood|wayback=20140201172341}}.</ref> Oba rezervata skupaj danes obsegata 1.413,87 km² in kljub samovoljnim zmanjšanjem v 19. stoletju predstavljata največji rezervat v celotni Kanadi. '''Piikani Nation''' (''Severni Piegan'' ali ''Apatohsipikani'') danes (stanje julij 2013) šteje približno 3.629 članov plemena, od katerih jih približno 2.370 živi na 426,99 km² velikem rezervatu ''Piikani 147'' (prej: ''Peigan 147'') pri Brocketu, približno 13 km jugozahodno od Fort McLeoda in 61 km zahodno od Lethbridgea, v južni Alberti.<ref>{{Webarchiv |url=http://www.piikanination.com/www.piikanination.com/WELCOME.html |text=Domača stran Piikani Nation (Severni Piegan) |wayback=20130902095939}}</ref><ref>{{Webarchiv |url=http://pse5-esd5.ainc-inac.gc.ca/fnp/Main/Search/FNRegPopulation.aspx?BAND_NUMBER=436&lang=eng |text=Aboriginal Affairs and Northern Development Canada – Piikani Nation – Registered Population as of July, 2013 |wayback=20140311180959}}</ref> K rezervatu spada tudi približno 29,79 km² velik nenaseljen ''Peigan Timber Limit „B“'', zato je to četrti največji rezervat v celotni Kanadi. === Združene države Amerike – Montana === '''Blackfeet Indian Reservation (Blackfeet Tribe)'''<ref>[http://www.blackfeetnation.com/ Domača stran Blackfeet Tribe (Južni Piegan)]</ref> (''Južni Piegan'' ali ''Amsskaapipikani'') v Montani ima danes (stanje: 15. november 2011) 16.924 članov plemena in ocenjenih približno 4.500 potomcev, ki niso registrirani v plemenu.<ref>{{Webarchiv |url=http://www.blackfeetenrollment.org/about.php |text=Blackfeet Enrollment Department |wayback=20111229075901}}</ref> V približno 7.770 km² velikem ''Blackfeet Reservation'' (in s tem približno 1.200 km² večjem od [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Delaware]]) pa živi le približno 8.500 ''Južnih Pieganov'', preostalih približno 7.500 pa večinoma živi v [[ZDA]], Kanadi ali na drugih rezervatih. Rezervat leži na 1.219 m nadmorske višine v vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] okoli plemenskega centra Browning (Montana) na severu meji na mednarodno mejo, na zahodu na Narodni park Glacier (Združene države Amerike) in [[Skalno gorovje]] ter na jugu in vzhodu zajema dele severnih ravnic. == Literatura == * Theodore (Ted) Binnema: ''Allegiances and Interests: Niitsitapi (Blackfoot) Trade, Diplomacy, and Warfare, 1806–1831.'' In: ''Western Historical Quarterly.'' 37, Herbst 2006, S. 327–350. * Raymond J. DeMallie (Hrsg.): ''[[Handbook of North American Indians]].'' Volume 13: ''Plains.'' Smithsonian Institution Press, Washington 2001, ISBN 0-16-050400-7. * Adolf Hungry Wolf: ''The Blood People.'' Harper & Row, New York 1977, ISBN 0-06-450600-2. * Adolf Hungry Wolf: ''The Blackfoot Papers.'' Band 1: ''Pikuunni History and and Culture.'' Band 2: ''Pikuunni Ceremonial Life.'' Band 3: ''Pikuunni Portfolio.'' Band 4: ''Pikuunni Biographies.'' 2006. * Adolf Hungry Wolf: ''Traditional Dress. Knowledge and Methods of old-time Clothing''. Book Pub. Co, Summertown / Good Medicine Books, Skookumchuck, British Columbia 1990. (3. Auflage. 2006) == Zunanje povezave== {{Commonscat|Blackfeet}} * {{DNB-Portal|4069512-8}} * [http://www.head-smashed-in.com/frmblack02.html Ausführliche Beschreibung der Blackfoot-Stämme] (englisch) * [http://www.blackfeetnation.com/ Website des Stammesrats der Blackfeet] (engl.) * [http://www.head-smashed-in.com/ Head-Smashed-In Buffalo Jump, Weltkulturerbe] * {{Webarchiv |url=http://www.wdr.de/tv/dierockies/teil2/p230_blackfoot.phtml |text=Der deutsche Blackfoot am Chief Mountain |wayback=20070115212620}}, [[NDR]]-Sendung v. 20. März 2008 * {{Webarchiv |url=http://podcast.wdr.de/specials/tv/rm_doku_teil2.mp4 |text=Podcast zum NDR-Beitrag v. 20. März 2008 über Adolf Hungry Wolf |wayback=20070113212008}} * [http://erhard-franz.npage.de/kanada-natives/algonkin.html Algonkin-Sprachfamilie / Soyi-tapix] * [https://www.youtube.com/watch?v=YnzrMbwaCZg Terra X – Faszination Universum: Das Rätsel der Harmonie. ZDF am 29. September 2013] * Roland Knauer: [https://www.spektrum.de/news/bueffeljagd-das-schlachthaus-der-blackfoot/2015926 ''Das Schlachthaus der Blackfoot''] in [[Spektrum.de]] vom 18. Juli 2022 == Opombe== [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Algonkini]] [[Kategorija:Blackfoot]] 8oyqcka8wh9hac3zc8v8afu5qt2vd0a 0 587286 6753502 6664950 2026-09-21T18:01:45Z Janezdrilc 3152 + 2 6753502 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[spomenik]]ov v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]''' je urejen po abecednem redu naselij, v katerih se nahajajo. Vsebuje tako spomenike kot spominske plošče. Število v oklepaju pomeni število imen posameznikov, navedenih na spomeniku. == Seznam == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col4center col5center col6center col7center plainlinks" ! Slika ! Namen ! Naselje ! Kategorija ! [[Google Zemljevidi|G.]] ! [[Register kulturne dediščine Slovenije|EID]] ! [https://partizanstvo.si/ Par.] |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Artičah.JPG|center|150px]] | Padli v borbi (19) | [[Artiče]] (pri prosvetnem domu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/4TZ6JUdwmVXNppcW9] | {{EID|1-10473}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.9523831301629&lng=15.575094223022463&layers=&layer=partisanmemorial&id=3151 3151] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Steber</u> |- | {| style="text-align:center;" | valign=top | <poem> SLOVENSKI OKTET </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ARTIČE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> 21. JULIJ 1974 </poem> | style="padding-left:50px; text-align:left;" | <poem> BORCI 2. ČETE KOZJANSKEGA BATALJONA <span style="color:black;">[?]</span>. S. B. </poem> |} |- | &nbsp; |- | {{Poravnava tabele}} {| class="col2center" |- | colspan=3 style="text-align:center; color:black;" | <u>Plošča</u> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS |- | colspan=3 | &nbsp; |- | DRŽANIČ ALOJZ || ROJEN || 15. 6. 1913 PADEL 18. 2. 1943 |- | MOLAN IVAN || " || 15. 5. 1915 USTRELJEN 9. 3. 1944 |- | ARNŠEK MIHAEL || " || 10. 2. 1925 PADEL 23. 3. 1945 |- | ZORKO MARIJA || " || 21. 12. 1921 PADLA 24. 3. 1944 |- | ZORKO STANKO || " || 4. 4. 1923 OBEŠEN 21. 7. 1944 |- | ZORKO JOŽE || " || 20. 11. 1926 PADEL 9. 4. 1944 |- | CERJAK STANKO || " || 13. 10. 1920 PADEL 24. 3. 1944 |- | PINTERIČ LADISLAV || " || 25. 12. 1923 UMRL V DACHAU 28. 4. 1945 |- | GODLER JOŽE || " || 7. 3. 1925 PADEL 2. 5. 1945 |- | BUČAR JOŽE || " || 16. 12. 1916 PADEL 16. 1. 1945 |- | LUPŠINA FRANC || " || 16. 7. 1923 PADEL 18. 2. 1943 |- | PEČNIK JOŽE || " || 10. 10. 1921 USTRELJEN 6. 12. 1944 |- | PETACI FRANC || " || 12. 10. 1912 USTRELJEN 8. 7. 1944 |- | MOLAN JOŽE || " || 9. 5. 1907 PADEL 7. 1. 1945 |- | LUPŠINA PAVLE || " || 5. 5. 1919 OBEŠEN 21. 7. 1944 |- | MIRT JANEZ || " || 8. 5. 1915 PADEL 23. 2. 1945 |- | OMERZO IVAN || " || 12. 12. 1928 PADEL 1945 |- | VRETIČ JOŽE || " || 28. 4. 1915 USTRELJEN 14. 3. 1944 |- | ŽERJAV JOSIP || " || 2. 4. 1914 USTRELJEN 11. 8. 1944 |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN POZNIM RODOVOM <span style="float:right;">KRAJEVNI ODBOR ZB ARTIČE</span> </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Radu Dernaču v Artičah.JPG|center|150px]] | Rado Dernač | [[Artiče]] (pred prosvetnim domom) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/3vdAgy6JKXYbReSN6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | RADO DERNAČ 1909 - 1970 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Ani Gabrič v Artičah.JPG|center|150px]] | Ana Gabrič | [[Artiče]] (pred šolo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/o6Gyn7nrYWjqT6Pe6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANA GABRIČ 1886 - 1967 UČITELJICA <span style="float:right;">V ARTIČAH</span> <span style="float:right;">POSTAVILI NJENI UČENCI 23.6.1990</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Monument in Artiče 01.jpg|center|150px]] | Padli (48) | [[Artiče]] (pred [[Cerkev sv. Duha, Artiče|cerkvijo]]) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/mGzDCdyvcDfCKarCA] | {{EID|1-09868}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914-18 </poem> |- | valign=top | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | style="text-align:center;" | ARTIČE | style="text-align:right;" | ŠT. |- | LAPUH JOŽE || 13 |- | LEVAK FRANC || 8 |- | KOPRIVC SEVERIN || 22 |- | METLIČAR JOŽE || 21 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ARNOVA SELA |- | BALAS JANEZ || 28 |- | BOGOVIČ ANTON || 22 |- | BOGOVIČ FRANC || 22 |- | DRŽANIČ PAVEL 42 || |- | HABINC JOŽE || 36 |- | MIRT JOŽE || 57 |- | PINTERIČ FRANC || 13 |- | PINTERIČ FRANC || 23 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DEČNA SELA |- | ARINGER JOŽE || |- | DIMIČ FRANC || 8 |- | HRIBERŠEK JOŽE || 3 |- | KROŠL ANTON || 6 |- | OGOREVC JANEZ || 26 |- | PETAN JOŽE || 28 |- | RADANOVIČ JANEZ || 9 |- | ROŽMAN JANEZ || 27 |- | SUMREK FRANC || 39 |- | VIMPOLŠEK ANTON || |- | VIMPOLŠEK FRANC || |- | VOGRINC MIHA || 2 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DOLENJA VAS |- | ŠKOF JOŽE || 60 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | style="text-align:center;" | CURNOVEC | style="text-align:right;" | ŠT. |- | CERJAK JOŽE || 64 |- | CIZELJ ANTON || 35 |- | ČERNELIČ MARTIN || 30 |- | ROŽMAN KAROL || 28 |- | ŽERJAV FRANC || 25 |- | ŽERJAV JANEZ || 25 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MALI VRH |- | HRIBERŠEK ANDREJ || 35 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ZG. OBREŽ |- | GERJEVIČ JANEZ || 6 |- | ZORKO FRANC || |- | ŽGALIN FRANC || |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SP. POHANCA |- | DERNAČ ALOJZIJ || 16 |- | DIMIČ JOŽE || 20 |- | GLOGOVŠEK ANTON || 17 |- | KOVAČIČ MARTIN || 22 |- | KUŽNER ALOJZIJ || 3 |- | PREDANIČ FRANC || 10 |- | RODMAN FRANC || 7 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | TREBEŽ |- | IVANŠEK ANTON || 40 |- | RAMELE CEZAR || 2 |- | TURK JANEZ || 25 |- | ZORKO JOŽE || 4 |- | ŽERJAV MARTIN || 5 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VOLČJE |- | ŽABKA VID || 31 |} |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MIR Z VAMI ! |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:right;" | 1932 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB na Bizeljskem.JPG|center|150px]] | Padli borci, izgnanci (84),<br>uporni bizeljski kmetje [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|punta 1573]] | [[Bizeljsko]] (pri gasilskem domu) | 2. svetovna vojna,<br>kmečki upor 1573 | [https://maps.app.goo.gl/tbVCt9eBiqsrMuuR7] | {{EID|1-09869}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.013222296314446&lng=15.685429573059084&layers=&layer=partisanmemorial&id=3153 3153] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | {| | style="text-align:center; color:black;" | <u>Vrh spomenika</u> |- | style="text-align:center;" | O F |- | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> "MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KO SO POD SVETLIM SONCAM SUŽNI DNOVI!" :::::: F. PREŠEREN </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> "DOMOV BOM ŠEL IN SREDI MAJSKIH NJIV ZAVRISKAL BOM PREŠERNO KAKOR SVAT IN VINA STAREGA SE BOM NAPIL." :::::: M. BOR </poem> |} |- | {| |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. steber</u> | <u>2. steber</u> | <u>3. steber</u> |- | valign=top | <poem> UMRLI IZGNANCI V TUJINI 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ANTOLOVIČ HEDVIKA ANTOLOVIČ KARLO ASL BERNARDA BABIČ MARIJA BALON FRANČIŠKA BALON FRANC BALON FRANC BALON MILOŠ BALON TEREZIJA BALON TEREZIJA BIBIČ ANTON DEGEN VINCENC DERNIKOVIČ MARTIN DOMITROVIČ EVA FEGUŠ MARIJA FIJOLIČ URŠA GERŠAK ANTONIJA GERŠAK ANTON GOLOBIČ JANEZ GREGL FRANC </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> HUDINA ZVONKO ILJAŠ VINKO ILJAŠ NEŽA JAGODIČ ANTON JELČIČ ALOJZIJA JELČIČ SLAVA KELHER ANTON KELHER JERNEJ KELHER MARIJA KELHER PEPCA KORBER VINKO KOVAČIČ JANEZ KOVAČIČ TEREZIJA KOVAČIČ TEREZIJA KRIŽANČIČ MARIJA LATIN ROZIKA MALUS MIHAEL MIHELIN ANTON MIHELIN FRANČIŠKA MIHELIN MARKO NEPUŽLAN IVAN </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>4. steber</u> | <u>5. steber</u> | <u>6. steber</u> |- | valign=top | <poem> NEPUŽLAN BRANKO OGOREVC ANA OSOJNIK NEŽA PAVLIN KARL PETRIŠIČ ANTON PINTERIČ IGNAC PINTERIČ FRANC PINTERIČ MARIJA POLAK JOŽE POŽEK VINKO PRISTOLIČ JOŽE PRISTOLIČ NEŽA PUTRIH ANTON ŠEKORANJA FRANC ŠEKORANJA IVAN ŠEPETAVC ANA ŠEPETAVC JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ŠEPETAVC BRANKO ŠEPETAVC JOŽEF ŠKOF ZVONKO ŠNEBERGER FRANC TRAMPUŠ FRANČIŠKA TRAVNIKAR MARIJA ULČNIK MARIJA URLEP ANTON ŽNIDERČIČ ANTON GERŠAK FRANČIŠKA GERŠAK IVAN OSOJNIK MIHAEL PUSTAK FRANC ROŽMAN FRANC ŠEPETAVC ERIKA ŠKOF ANTON GREGL JOŽE GRUDEN IVANKA NEPUŽLAN FRANC ŠEPETAVC JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BABIČ BARBARA PAVLIN FRANC KOCJAN PEPCA NEPUŽLAN AMALIJA LIPEJ ANDREJ ŽMAVC MARIJA </poem> |} |- | {| |- style="text-align:center; color:black;" | <u>3. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>4. in 5. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> ZVEZE SLOVENSKE ŠTAJERSKE IN HRVATSKE MED NARODNO OSVOBODILNO VOJNO SO BILE NA BIZELJSKEM. KOZJANSKI IN ZAGORSKI BORCI SO USPEŠNO SODELOVALI V BOJIH Z UKOPATORJI. </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> V TEJ KLETI SO IMELI SESTANKE OD NOVEMBRA 1943 DO SEPTEMBRA 1943 AKTIVISTI IN BORCI NOV. KI SO SE VKLJUČILI V KOZJANSKI ODRED OB 20. LETNICI KO. ZB. NOV. ---- SPOMINSKA PLOŠČA JE PRENEŠENA IZ OBJEKTA VINARSKE KLETI BIZELJSKO </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>6. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>7. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> 1941 SO NEMCI IZGNALI IZ POSAVJA IN POSOTELJA OKROG 40 000 PREBIVALCEV. IZ BIZELJSKEGA JE BILO IZGNANIH 3011 LJUDI. </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> "ZIMZELEN SI ZA TRAK JE DEL PERO KOKOTOVO PRIPEL..." <span style="float:right;">A. AŠKERC</span> V PUNTU 1573 SO UPORNI BIZELJSKI KMETJE Z BRATOM GUBCEM UDARILI PO TUJI GOSPODI. </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Bizeljsko 02.jpg|center|150px]] | Sedež obmejnega voda Teritorialne obrambe | [[Bizeljsko]] (večnamenski dom) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/msH93j6h69YBkS61A] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2014 V TEJ STAVBI JE BIL JULIJA 1991 SEDEŽ OBMEJNEGA VODA TERITORIALNE OBRAMBE, KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN BOJNO VAROVANJE NOVE DRŽAVNE MEJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 09.jpg|center|150px]] | Zgraditev [[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkve sv. Lovrenca]] | [[Bizeljsko]] ([[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkev sv. Lovrenca]]<br>– notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/pTUw4msGPD3KXgLt9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MDCCXXV HAEC ECCLESIA FVNDITVS REAED IFICATA ET A CELSISSIMO AC REVERENDISSIMO PRINCIPE AC DOMINO DNO SIGISMVNDO FELICE DEI ET APOSTOLICAE SEDIS GRATIA EPISCOPO LABA CENSI S R I PRINCIPE EX COMITIBVS DE SCHRATTENPACH &C &C CONSECRATA FVIT DIEXXAVG MDCCXXXVII SUB CVRA THOMAEKAPLE VICARIO 10CI# AN LOCI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Ivan Balon 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Ivan Balon|Ivana Balona]] | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/F6iUoJsdaiAgR9XJ8] | {{EID|1-10474}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> IVAN BALLON deželni vinorejski komisar <nowiki>*</nowiki> 13. Februara 1863 + 31. Decembra 1897 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (18) | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/9iDbDXGpHFDhVwNg7] | {{EID|1-10475}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.01565502517621&lng=15.695954561233522&layers=&layer=partisanmemorial&id=2717 2717] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right col3right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> SLAVA PADLIM BORCEM BIZELJSKO </poem> |- | PUTRIH FRANC || 5.III.1917. – || 23.VI.1942. |- | GREGEL KARL || 28.VII.1922. – || 7.I.1943. |- | MIHELIN MARKO || 3.V.1923. – || 13.IX.1943. |- | ROŽMAN ANTON || 10.X.1917. – || 1.X.1943. |- | GREGEL FRANC || 3.IX.1895. – || 9.IV.1944. |- | ŠKOF KARL || 25.VI.1912. – || 9.IX.1944. |- | DERNIKOVIČ MARTIN || 8.X.1911. – || 12.II.1945. |- | PRISTOLIČ JOŽE || 8.II.1919. – || 12.II.1945. |- | GREGEL ZDRAVKO || 28.XII.1923. – || 15.II.1945. |- | KOVAČIČ FERDO || 20.V.1925. – || 15.II.1945. |- | DUHANIČ IVAN || 14.XII.1920. – || 18.II.1945. |- | GREGEL AVGUST || 27.VII.1909. – || 4.III.1945. |- | MALUZ MIHAEL || 6.VIII.1923. – || 10.III.1945. |- | ROŽER ANTON || 4.XII.1919. – || 20.III.1945. |- | ROŽMAN ALOJZ || 11.IX.1919. – || 6.IV.1945. |- | BALON IVAN || 15.V.1915. – || 15.IV.1945. |- | MALUZ IVAN || 15.V.1915. – || 10.V.1945. |- | KOREN IVAN || 14.XI.1914. – || 15.5.1945. |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of priests in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Franc Špelič|Franca Špeliča]] | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/Lr8mzqF6ji4ZzD9s8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Tu počiva oče FRANC ŠPELIČ duhovnik roj. 24.9.1927 posv. 21.11 1993 v Gospodu zaspal 10.4 2012 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Anton Kržan in Blatno 02.jpg|center|150px]] | Padli borec Anton Kržan | [[Blatno]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/fa5dwmbqvK3cn8mi6] | {{EID|1-10478}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.970466303063425&lng=15.618395805358888&layers=&layer=partisanmemorial&id=2733 2733] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:grey;" | <poem> V SPOMIN PADLEMU BORCU 6. 3. 1943 KRŽAN ANTONU ROJ. 5. 1. 1917 V GLOBOKEM ZB NOV GLOBOKO </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Blatno 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) | [[Blatno]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/R7QxAkDjSfy74LQG9] | {{EID|1-10477}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.97699812104441&lng=15.616464614868166&layers=&layer=partisanmemorial&id=2734 2734] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:grey;" | <poem> SLAVA PADLIM BORCEM ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 VARLEC ANTON 1923–1944 KOSTREVC ANTON 1920–1944 DUH SLAVKO 1915–1945 Z.B.GLOBOKO 8.8.1965 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Bartholomew's Church (Blatno) 25.jpg|center|150px]] | Zgraditev [[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkve sv. Jerneja]] | [[Blatno]] ([[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkev sv. Jerneja]]) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/Usa5kDL9qVTBTtDEA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> <span style="font-size:140%;">I</span>N<span style="font-size:140%;">A</span>NNO d1693 <span style="font-size:140%;">I</span>AHR <span style="font-size:140%;">I</span>ST <span style="font-size:140%;">D</span>IE<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">SP</span>ARDHOLMAE <span style="font-size:140%;">E</span>R<span style="font-size:140%;">P</span>AVED <span style="font-size:140%;">B</span>ORTEN<span style="font-size:140%;">D</span>ER<span style="font-size:140%;">C</span>EIT IRO<span style="font-size:140%;">H</span>OCH <span style="font-size:140%;">B</span>IRDIG<span style="font-size:140%;">I</span>N<span style="font-size:140%;">G</span>OD<span style="font-size:140%;">G</span>EIS DLIHEN<span style="font-size:140%;">H</span>ER<span style="font-size:140%;">M</span>ARTINPETERKOVITZ <span style="font-size:140%;">P</span>FARER<span style="font-size:140%;">V</span>ND<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">P</span>ROBST . <span style="font-size:140%;">I</span>N ANNOd1696<span style="font-size:140%;">I</span>AHRER<span style="font-size:140%;">P</span>AVTER<span style="font-size:140%;">T</span>URN<span style="font-size:140%;">SB</span>A RDHOLMAEALS<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">P</span>ROBSD<span style="font-size:140%;">I</span>OHA NES<span style="font-size:140%;">S</span>VONG<span style="font-size:140%;">S</span>EINE<span style="font-size:140%;">B</span>IRDINANNA <span style="font-size:140%;">S</span>ONIGINVNT<span style="font-size:140%;">I</span>ACOBSONIGMADHESONG </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim pred Železniško postajo Brežice.JPG|center|150px]] | Padli borci in žrtve (21) | [[Brežice]] (pred [[Železniška postaja Brežice|železniško postajo]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/nPzsyJZcfrUUkWXk9] | {{EID|1-10481}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.92363612743482&lng=15.58640241622925&layers=&layer=partisanmemorial&id=7778 7778] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3right col4right col5right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | <poem> KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO, TAKŠNI STE PADLI ZA NAŠO SVOBODO. <span style="float:right;">– KAJUH –</span> </poem> |- | colspan=5 | &nbsp; |- | BLAŽEK MARTA || * || 22.7.1923 || style="padding-left:10px;" | + || 4.5.1944 |- | CERJAK MARJAN || " || 2.2.1924 || " || 27.11.1941 |- | CERJAK SREČKO || " || 18.5.1918 || " || 27.12.1941 |- | CERJAK ANTON || " || 3.5.1916 || " || 4.1945 |- | GOLIČ JOŽE || " || 2.2.1919 || " || 3.3.1945 |- | HERVOL STANKO || " || 29.11.1924 || " || 23.3.1944 |- | JURKAS JOŽE || " || 25.6.1910 || " || 1943 |- | KRAGL ANTON || " || 9.9.1913 || " || 20.4.1945 |- | KRAGL VIKTOR || " || 1.10.1926 || " || 1.8.1944 |- | MARČUN JULKA || " || 13.8.1925 || " || 8.2.1945 |- | MILAVEC MARICA || " || 22.2.1924 || " || 18.3.1945 |- | MILAVEC IVAN || " || 8.2.1922 || " || 29.11.1941 |- | MILAVEC ALBIN || " || 3.2.1923 || " || 29.11.1941 |- | MILAVEC MARJAN || " || 16.8.1924 || " || 29.11.1941 |- | PERIC IVAN || " || 8.7.1888 || " || 24.10.1942 |- | ZORKO FRANC || " || 24.12.1923 || " || 15.4.1944 |- | ZAKŠEK IVAN || " || 14.2.1913 || " || 20.9.1944 |- | SAVNIK FRANC || " || 21.1.1919 || " || 12.3.1945 |- | VOLČANŠEK STANKO || " || 1911 || " || 1944 |- | CERJAK IVAN || " || 25.9.1911 || " || 1944 |- | ŽABKAR ANTONIJA || " || 10.6.1910 || " || 31.8.1942 |- | colspan=5 | &nbsp; |- | colspan=5 style="text-align:right;" | KO ZB BREŽICE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 77.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Brežiška četa|Brežiške čete]] | [[Brežice]], Cesta bratov Milavcev 110<br>(pri železniškem prehodu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/u7uehrpHhXFCy4xB6] | {{EID|1-10482}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.9220165991004&lng=15.59214234352112&layers=&layer=partisanmemorial&id=3154 3154] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI SO PRI ŽELEZNIČARJU FRANCU MILAVCU 28.10.1941 SKOJEVCI POD VODSTVOM DUŠANA KVEDRA IN RUDIJA JANHUBE USTANOVILI BREŽIŠKO ČETO, KI JE V POSAVJU ZANETILA VSTAJO PROTI OKUPATORJU <span style="float:right;">OB 20-LETNICI REVOLUCIJE ZVEZA BORCEV NOV BREŽICE</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Memorial in Brežice 01.jpg|center|150px]] | padli v vojni (45) | [[Brežice]] (pri gasliskem domu<br>v Šentlenartu) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/PSz2WEY5BbfzgfXj7] | {{EID|1-30290}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> SPOMENIK NA SVETOVNO VOJNO OD 27. VII. 1914 DO 3. XI. 1918 POSTAVILI OBČANI OBČINE ZAKOT </poem> |- | style="text-align:center;" | IN DRUGI | style="text-align:center;" | DOBROTNIKI |- | colspan=2 style="text-align:center;" | 1919 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> UMRLIM IN PADLIM JUNAKOM NAJ BOG SVETI RAJ PODELI, UBOGIM RANJENCEM IN HROMIM V LJUBEZNI POMAGAJMO VSI! A ONIM KI SREČNI IN ZDRAVI POVRNEJO SPET SE DOMOV NAJ SLAVA ZA NJIHOVA DELA OSTANE DO POZNIH RODOV! TA SPOMENIK POSTAVLJEN JE PO TRUDU IN ZASLUGAH </poem> |- | style="text-align:center;" | JANEZA KREAČIČA<br>ŽUPANA | style="text-align:center;" | JANEZA ŠETINCA<br>ZAPISNIKARJA |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO BREZINA |- | &nbsp; |- | LUBŠINA JANEZ || * 1865. |- | ŠETINC MARTIN || * 1885. |- | VALENČAK FRANC || * 1875. |- | KRAGL JOŽE || * 1891. |- | KRAGL JANEZ || * 1898. |- | LAPUH FRANC || * 1888. |- | ZORKO JANEZ || * 1900. |- | LAPUH CENE || * 1874. |- | NOVOSELC MARTIN || * 1890. |- | NOVOSELC JOSEF || * 1897. |- | FERENČAK JANEZ || * 1896. |- | LAPUH MARTIN || * 1892. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ČERNC |- | &nbsp; |- | ŽNIDERŠIČ ANTON || * 1894. |- | GRUBIČ JANEZ || * 1890. |- | GRUBIČ FRANC || * 1886. |- | GRUBIČ IVAN || * 1887. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ZVERINJAK |- | &nbsp; |- | SAUNIK JANEZ || * 1881. |- | SAUNIK FRANC || * 1886. |- | REBERŠAK MIHA || * 1889. |- | REBERŠAK JANEZ || * 1892. |- | VOLČAJNK JOŽEF || * 1888. |- | CERJAK FRANC || * 1893. |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ZAKOT |- | &nbsp; |- | PEČNIK IVAN || * 1896. |- | BENJA JOŽE || * 1895. |- | POŽAR ANDREJ || * 1896. |- | BRATANIČ JOŽE || * 1890. |- | BRATANIČ JANEZ || * 1894. |- | SIMON ADOLF || * 1899. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO BUKOŠEK |- | &nbsp; |- | BRATANIČ JANEZ || * 1878. |- | PETELINC JANEZ || * 1881. |- | PETAN JOŽE || * 1875. |- | STARČIČ JANEZ || * 1891. |- | DERŽIČ KARL || * 1892. |- | KAPUSTA JOŽE || * 1896. |- | KAUČIČ JOŽE || * 1882. |- | IVANŠEK MIHA || * 1887. |- | IVANŠEK FRANC || * 1895. |- | PETAN KARL || * 1888. |- | MEZNARIČ JOŽE || * 1894. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ST. LENART |- | &nbsp; |- | ŠETINC JOŽE || * 1891. |- | CIZEL ANTON || * 1875. |- | RUS MIHA || * 1891. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO CUNDROVEC |- | &nbsp; |- | METLIČER JANEZ || * 1873. |- | SEPEC IVAN || * 1893. |- | ŠERBEC MARTIN || * 1881. |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 78.jpg|center|150px]] | Sedež Teritorialne obrambe za občino in Posavje | [[Brežice]], Cesta svobode 15<br>(Izpostava URSZR) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/bUk2zpAZKDXkSRgC7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.908267362512106&lng=15.598279237747194&layers=&layer=othermemorials&id=530 530] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 20. 10. 2007 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BREŽIŠKIM TERITORIALCEM - SLOVENSKIM VOJAKOM IN BOJEVNIKOM V SPOMIN 1968 - 2018 OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE JE PLOŠČO POSTAVILO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO </poem> |- | &nbsp; |- | <poem> V TEJ STAVBI JE BIL V LETIH OD 1980 DO 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, LETA 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN LETA 1991 SEDEŽ TER POVELJNIŠKO MESTO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, KI JE NAČRTOVAL IN VODIL BOJE V POSAVJU. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča v Knjižnici Brežice.JPG|center|150px]] | [[Jože Toporišič]] | [[Brežice]], Trg Jožeta Toporišiča 2<br>([[Knjižnica Brežice|knjižnica]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/7CzvYq7TKgFvMUsFA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | dr. Jože Toporišič |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 49.jpg|center|150px]] | Zmaga v slovenski osamosvojitveni vojni | [[Brežice]] (pri domu kulture) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/k6S6dqYTwg72Hd17A] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90808073163578&lng=15.588752031326296&layers=&layer=othermemorials&id=411 411] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | OSAMOSVOJITVENA VOJNA 1991 | style="padding-left:100px; text-align:right;" | OBELISK ZMAGE |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | <poem> Pomnik ob 30. obletnici samostojne Republike Slovenije je postavila Občina Brežice na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice. Avtor: Alojz Konec Projektant: Naino d.o.o. Izvajalec: SL-inženiring Boršt d.o.o. 2021 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Suzane pred Gimnazijo Brežice.JPG|center|150px]] | [[Suzana (Danielova knjiga)|Suzana]] | [[Brežice]] (pred [[Gimnazija Brežice|gimnazijo]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/uXB13WpcBfhGup6g6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | [brez napisa] |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 58.jpg|center|150px]] | Samostan delovanja [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] | [[Brežice]], Trg izgnancev 14<br>([[Gimnazija Brežice|gimnazija]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/R5eAX7qk7yE3kx6z9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> VALENTIN VODNIK <nowiki>*</nowiki> 1758 † 1819 prvi slovenski pesnik in časnikar, frančiškan, duhovnik, narodni buditelj, šolnik, pisec, mož mnogih dejavnosti, tu deloval v l. 1781 - 1782. Societas Veteranorum Posaviensium A. D. 2022 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancev v Brežicah.JPG|center|150px]] | Izgnanci | [[Brežice]], Trg izgnancev<br>(pred nemškim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/CpGUFrr5JUm2Fqnb7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90664738559029&lng=15.588870048522951&layers=&layer=partisanmemorial&id=1369 1369] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | IZGNANCEM 1941 – 1945 || || |- | | <poem> ::: ARHITEKT ::: F. FILIPČIČ </poem> | <poem> ::: KAMNOSEK ::: JANEZ JENIČ </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice National Hall 01.jpg|center|150px]] | Narodni dom | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 39<br>(narodni dom) | avstroogrska doba | [https://maps.app.goo.gl/4Nn3eUB6bhH7Se136] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NARODNI DOM JE BIL V DOBI NARODNOSTNIH BOJEV POLITIČNO IN KULTURNO SREDIŠČE BREŽIŠKIH SLOVENCEV </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Brežice) 11.jpg|center|150px]] | Zlata in biserna maša [[Andrej Majcen|Andreja Majcna]] | [[Brežice]] ([[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkev sv. Lovrenca]] –<br>notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YVfz7A6YPiJySVVbA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ CERKVI JE OBHAJAL ZLATO MAŠO (1983) IN BISERNO MAŠO (1993) ČASTNI ČLAN ŽUPNIJE BREŽICE BOŽJI SLUŽABNIK ANDREJ MAJCEN (1904 - 1999) SALEZIJANSKI MISIJONAR NA KITAJSKEM IN VIETNAMU OD 1935 DO 1979 VODITELJ DUHOVNIH POKLICEV IN ZAVZET SPOVEDNIK ŽUPNIJA SV. LOVRENCA BREŽICE, 23. APRILA 2017 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Cross Chapel in Slomškov dom, Brežice.jpg|center|150px]] | Opremitev kapele sv. Križa | [[Brežice]], Kržičnikova ulica 2<br>(Slomškov dom – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/ZPyrSRbvQyczigHx7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Apparat<span style="color:gold;">V</span>s pro Orator<span style="color:gold;">I</span>o Ho<span style="color:gold;">C</span> s<span style="color:gold;">V</span>b paro<span style="color:gold;">C</span>ho <span style="color:gold;">MIL</span>an Kše<span style="color:gold;">L</span>a <span style="color:gold;">VIII</span>. Ka<span style="color:gold;">L</span>. O<span style="color:gold;">C</span>tobres e<span style="color:gold;">X</span> tota <span style="color:gold;">VI</span>rt<span style="color:gold;">V</span>ta s<span style="color:gold;">V</span>e praeparat<span style="color:gold;">V</span>s e<span style="color:gold;">X</span>stet<span style="color:gold;">I</span>t <span style="color:gold;">D</span>eo grates </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Town Hall 04.jpg|center|150px]] | [[Radoslav Razlag]] | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 22<br>(mestna hiša) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/6FLGXortoL6R2Rta6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Dr. Jakob Radoslav Razlag Rodoljub, pesnik, pisec, odvetnik, prvi slovenski glavar dežele Kranjske, narodni buditelj, glasnik Zedinjene Slovenije. Radoslavci, 12. 7. 1826 – Brežice, 5. 6. 1880 ---- Ob 140-letnici njegove smrti, 5. 6. 2020 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Kose v Brežicah.JPG|center|150px]] | Junaki kmečkih uporov, izgnanci,<br>zaporniki, talci in borci NOB | [[Brežice]], Bizeljska cesta | kmečki upori,<br>2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/SGi3AVTYmspq3SA46] | {{EID|1-10480}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90412400939415&lng=15.593343973159792&layers=&layer=partisanmemorial&id=3155 3155] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> V SPOMIN JUNAŠTVU NAŠIH DEDOV V KMEČKIH PUNTIH TRPLJENJU IZGNANCEV V NEMŠKIH TABORIŠČIH ZAPORNIKOM IN TALCEM FAŠISTIČNEGA NASILJA PADLIM BORCEM V OSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Municipal Building 03.jpg|center|150px]] | Neoddaja orožja | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 18<br>(občina) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/wtfKCQQuK5HubfeZ7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OROŽJA NISMO ODDALI V ZAHVALO OBČINI BREŽICE ZA PREPREČITEV NELEGALNEGA ODVZEMA OROŽJA TERITORIALNE OBRAMBE MAJA 1990 ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cesta prvih borcev (Brežice) 04.jpg|center|150px]] | Hiša delovanja [[Stanko Černelč|Stanka Černelča]] | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 10 | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/uSMkLGKaY5yr348aA] | {{EID|1-09870}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.903393291394664&lng=15.591847300529482&layers=&layer=partisanmemorial&id=3156 3156] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI JE DELOVAL Dr. STANKO ČERNELČ UMORJEN KOT PARTIZANSKI ZDRAVNIK V GORJANCIH PRI JAVORJU DNE 14.IX.1942 M. O. ZVEZE BORCEV BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 26.jpg|center|150px]] | Sveti [[Janez Nepomuk]] | [[Brežice]] (pri [[Grad Brežice|gradu]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/JUqrb1Pag2MCQZFw5] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed"" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> [brez napisa; zraven stebra stoji informacijska tabla] </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Iron Bridge 41.jpg|center|150px]] | Zgraditev in obnova [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]] | [[Brežice]]<br>(na začetku [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]]) | zgodovina – razno | [https://maps.app.goo.gl/TDt9VYZuLSea67cD7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Desna plošča</u> |- | valign=top | <div style="text-align:center;">MOST ČEZ SAVO IN KRKO OBNOVLJEN 2021</div> <small>INVESTITOR: OBČINA BREŽICE IZVAJALEC: RAFAEL d.o.o. SEVNICA</small> | style="padding-left:50px;" | <div style="text-align:center;">MOST ČEZ SAVO IN KRKO <small>MOST ČEZ SAVO,MOST ČEZ KRKO,INUNDACIJA<br>MED MOSTOVOMA IN OPORNI ZID V BREŽICAH</small> ZGRAJEN LETA:1906 OBNOVLJEN:1991–1996</div> <small>INVESTITOR:REPUBLIKA SLOVENIJA<br> <span style="padding-left:27%;">MINISTRSTVO ZA PROMET IN</span><br> <span style="padding-left:27%;">ZVEZE IN OBČINA BREŽICE</span><br> IZVAJALEC: GRADIS-GRADBENO PODJETJE<br> <span style="padding-left:27%;">LJUBLJANA p.o.</span></small> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (5), neznani padli borci | [[Brežice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/pgSTcLbJhYso1pX77] | {{EID|1-10479}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.900348996180334&lng=15.597981512546541&layers=&layer=partisanmemorial&id=3157 3157] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Osrednji spomenik</u> | style="padding-left:50px;" | <u>1. spomenik levo</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. spomenik levo</u> |- style="text-align:center; | valign=top | <poem> PADLIM NEZNANIM BORCEM NOV. 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> JANEZ GRAMC ROJ.1907 - 27.3.1972 ŠPANSKI BOREC IN BOREC NOV. </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ALOJZ OSOJNIK ROJ.1897 - 20.4.1972 BOREC NOV. </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. spomenik desno</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. spomenik desno</u> |- style="text-align:center; | valign=top | <poem> MILAVEC FRANC 1888 - 1980 MARIJA 1892 - 1983 BORCA NOV. </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> IVAN ZORKO STANE ROJ.1907 - 1.8.1971 BOREC NOV. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (11) | [[Brežice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/9487PGmznrpkTMuA9] | {{EID|1-10479}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.90006900969778&lng=15.598021745681764&layers=&layer=partisanmemorial&id=3158 3158] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- valign=top style="text-align:center;" | | <poem> ŠABAN KREŠTALICA 1924 ILIDŽA </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MILAN KOVČIĆ 1923 SARAJEVO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FEHIM SMAJIĆ 1917 BUGOJNO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FRANJO STEPIĆ 1922 SLUNJ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FRANJO ČEKO 1922 TRAVNIK </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> BOŽO SIMIĆ 1902 SARAJEVO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> LUKA KNEŽEVIĆ 1913 SANSKI MOST </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MIHAJLO JERIĆ 1923 BIHAĆ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MIJAJLO JEKIĆ 1926 BIHAĆ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> VASO ZAKANOVIĆ 1924 ZENICA </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> ŠABAN VITEŠKI 1924 ILIDŽA </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=11 style="text-align:center;" | <poem> BORCI IV. KRAJIŠKE DIVIZIJE JA. PADLI DNE 9.5.1945 ZA OSVOBODITEV BREŽIC IN OKOLICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grob Franja Stiplovška v Brežicah.JPG|center|150px]] | Grob [[Franjo Stiplovšek|Franja Stiplovška]] | [[Brežice]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/sxBinEY5RhRq4tvf6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> FRANJO STIPLOVŠEK SLOVENSKI SLIKAR 1898–1963 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 08.jpg|center|150px]] | Grob [[Stanko Škaler|Stanka Škalerja]] | [[Brežice]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YCdkwrd6pL2iLh2w8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | PROF·STANKO ŠKALER RAVNATELJ POSAV·MUZEJA |- | <poem> ŠTOVIČEK V. 1973 </poem> |- | &nbsp; |- | {| | ANGELCA || style="padding-left:50px;" | 1924 - 2009 |- | STANKO || style="padding-left:50px;" | 1929 - 1973 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ŠKALER |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krško Company Memorial 11.jpg|center|150px]] | Ustrelitev borcev krške partizanske skupine (10) | [[Bukošek]] (gozd Dóbrava) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/2n6NivtDdkEX9GyY9] | {{EID|1-09372}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=45.93315456530843&lng=15.638608932495119&layers=&layer=partisanmemorial&id=2735 2735] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI DNE 30.7.1941 PRVI BORCI ZA SVOBODO </poem> |- | GRABER JOŽE || * 1922 |- | JERNEJEC PETER || * 1914 |- | KAPLAN RADO || * 1912 |- | KAPLAN MILAN || * 1918 |- | KAPLAN ZDENKO || * 1922 |- | KASTELIC RAJKO || * 1922 |- | KASTELIC FRANC || * 1923 |- | PRESKAR FRANC || * 1917 |- | PRESKAR TONČI || * 1921 |- | URANJEK IVANKA || * 1919 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MESTNA ZVEZA BORCEV BREŽICE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Hunting Lodge 01.jpg|center|150px]] | Padli vojak [[Jernej Molan]] | [[Bukošek]] 70 (lovski dom Brežice) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/LBQ8m5Ut6a2SVLYx7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN ČLANU LD BREŽICE JERNEJU MOLANU KI JE KOT PRIPADNIK T.O. PADEL V VOJNI ZA SLOVENIJO 7.6.1991 OB 10. OBLETNICI 25.6.2001 LD BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]] | Uničenje 5 letal in tehnične opreme | [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6] | {{EID|1-10485}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.88612016283032&lng=15.520943105220796&layers=&layer=partisanmemorial&id=3169 3169] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V NOČI S 7. NA 8. JULIJ 1943 SO BORCI 5. SNOUB IVAN CANKAR NAPADLI LETALIŠČE V CERKLJAH OB KRKI,KI JE BILO V ROKAH NEMCEV, UNIČILI PET LETAL IN DEL TEHNIČNE OPREME OB 40 LETNICI NAPADA ZZB NOV OBČINE BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]] | Osvojitev [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča]] | [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6] | {{EID|1-10485}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.88594465984058&lng=15.521012842655182&layers=&layer=othermemorials&id=250 250] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> 27. JUNIJA 1991 SO PRIPADNIKI ENOTE 25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE IZVEDLI MINOMETNI NAPAD NA LETALIŠČE JUGOSLOVANSKE ARMADE CERKLJE OB KRKI, ZARADI ČESAR SO GA VSA NJIHOVA LETALA ŠE ISTEGA DNE ZAPUSTILA. 26. OKTOBRA SO GA PRIPADNIKI TERITORIALNE OBRAMBE DOKONČNO PREVZELI IN OD TAKRAT STA LETALIŠČE IN CELOTNO OBMOČJE VOJAŠNICE V LASTI VOJSKE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> DRUGEGA DNE AGRESIJE NA SLOVENIJO, 28.6.1991 JE V ORGANE ZA NOTRANJE ZADEVE RS ORGANIZIRANO PRESTOPILA SKUPINA VOJAŠKIH PILOTOV Z LETALIŠČA CERKLJE. NJIHOVEMU ZGLEDU JE SLEDILO VSE VEČ PRIPADNIKOV JLA, KI SO PRESTOPILI V TO. TAKO SO OSLABILI NJENO VOJAŠKO IN MORALNO MOČ TER POMEMBNO PRISPEVALI K OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE 25 LET SAMOSTOJNOSTI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Rudolf Maister]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/vMp41MggwPwvZrcX9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> GENERAL RUDOLF MAISTER 210. UČNEMU CENTRU SV OB 5. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE RS KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI IN AVTOR JERNEJ ZORKO JUNIJ 1996 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci | [[Cerklje ob Krki]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/gqKsC9FVuuTWEzobA] | {{EID|1-09871}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.88402249240164&lng=15.516418218612673&layers=&layer=partisanmemorial&id=3167 3167] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM V BORBI ZA SVOBODO 1941-1945 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | Izgnanci (82) | [[Cerklje ob Krki]] (pred gasilskim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/nCUHUgN5YUGzWqL1A] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | |- | style="text-align:center;" | <poem> CELO LASTOVKA SI NAJDE DOM V SPOMIN IZGNANCEM 1941 – 1945 CERKLJE OB KRKI ''„ Mati !“'' </poem> | |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> GNEZDO ZA <nowiki>*</nowiki> BORŠT ŽIBERT MIHA <nowiki>*</nowiki> BRVI PRAH MARTIN PRAH URŠULA <nowiki>*</nowiki> BUŠEČA VAS BARBIČ JANEZ GOLOBIČ JOŽE GOLOBIČ JOŽE KODRIČ ANA OŠTIR TEREZIJA PAVLOVIČ ANA VEGELJ JANEZ CERKLJE/KRKI BUTARA JOŽE DUŠAK TEREZIJA HORŽEN JOŽE KUŽELJ JANEZ RAČIČ JANEZ ŠKULJ MARTIN <nowiki>*</nowiki> DOL. PIROŠICA GOLOB NUTBURGA KOLENC JOŽE KOŽAR HERMINA LOPATIČ MARIJA PAVLOVIČ JULIJANA UNETIČ JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> SVOJE MLADIČE <nowiki>*</nowiki> ČREŠNJICE BUTKOVIČ MARIJA HORŽEN ANA HORŽEN JOŽE KOMATAR FRANC NOVAK KAROLINA SRPČIČ FRANC ŠKOFLJANC MARTIN VINTER MARIJA ZLOBKO MARIJA KOŽAR MIHA <nowiki>*</nowiki> GAZICE BARBIČ MAJDA <nowiki>*</nowiki> GOR. PIROŠICA GRAMC FRANC MESNJAK MARIJA OŠTIR ANA VEGELJ FRANČIŠKA <nowiki>*</nowiki> HRASTJE BENČIN KAREL BENČIN STANKO PEGAM JOŽE PEGAM VILJEM RAČIČ JANEZ <nowiki>*</nowiki> HITI JOŽEF ČREŠNJICE </poem> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI ''„ Bog !“'' </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> PRI TVOJIH OLTARJIH <nowiki>*</nowiki> IZVIR SRŠEN ANA SRŠEN JOŽE SUBAN ANTON <nowiki>*</nowiki> POŠTENA VAS KLEMENČIČ BLAŽ KLEMENČIČ ELIZABETA KLEMENČIČ VALENTIN <nowiki>*</nowiki> RAČJA VAS KERIN LEOPOLD JEVŠNIK TEREZIJA KODRIČ FRANČIŠEK PETELINC ANTONIJA PILTAVER ANGELA SMUKOVIČ FRANC URBANČ MARIJA <nowiki>*</nowiki> VRHOVSKA VAS DORNIK ALOJZ GRAMC JOŽEF SRPČIČ ANA STIPIČ JOŽE <nowiki>*</nowiki> STOJANSKI VRH MOLAN ANA OŠTIR JOŽE PEŠEC MARIJA ŠTEFANIČ MARTIN </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MOJ GOSPOD IN MOJ BOG <nowiki>*</nowiki> VINJI VRH KODRIČ MARTIN <nowiki>*</nowiki> ZASAP LOPATIČ MARIJA STREHAR IVANA STRLE MIHAEL VIDENIČ MARIJA <nowiki>*</nowiki> ŽUPEČA VAS AMBROŽIČ FRANC AMBROŽIČ ANICA DROBNIČ ANTON GRAMC ANA GRAMC NADA GRAMC SONJA GRAMC STANKO HORŽEN JANEZ TURŠIČ FRANČIŠKA ZORIČ ANA ZORIČ MARIJA ZORKO JOŽE ZORKO MARIJA </poem> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> 11. OKTOBER 2008 KAMNOSEŠTVO JANEZ JENIČ KOVAŠTVO JERNEJ ZORKO PROJEKTANT STANISLAV TURŠIČ ''„ Domovina !“'' </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Stanislava Leniča na cerkvi v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | [[Stanislav Lenič]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ŠKOF STANISLAV LENIČ 1911–1991 BLAGOR GOSPODOVE ČREDE HVALEŽNI FARANI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 35.jpg|center|150px]] | Posvetitev stare [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkve]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | [manjka prepis] |- | style="text-align:center;; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> [URSINO DE BERTHIS, DOKTOR OBOJNEGA PRAVA, PO BOŽJI] IN APOSTOLSKEGA [SEDEŽA MILOSTI ŠKOF IN GRO]F TRŽAŠKI, [OD PRESLAVNEGA IN PREČASTITEGA KNEZ]A IN GOPSODA, GOSPODA FRANCESCA BARBARA, [OGLEJSKEGA PATRIAR]HA, POSLAN KOT GENERALNI VIZITATOR, JE POSVETIL V VASI CERKLE 21. AVGUSTA LETA 1611 CERKEV, GLAVNI OLTAR SV. MARKA IN POKOPALIŠČE TER OBLETNICO POSVETITVE NA DAN SV. JERNEJA PRENESEL IN ZA PRENESENO RAZGLASIL V SVOJEM PISMU, KI GA JE ODNESEL ČAS. POTRJUJEM GAŠPER TUNKELSTEINER, DOKTOR TEOLOGIJE, APOSTOLSKI PRONOTAR, KRŠKI ŽUPNIK. <big>V</big> TEM TE<big>M</big>P<big>L</big>JU SE OHRANJA E<big>DI</big>NO PRA<big>V</big>O Z<big>V</big>ELI<big>Č</big>ANJE <span style="color:black;"><nowiki>[</nowiki>[[c:File:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 36.jpg|vir]]<nowiki>]</nowiki></span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 37.jpg|center|150px]] | Graditelj [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|nove cerkve]] Anton Gabrič | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANTONU GABRIČU ki je sezidal to cerkev l. 1905, 27 let je bil župnik v Cerkljah, kjer je umrl 19. aprila 1919. Blag mu spomin ! </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik svetega Janeza Nepomuka v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | Sveti [[Janez Nepomuk]] | [[Cerklje ob Krki]] (pri mostu) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/97XkGgM2LFJLtoAk7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | SVETI JANEZ NEPOMUK |- | <poem> Leseni kip svetega Janeza Nepomuka na lesenem mostu v Cerkljah ob Krki je darilo prebivalcev Mesta Dobřany občanom Občine Brežice ob 20. obletnici pobratenja. Leseni kip je ustvaril češki umetniški rezbar Radek Smejkal (www.smejkalradek.cz). Kip je 29. 10. 2022 blagoslovil župnik Andrej Pažur v prisotnosti župana Mesta Dobřany Martina Sobotke in župana Občine Brežice Ivana Molana. »Sveti Janez Nepomuk, varuj leseni most čez reko Krko in vse, ki ga prečkajo.« Kip je visok cca 140 cm in težak 80 kg, narejen je iz hrastovega lesa in stoji na podstavku premera 35 cm. <span style="color:black;">[sledi življenjepis svetega Janeza Nepomuka]</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Elementary School 04.jpg|center|150px]] | Padli borci (15), žrtve (11) | [[Cerklje ob Krki]] 3 (šola) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ezouh5rjXjdmYzvj9] | {{EID|1-10486}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.884570489605096&lng=15.522040128707888&layers=&layer=partisanmemorial&id=3168 3168] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | colspan=2 style="text-align:center | PADLIM BORCEM |- | BUTARA JOŽE || 1924 - 1945 |- | BUTARA KAREL || 1926 - 1945 |- | SRPČIČ MARTIN || 1914 - 1944 |- | BAŠKOVIČ FRANC || 1925 - 1945 |- | BAŠKOVIČ ALFONZ || 1926 -1945 |- | BUTARA FRANC || 1915 - 1943 |- | KALIN ANTON || 1921 - 1943 |- | MARETIČ JOŽE || 1923 - 1943 |- | ŠTEFANIČ RUDI || 1915 - 1944 |- | KUHAR JOŽE || 1916 - 1942 |- | PEŠEC RUDI || 1916 - 1945 |- | PEŠEC JOŽE || 1914 - 1945 |- | ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923 - 1945 |- | KUŽELJ JOŽE || 1911 - 1943 |- | colspan=2 style="text-align:center | SLAVA NJIM ! |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center | ŽRTVE |- | IGNOTI JANEZ || 1879 - 1944 |- | KUS KAROLINA || 1928 - 1944 |- | KUŽELJ JOŽEF || 1911 - 1943 |- | KVARTUH MARTIN || 1909 - 1945 |- | GRAMC FRANC || 1920 - 1941 |- | PFEGA JANEZ || 1907 - 1944 |- | ŠPOLAR ANTON st. || 1879 - 1944 |- | ŠPOLAR ANTON ml. || 1919 - 1941 |- | SMUKOVIČ FRANC || 1929 - 1943 |- | NAGY ALBERT || 1911 - 1944 |- | ŠULEN JOŽEF || 1909 - 1944 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Petan's House, Curnovec 01.jpg|center|150px]] | Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) | [[Curnovec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/EkM31gUokemsjbN97] | {{EID|1-07166}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=45.991757117204145&lng=15.60760796070099&layers=&layer=partisanmemorial&id=3180 3180] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> TU SO PONOČI 2. MARCA 1945. USTRELILI PODIVJANI NEMŠKI FAŠISTI UJETA BORCA </poem> |- | IVANA OGOREVCA || ROJ. 29.12.1913 |- | FRANCA LATINA || ROJ. 4.2.1921<br> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | IN AKTIVISTE NOB |- | ANTONIJO ZAGMAJSTER || ST.ROJ. 29.5.1889. |- | ANTONIJO ZAGMAJSTER || ML.ROJ. 6.7.1923. |- | NEŽO ZAGMAJSTER || ROJ. 25.7.1925. |- | IVANA LIPARJA || ROJ. 20.10.1934. |- | colspan=2 style="text-align:center;" | V RAZVALINAH POŽGANE HIŠE<br>PA SO ZGORELI |- | JOŽE PETAN || ROJ. 6.12.1892. |- | URŠULA PETAN || ROJ. 9.12.1895. |- | JOŽEFA PETAN || ROJ. 7.3.1927. |- | ANKA PETAN || ROJ. 6.6.1928. |- | IVAN PETAN || ROJ. 12.9.1930.<br> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ODKRILA ZB NOV SROMLJE – PIŠECE<br><span style="float:right;">3. JUNIJA 1962.</span> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Čatežu ob Savi.JPG|center|150px]] | Izgnanci in umrli v tujini (56) | [[Čatež ob Savi]]<br>(pred [[Cerkev sv. Jurija, Čatež ob Savi|cerkvijo sv. Jurija]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Y6n8XjRjBwVXhwTC6] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89217841012485&lng=15.599290430545809&layers=&layer=partisanmemorial&id=1342 1342] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Srednja plošča</u> |- | <poem> V SPOMIN IZGNANCEM IN UMRLIM V TUJINI 1941 - 1945 ČATEŽ 1998 CERINA POTOKAR MARIJA TOMŠE NEŽA SPILEK FRANC SPILEK JANEZ ZUPANČIČ JOŽEK ČATEŽ AGREŽ MARIJA BUDIČ ANA GOBEC JOŽE IVANJŠEK MARTIN KOMOČAR NIKO SPILEK BLAŽ DOBENO ERJAVŠEK MARIJA OREŠAR ANTON PANGERČIČ FRANC ŠOŠKO MARIJA GLOBOČICE GRAMC MARIJA GRAMC KATARINA HORVATIČ ANA PANGERČIČ ANA TOMŠE GERA TOMŠE URŠULA </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Leva plošča</u> |- | <poem> KAMENCA GRAMC JANEZ GRAMC MARTIN GRAMC ANTON KRAŠKA VAS KLEMENČIČ MARIJA TOMŠE ANA MRZLAVA VAS LES MARIJA BAŠKOVČ CVETKO PRILIPE JELINER PETER HRIBAR FRANC PANGERČIČ MARIJA SPILEK ANDREJ TOMŠE VIKTOR STANKOVO JALOVEC ANA JALOVEC FRANC SUBAN MARIJA ŠTEFANIČ MARTIN </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Desna plošča</u> |- | <poem> SOBENJA VAS BAŠKOVIČ TEREZIJA JALOVEC JANEZ OŠTIR HELENA ŠOŠKO KATARINA ŠOŠKO JOŽE VOLK JERA VELIKE MALENCE BAŠKOVIČ NEŽA HORŽEN JANEZ KODRIČ MARIJA KOŽAR ERNEST KLAVŽAR MARIJA MUSTAR JANEZ PAVLOVIL IVAN ŠKOFLJANC VINKO TOMŠE ANTON ŽEJNO HORVAT MIHAEL PAVLOVIČ JOŽE TOMŠE SLAVKO ČATEŽ DVORŠAK LEOPOLDINA </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Čatež ob Savi Cemetery 05.jpg|center|150px]] | Grob partizana Ivana Blaževiča | [[Čatež ob Savi]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/taRUhJqWC2CEhCwP9] | {{EID|1-10487}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.891452202086704&lng=15.599960982799532&layers=&layer=partisanmemorial&id=3184 3184] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> BLAŽEVIČ IVAN PARTIZAN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dom krajanov Čatež ob Savi 02.jpg|center|150px]] | Padli (4), žrtvi fašističnega terorja (2) | [[Čatež ob Savi]] (dom krajanov) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/c9Rsjtg6d72VENCT7] | {{EID|1-10488}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.891287917203215&lng=15.60125380754471&layers=&layer=partisanmemorial&id=3174 3174] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3center" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=4 style="text-align:center;" | PADLI ZA SVOBODO DOMOVINE: |- | SMREKAR SREČKO || ČATEŽ || ROJ. || 14.5.1923 – 27.11.1941 |- | GOLOB MIRKO || ČATEŽ || " || 19.2.1911 – 31.1.1944 |- | KOLAR JANEZ || CERINA || " || 22.10.1919 – 1945 |- | KOLAR FRANC || CERINA || " || 7.12.1922 – 13.3.1945 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA |- | GOBEC JOŽE || ČATEŽ || " || 5.3.1928 – 6.12.1944 |- | PANGERČIČ FRANC || DOBENO || " || 26.1.1921 – 25.3.1943 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | SLAVA JIM ! |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Čedem 02.jpg|center|150px]] | Padla aktivista (2) in žrtve fašizma | [[Čedem]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/rSzVJZEjpZwMZej69] | {{EID|1-10489}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.84571091261422&lng=15.554054975509645&layers=&layer=partisanmemorial&id=3427 3427] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN PADLIMA AKTIVISTOMA NOB KOVAČIČ ALOJZU ŽURKO IVANU IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 KRAJEVNI ODBOR ZB KRŠKA VAS </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 02.jpg|center|150px]] | Padli (95) | [[Dobova]] (pred [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkvijo]]) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/xF2tDJooVkBwYXYi9] | {{EID|1-09872}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| | style="text-align:center;" | SELA |- | <poem> BLAŽINČ MIHA BRINOVEC JOŽE GEČ ALOJZ GEČ IVAN GERJEVIČ JOŽE GERJEVIČ MARTIN JAKOLIČ JOŽE JAKOLIČ MIHA JURKAS JOŽE KRULIK JOŽE NOVAK JOŽE PETAN PAVEL PETELINC IVAN PETELINC IVAN PETELINC VINKO ROŽMAN FRANC SEČEN FRANC ŠAVRIČ FRANC ŠELER FRANC ŠETINC IVAN ŠETINC VINKO VAŠCER MARTIN ZORKO MARTIN ŽOKALJ JOŽE ŽOKALJ ALOJZ </poem> |- | style="text-align:right;" | ''I. <u>Savnik</u>'' |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | DOBOVA |- | <poem> CVETKO JOŽE CVETKO IVAN FURLAN FRANC VOLOVEC IVAN </poem> |- | style="text-align:center;" | RIGONCE |- | <poem> CVETKOVIČ JOŽE PINTERIČ ANDREJ POLOVIČ FRANC SEČEN IVAN ŠEPEC ANTON </poem> |- | style="text-align:center;" | VELIKI OBREŽ |- | <poem> BÖHM NIKOLA CVETKOVIČ ANTON GERJEVIČ IVAN GLOGOVIČ NIKOLA HOTKO ANTON JURKAS FRANC KEŽMAN IVAN KOPINČ FRANC KOVAČIČ FRANC POLOVIČ ANTON POLOVIČ IVAN RADANOVIČ IVAN STROJNIK IVAN VUČAJNK JANEZ </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | GABERJE |- | <poem> BOSINA IVAN GEČ ANTON JURMAN JOŽE LUBŠINA ANDREJ MOLAN ANTON NOVOSELC ŠTEFAN STAJNKO JANEZ VUČAJNK JANEZ </poem> |- | style="text-align:center;" | MALI OBREŽ |- | <poem> KEŽMAN FRANC ŠAVRIČ IVAN ŠAVRIČ FRANC ŠAVRIČ MARKO ZUPANČIČ IVAN ZUPANČIČ ALOJZ ZUPANČIČ FRANC </poem> |- | style="text-align:center;" | MOSTEC |- | <poem> GOLOBIČ JANEZ HORVATIČ JOŽE SLUGA JANEZ SLUGA FRANC STAJNKO IVAN ŠOŠKO JOŽE TOPORIŠIČ IVAN UREK FRANC </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | LOČE |- | <poem> BOGOVIČ JOŽE IVANŠEK ANTON JURMAN MARTIN KATIČ JANEZ KATIČ JOŽE KOVAČIČ MARTIN ŠELER JANEZ ŠELER JOŽE UREK JANEZ VUČAJNK JANEZ ŽIBERT ANTON </poem> |- | style="text-align:center;" | MIHALOVEC |- | <poem> CETIN JOŽE FURLAN FRANC GERJEVIČ FRANC HORVATIČ FRANC HORVATIČ JOŽE ŠKVARČ ANDREJ ŠKVARČ IVAN UREK IVAN VOGRINC IVAN VOLOVEC MARTIN VUCAJNK ANTON VUČAJNK JOŽE VUČAJNK MARTIN </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 18.jpg|center|150px]] | Prometna nesreča župnika Petra Vrtačiča | [[Dobova]] ([[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkev]] – notranjost) | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/2XxE5JFT78egzgCy6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> † V SPOMIN NA PRVO OBLETNICO TRAGIČNE PROMETNE NESREČE IN SMRTI ŽUPNIKA P. PETRA VRTAČIČA ROJ. 6.7.1935 V PRISTAVICI ŽUP. ŠENTJERNEJ, ŽUPNIK V DOBOVI OD 10.8.1983 - 19.9.1984 <span style="float:right;">HVALEŽNI DOBOVSKI FARANI</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova 02.jpg|center|150px]] | Žrtve NOB (38), žrtve fašističnega terorja (17),<br>umrli v izgnanstvu (95) | [[Dobova]] (kulturni dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/P4hrf4uFKwjTcjqR9] | {{EID|1-09873}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89464445960601&lng=15.659138560295107&layers=&layer=partisanmemorial&id=3171 3171] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | 1941 | | style="text-align:center;" | 1945 |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ---- |- | colspan=3 style="text-align:center;" | V VEČNI SPOMIN IN SLAVO ŽRTVAM N.O.V. IZ OBČINE DOBOVA: |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | GERJOVIČ CIRIL || * 1923 † 1941 |- | ŠAVRIČ JOŽE || * 1921 † 1941 |- | ŠAVRIČ JOŽE || * 1892 † 1942 |- | AVŠIČ ANTON || * 1915 † 1942 |- | KOSTEVC ANTON || * 1915 † 1942 |- | KEŽMAN ANTON || * 1923 † 1942 |- | GERJOVIČ AVGUST || * 1917 † 1943 |- | ŠAVRIČ ANA || * 1896 † 1943 |- | KEŽMAN KARL || * 1922 † 1944 |- | GERJOVIČ MARKO || * 1914 † 1944 |- | ŠAVRIČ MARKO || * 1912 † 1944 |- | DERŽIČ JOŽE || * 1922 † 1944 |- | ZUPANČIČ MARIJA || * 1926 † 1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | MEDVEDEC JOŽE || * 1918 † 1944 |- | DERŽANIČ MARTIN || * 1911 † 1944 |- | KOBLER VINKO || * 1922 † 1944 |- | VIDMAR FRANC || * 1920 † 1944 |- | VIDMAR DRAGO || * 1924 † 1944 |- | KEŽMAN VINKO || * 1912 † 1944 |- | DANEO JOŽE || * 1910 † 1944 |- | ŠELER FRANC || * 1922 † 1944 |- | CETIN-VENTURINI JOŽICA || * 1906 † 1944 |- | ŽABKAR JOŽE || * 1923 † 1945 |- | MEDVEDEC MILKA || * 1922 † 1945 |- | MEDVEDEC REZIKA || * 1911 † 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | JURMAN MIHA || * 1898 † 1945 |- | BOSINA FERDO || * 1911 † 1945 |- | VEBLE ANTON || * 1903 † 1945 |- | VOGRINC STANE || * 1910 † 1945 |- | SUŠIN JOŽE || * 1920 † 1945 |- | KATIČ BERNARD || * 1925 † 1945 |- | ŠEPEC ANTON || * 1912 † 1945 |- | GAŠPARIN JOŽE || * 1909 † 1945 |- | CETIN ANTON || * 1912 † 1945 |- | PARAZAJDA MILENKO || * 1908 † 1945 |- | LUBČINA MARTIN || * 1909 † 1945 |- | ŠAVRIČ FRANC || * 1923 † 1945 |- | KOBLER JOŽE || * 1907 † 1945 |} |- | &nbsp; |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | |- | BÖHM NIKOLA || * 1902 † 1945 |- | BOGOVIČ JOŽE || * 1934 † 1945 |- | GOLOBIČ STANKO || * 1936 † 1945 |- | GLOGOVIČ ANA || * 1881 † 1945 |- | GLOGOVIČ FRANC || * 1944 † 1945 |- | KEŽMAN IVAN || * 1909 † 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | GAČNIK FRANC || * 1906 † 1945 |- | LAVRIČ JOŽE || * 1896 † 1945 |- | KOPINČ JOŽE || * 1914 † 1945 |- | KOVAČIČ MIHA || * 1901 † 1945 |- | ŠRESTOR CIRIL || * 1890 † 1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PASARIČ KRISTINA || * 1919 † 1945 |- | ŠPILER FRANC || * 1899 † 1945 |- | ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943 |- | ŽNIDERIČ MARIJA || * 1927 † 1944 |- | ZUPANČIČ JOŽE || * 1893 † 1945 |- | PAVLIČ IVAN || * 1916 † 1944 |} |- | &nbsp; |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM SLAVA ! |- | colspan=3 style="text-align:right;" | K O Z B DOBOVA |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ---- |- | colspan=3 style="text-align:center;" | SPOMIN NA UMRLE V IZGNANSTVU 1941 - 1945 |- | valign=top | {| | style="text-align:center;" | DOBOVA |- | MEGOVEC TONČKA || * 1863 † 1942 |- | MEGOVEC IVAN || * 1863 † 1942 |- | JURMAN JANEZ || * 1880 † 1942 |- | TOPORIŠIČ IVAN || * 1883 † 1942 |- | KRAMER MILENA || * 1932 † 1942 |- | JORDAN NEŽA || * 1867 † 1943 |- | VIMPOŠEK NEŽA || * 1858 † 1945 |- | ZUPANČIČ ANDREJ || * 1890 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | GABERJE |- | ŠELER ANA || * 1884 † 1942 |- | LUBŠINA MARIJA || * 1871 † 1943 |- | BLAŽEVIČ MARIJA || * 1872 † 1943 |- | BLAŽEVIČ JANEZ || * 1875 † 1943 |- | ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943 |- | POLOVIČ FRANC || * 1898 † 1944 |- | LUBŠINA TEREZIJA || * 1893 † 1945 |- | ZUPANČIČ IVAN || * 1931 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | LOČE |- | KOVAČIČ JANEZ || * 1882 † 1942 |- | ŠELER NEŽA || * 1882 † 1942 |- | KEŽMAN FRANC || * 1927 † 1942 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MALI OBREŽ |- | KOVAČIČ MARIJA || * 1880 † 1942 |- | KOVAČIČ MIHA || * 1898 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MIHALOVEC |- | CETIN ANA || * 1862 † 1942 |- | HORVATIČ ANA || * 1874 † 1942 |- | GLAGUŠEK ANA || * 1940 † 1942 |- | GLAGUŠEK MARIJA || * 1941 † 1942 |- | ANTALOVIČ IVAN || * 1942 † 1942 |- | VUČAJNK MARIJA || * 1855 † 1943 |- | VOLOVEC MARIJA || * 1868 † 1943 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PLANINC MIHAEL || * 1874 † 1943 |- | PETRINČIČ MARKO || * 1876 † 1943 |- | ŠKVARČ IVAN || * 1881 † 1943 |- | JURKAS JOŽEF || * 1917 † 1943 |- | ŽNIDERIČ JANEZ || * 1863 † 1944 |- | UREK ANA || * 1966 † 1944 |- | KOS HELENA || * 1867 † 1944 |- | VUČAJNK NEŽA || * 1883 † 1944 |- | ŠPILER ANA || * 1900 † 1944 |- | VOLOVEC ZVONKO || * 1942 † 1944 |- | VOLOVEC ANA || * 1859 † 1945 |- | VOLOVEC FRANC || * 1860 † 1945 |- | VOLOVEC ANDREJ || * 1897 † 1945 |- | HORVATIČ ANA || * 1917 † 1945 |- | UREK JOŽE || * 1927 † 1945 |- | VOLOVEC MARJAN || * 1944 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MOSTEC |- | STAJNKO ANA || * 1863 † 1942 |- | MERSLAVIČ IVAN || * 1883 † 1942 |- | ŠUMLAJ ANA || * 1861 † 1943 |- | SAVNIK MARIJA || * 1859 † 1945 |- | CURHALEK DANICA || * 1923 † 1945 |- | SAVNIK IVAN || * 1936 † 1945 |- | NOVAK JOHAN || * 1911 † 1943 |- | style="text-align:center;" | RIGONCE |- | JURKAS ANTON || * 1866 † 1943 |- | LES ANTON || * 1868 † 1943 |- | PROSELC FRANC || * 1935 † 1943 |- | BLAŽINČ JOŽEF|| * 1864 † 1944 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | SELA |- | BRINOVEC ANTON || * 1941 † 1941 |- | ŠKRBEC JOŽEFA || * 1861 † 1942 |- | CVETKOVIČ MARIJA || * 1862 † 1943 |- | BENKOČ ANA || * 1863 † 1942 |- | ŠAVRIČ MARIJA || * 1864 † 1942 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PILPAH MARIJA || * 1875 † 1942 |- | PETELINC JOŽE || * 1875 † 1942 |- | PREDANIČ JOŽEF || * 1883 † 1942 |- | SLAK NADA || * 1939 † 1942 |- | ŠAVRIČ JOŽEF || * 1941 † 1942 |- | CVETKOVIČ JOŽE || * 1859 † 1943 |- | ŠTRBULC JOŽE || * 1877 † 1943 |- | ŠETINC JOŽE || * 1904 † 1943 |- | KRULIK SLAVKO || * 1937 † 1943 |- | BENKOČ JANEZ || * 1862 † 1944 |- | CIRENSKI MARIJA || * 1875 † 1944 |- | BLAŽINČ IVAN || * 1882 † 1944 |- | STERGAR MARTIN || * 1882 † 1944 |- | GERJEVIČ ANTON || * 1929 † 1944 |- | TOPORIŠIČ ANA || * 1853 † 1945 |- | PETELINC MARTIN || * 1859 † 1945 |- | PETELINC TEREZIJA || * 1880 † 1945 |- | JAKOLIČ IVAN || * 1886 † 1945 |- | ZORKO JOŽEF || * 1886 † 1945 |- | MERSLAVIČ MILENA || * 1943 † 1945 |- | VEBLE MARTIN || * 1875 † 1943 |- | style="text-align:center;" | VELIKI OBREŽ |- | DERŽIČ MARIJA || * 1868 † 1942 |- | KRAMER JOŽEF || * 1881 † 1942 |- | KEŽMAN ANA || * 1886 † 1942 |- | SMREKAR MARIJA || * 1941 † 1942 |- | CVETKOVIČ MARIJA || * 1859 † 1943 |- | HOTKO MARTIN || * 1865 † 1943 |- | BOSINA BARBARA || * 1865 † 1943 |- | KOPINČ FRANC || * 1913 † 1943 |- | DERŽIČ ZOFIJA || * 1925 † 1943 |- | ČENŽAR RENATA || * 1942 † 1943 |- | DERŽIČ OLGA || * 1907 † 1944 |- | KREJAČIČ ANTON || * 1918 † 1944 |- | DERŽIČ JANEZ || * 1862 † 1945 |- | VAŠCER PAVLA || * 1934 † 1943 |} |- | colspan=3 style="text-align:center;" | DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBOVA |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem pred Kulturnim domom Dobova.JPG|center|150px]] | Izgnanci | [[Dobova]] (pred kulturnim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/G9u3kQshCy9DJ3xT7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89502154457508&lng=15.658958852291109&layers=&layer=partisanmemorial&id=1341 1341] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=bottom style="text-align:right;" | <poem> 1941 BRIDKA BILA JE LOČITEV, POLJUBLJAL SE DOMAČI ZID, POLJUBLJALA ŽIVINA V HLEVIH V OBUPU LJUDSTVO JE POPRED. GOSPODAR JE MILO GLEDAL PRSI MU RAZGNATI ČE, KO SE POSLOVIJO OD ŽIVINE MUKAJOČ PREPLAŠENE. ŽENA VPIJE V BOLEČINAH, KO ZAPIRA DOMAČI HRAM, KO OTROKE Z LASTNE HIŠE V TUJINO PELJE BOG VE KAM. (P. BOGOVIČ) </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> 1945 POZDRAVLJEN, POZDRAVLJEN, OJ, RODNI NAŠ KROV! ZA NAMI OSTAJA TUJINA, IZGNANCI ŽE VRAČAMO ZDAJ SE DOMOV. MINILA TRPLJENJA PREGNANSTVA ČAS, ŽE STRTE SO OSTRE VEZI. BREZPRAVNIH SRAMOTNI ŽIG ZBRISAN JE Z NAS. SVOBODNI LJUDJE SMO IN NE VEČ UMAZANI PSI. O ZLATA SVOBODA! KDOR SUŽENJ JE BIL, KAKO SE V NJEJ SREČEN POČUTIM! KDOR GRENKO IZGNANSTVA TRPLJENJE JE BIL, KAKO GLOBOKO JO OBČUTI! (A. SALMIČ) :::: DIS KO DOBOVA :::::::: 17.6.2000 </poem> |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> SPOMIN IN OPOMIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 02.jpg|center|150px]] | Aktivnosti pripadnikov organov za notranje zadeve | [[Dobova]], Selska cesta 16<br>([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN NA AKTIVNOSTI PRIPADNIKOV ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE V BOJU ZA SAMOSTOJNO IN DEMOKRATIČNO SLOVENIJO, KI SO SE PRIČELE I. 12. 1989 Z AKCIJO "SEVER" POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE DOBOVA, 2004 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 03.jpg|center|150px]] | Protifašistično zborovanje Ljudske fronte | [[Dobova]], Selska cesta 16<br>([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7] | {{EID|1-10491}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.89845719338821&lng=15.652170181274416&layers=&layer=partisanmemorial&id=7776 7776] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> POD VODSTVOM KPS JE BILO 24 OKTOBRA 1937 NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V DOBOVI PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE, KI SO SE GA UDELEŽILI MANIFESTANTI IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE OBČINSKA KONFERENCA SZDL BREŽICE KRAJEVNA KONFERENCA SZDL DOBOVA ::::: 24. 10. 1977 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča pred šolo v Dobovi.JPG|center|150px]] | [[Jože Toporišič]] | [[Dobova]] (pred šolo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/tGF4SuL6aVzQWyvj9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> DR. JOŽE TOPORIŠIČ JEZIKOSLOVEC, SLAVIST AKADEMIK, <nowiki>*</nowiki> 11. oktober 1926, Mostec pri Dobovi, + 9. december 2014, Ljubljana V letih od 1933 do 1938 je obiskoval osnovno šolo v Dobovi. Vsak jezik ima svoj dom, in dom slovenščine je tukaj. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Globokem.JPG|center|150px]] | Izgnane družine, padli v NOB (34),<br>žrtve fašizma (57) | [[Globoko, Brežice|Globoko]] (pri prosvetnem domu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/o8dB2D4618htkJqW8] | {{EID|1-10484}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.95575943702052&lng=15.618224143981935&layers=&layer=partisanmemorial&id=2740 2740] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | V SPOMIN IZGNANIM DRUŽINAM IZ OBČINE GLOBOKO LETA 1941<br> |- | colspan=2 | <poem> V SPOMIN PADLIM IZ NOV 1941 - 1945 IZ OBČINE GLOBOKO </poem> | width=50px | | colspan=2 | <poem> V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941–1945 IZ OBČINE GLOBOKO </poem> |- | valign=top | <poem> TOMINC MARJAN 1920–1943 POŽAR IVAN 1924–1943 VARLEC ANTON 1922–1943 AGREŽ ANTON 1918–1943 KRŽAN ANTON 1917–1943 KOSTREVC ANTON 1921 1944 CIZELJ MILAN 1924–1944 BRINOVEC TEREZIJA 1925–1944 ŠULAR FRANC 1922–1944 PETANČIČ IVAN 1895–1944 ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 CVETKO RUDI 1921–1944 KOLAR FRANC 1923–1945 OGOREVC ANTON 1924–1945 GERMOVŠEK STANKO 1921–1945 SELJAK FRANC 1902–1944 UMEK JOŽE 1899–1944 </poem> | valign=top style="text-align:right;" | <poem> OSOJNIK JOŽE 1917–1945 AGREŽ FRANC 1921–1943 GERMOVŠEK ANTON 1924–1943 UMEK ALOJZ 1922–1943 SUŠIN ANTON 1914–1944 STRGAR JOŽE 1892–1945 UMEK FRANC 1911–1944 ŽMAVC ANA 1921–1944 FILIPČIČ FRANC 1912–1944 ČERNELIČ NACE 1914–1945 SUŠIN JOŽE 1921–1944 ROŽMAN ANTON 1924–1945 ŽULAR ANTON 1924–1945 LATIN FRANC 1921–1945 HODE MARTIN 1918–1943 ŠULAR RUDI 1914–1944 UMEK FRANC 1907–1944 </poem> | | valign=top | <poem> CVETKO TEREZIJA 1880–1942 OGOREVC ALOJZ 1887–1943 BOSINA ANA 1930–1944 ŽIVIČ JOŽE 1890–1945 FLIS NEŽA 1864–1945 RIHEL ANA 1868–1944 URH JOŽE 1876–1944 OGOREVC MARICA 1925–1945 PLEVNIK JANEZ 1909–1943 KENE JANKO 1917–1945 OGOREVC ANTONIJA 1919–1943 JAGODIČ JOŽE 1858–1943 HRIBERŠEK FRANCKA 1858–1942 ZAJC FRANČIŠKA 1878–1944 GODLER MIRKO 1923–1944 KRŽAN JOŽE 1877–1942 HOTKO ANTONIJA 1864–1942 PŠENIČNIK VINKO 1927–1942 JELČIČ TEREZIJA 1891–1945 HOTKO JOŽEFA 1932–1945 CIZEL ROZA 1865–1943 ŽIVIČ MIHA 1914–1943 KRŽAN MARIJA 1867–1942 BRATANIČ BRANKO 1938–1942 ŽMAVC FRANC 1894–1945 UMEK MARIJA 1874–1944 ĐGALIN TEREZIJA 1873–1942 ZIDANIČ IVAN 1924–1944 HOTKO JOŽEFA 1897–1945 </poem> | valign=top style="text-align:right;" | <poem> BREGAR IVAN 1899–1942 BOSINA IVAN 1899–1944 GERMOVŠEK ANTON 1895–1944 ŽIVIČ NEŽA 1928–1943 SOTLER NEŽA 1860–1945 BRINOVEC MIHAEL 1875–1943 BIDERMAN ANTON 1909–1944 AGREŽ FRANC 1878–1943 KENE FRANC 1910–1944 KOVAČ MARTIN 1863–1945 JAGODIČ IVAN 1910–1942 PRESKAR MIHAEL 1903–1941 SUŠIN JANEZ 1860–1943 GODLER FRANC 1897–1944 KOSTEVC FRANCKA 1904–1945 RAJTERIČ ROZIKA 1893–1942 PŠENIČNIK FRANC 1888–1944 JELČIČ MARIJA 1871–1943 ŽMAVC ROZIKA 1915–1944 VERSTOVŠEK ANTON 1916–1945 ŽMAVČIČ IVAN 1925–1945 ŽITNIK ANTON 1864–1942 KOPRIVC MARIJA 1897–1941 SODIČ STANKO 1927–1943 HRIBERŠEK ANTON 1897–1943 KOVAČIČ TEREZIJA 1870–1943 ŠKRBEC FRANC 1859–1945 </poem> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | <poem> <br>SPOMENIK JE BIL OBNOVLJEN OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN VRNITVE IZGNANCEV </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Fire Station of Skopice 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) in žrtve (4) gasilcev | [[Gorenje Skopice]] 1 (gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/NTZCCT5YoBahMcds6] | {{EID|1-10492}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.904687672901844&lng=15.542178153991701&layers=&layer=partisanmemorial&id=4751 4751] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=4 style="text-align:center;" | V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM GASILCEM |- style="text-align:center;" | colspan=2 | BORCI | colspan=2 | ŽRTVE |- | TOMŠE IVAN || 1912-1942 || style="padding-left:20px;" | FERENČAK BENO || 1903-1945 |- | RAČEČIČ JOŽE || 1912-1943 || style="padding-left:20px;" | VOVK ANTON || 1888-1942 |- | HORŽEN FRANC || 1911-1942 || style="padding-left:20px;" | VEGELJ VIKTOR || 1924-1942 |- | SLOVENEC IVAN || 1926-1945 || style="padding-left:20px;" | ŽIBERT FRANC || 1904-1942 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | SLAVA JIM ! |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jesenice, Brežice 04.jpg|center|150px]] | Grob partizana Jožefa Pegana | [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/cTLHaEUybvmUHb5M7] | {{EID|1-10493}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.8533297579195&lng=15.681309700012209&layers=&layer=partisanmemorial&id=5027 5027] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Tu počiva JOŽEF PEGAN <nowiki>*</nowiki> 28.8.1908 v Hrastju † 9.5.1942 Počivaj v miru ! </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele 18.jpg|center|150px]] | [[Andrej Žmavc]] | [[Kapele, Brežice|Kapele]] (pri stari šoli) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/bBRS2diHvqx45wHM9] | {{EID|1-10494}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANDREJ ŽMAVC 1874 – 1950 ZNAMENITI SLOVENSKI PEDAGOG – ENOLOG IN ZADRUŽNIK POSTAVLJENO OB 120 – LETNICI ROJSTVA </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Assumption of Mary Parish Church (Kapele) 07.jpg|center|150px]] | Aktivnost [[Župnija Kapele pri Brežicah|župnije]] | [[Kapele, Brežice|Kapele]] ([[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/enzq6rZzBg3C7hqw9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | rowspan=2 | <poem> <span style="font-size:140%;">T</span>E<span style="font-size:140%; color:gold;">M</span>PORE <span style="font-size:140%;">E</span>P<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span>S<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>OP<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">S</span>TRES <span style="font-size:140%;">P</span>ARO<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>H<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">K</span></span>ŠE<span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>A <span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>APE<span style="font-size:140%; color:gold;">LL</span>AN<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">R</span></span>OTER </span> <span style="font-size:140%;">E</span><span style="font-size:140%; color:gold;">CCL</span>ES<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span>A <span style="font-size:140%;">K</span></span>APE<span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>E <span style="font-size:140%; color:gold;">VIXI</span>T <span style="font-size:140%; color:gold;">VIVI</span>T <span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>AETA <span style="font-size:140%; color:gold;">VIV</span>A <span style="font-size:140%; color:gold;">V</span>O<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>E <span style="font-size:140%; color:gold;">IV</span>B<span style="font-size:140%; color:gold;">IL</span>AT </poem> | style="padding-left:50px; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ZA ČASA ŠKOFA STRESA ŽUPNIKA KŠELE KAPLANA ROTERJA CERKEV KAPELE JE ŽIVELA, ŽIVI VESELA, ŽIVA, SE GLASNO RADUJE [2005] </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (9), žrtve fašističnega terorja (11) | [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA] | {{EID|1-10495}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.93088607864724&lng=15.677071809768679&layers=&layer=partisanmemorial&id=3172 3172] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN PADLIM BORCEM N.O.V IZ KAPEL </poem> |- | ŠEPETAVC ANDREJ || 1920 – 1944 |- | GAŠPERIN JOŽE || 1903 – 1944 |- | ŽITNIK FRANC || 1925 – 1944 |- | BRADAČ RAJKO || 1922 – 1945 |- | ŠITNIK FRANC || 1915 – 1944 |- | UREK ANA || 1911 – 1943 |- | HOTKO IVAN || 1920 – 1944 |- | KRULC VINKO || 1908 – 1944 |- | KREJAČIČ JOŽE || 1914 – 1941 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA </poem> |- | colspan=2 | &nbsp; |- | MOLAN ANDREJ || 1901 – 1944 |- | VIDMAR TEREZIJA || 1901 – 1945 |- | KONHER KAREL || 1902 – 1943 |- | UREK MIHA || 1920 – 1942 |- | PŠENIČNIK IVAN || 1922 – 1945 |- | STRGAR FRANC || 1908 – 1943 |- | MERŠLAVIČ FRANC || 1912 – 1945 |- | KRAMAR FRANC || 1908 – 1942 |- | BLAŽEVIČ MARIJA || 1897 – 1945 |- | JURMAN TEREZIJA || 1888 – 1943 |- | VIDMAR IVAN || 1926 – 1945 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VEČNA SLAVA PADLIM ! |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:right;" | Z. B. KAPELE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 03.jpg|center|150px]] | Sedež karavle Teritorialne obrambe | [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 17.10.2008 V TEJ STAVBI JE BIL OD AVGUSTA DO OKTOBRA 1991 SEDEŽ KARAVLE TERITORIALNE OBRAMBE IN OBMEJNEGA VODA KAPELE KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN VAROVANJE MEJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Umrli v izgnanstvu (79) | [[Kapele, Brežice|Kapele]] (mrliška vežica) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/VK5EVdVCNVuWBZHF8] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.929711705649765&lng=15.675660967826845&layers=&layer=partisanmemorial&id=7500 7500] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> MED 2. SVETOVNO VOJNO SO NACISTI PREGNALI NAŠE LJUDI Z DOMAČIJ V NEMŠKA TABORIŠČA V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU </poem> |- | valign=top | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | KAPELE |- | CVETKOVIČ TEREZIJA || 1942 |- | HOTKO MATIJA || 1874 - 1942 |- | KELHER ANA || 1861 - 1942 |- | KREJAČIČ FRANC || 1880 - 1943 |- | MERSLAVIČ MARIJA || 1882 - 1945 |- | PETERKOVIČ JOŽE || |- | PŠENIČNIK FRANC || 1869 - 1944 |- | PŠENIČNIK MIHA || 1903 - 1943 |- | RADANOVIČ ANTON || 1868 - 1942 |- | RADANOVIČ FRANC || 1900 - 1945 |- | RADANOVIČ FRANC || 1943 - 1945 |- | RADANOVIČ MARIJA || 1871 - 1945 |- | ŠITNIK ANA || - 1943 |- | ŠITNIK IVAN || 1914 - 1942 |- | ŠOSTAREC ANA || 1869 - 1943 |- | UREK JOŽE || 1933 - 1944 |- | UREK IVAN || 1930 - 1944 |- | VEBLE TEREZIJA || 1889 - 1943 |- | VIDMAR ANA || 1859 - 1943 |- | VIDMAR ANDREJ || 1904 - 1943 |- | VOGRINC FRANC || 1873 - 1942 |- | VOGRINC MARIJA || 1875 - 1944 |- | &nbsp; |- | ŽUPELEVEC |- | CIZELJ ANA || 1904 - 1944 |- | ERBAN FRANC || 1885 - 1943 |- | VIDMAR FRANC || 1901 - 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col1left col2right" | JERESLAVEC |- | KRAMER ANA || 1913 - 1945 |- | MEDVEDEC JOŽE || 1900 - 1942 |- | MEDVEDEC MARIJA || 1918 - 1942 |- | STANIČ MARIJA || 1891 - 1942 |- | ŠEPEC VINKO || 1923 - 1944 |- | ŠKOFCA JOŽE || 1875 - 1942 |- | UREK FRANC || 1900 - 1943 |- | VOGRINC FRANC || 1869 - 1945 |- | &nbsp; |- | PODVINJE |- | BLAŽEVIČ ANA || 1863 - 1943 |- | BORTIČ MIHAEL || |- | BORTIČ TEREZIJA || |- | KEŽMAN HELENA || 1869 - 1945 |- | KEŽMAN JANEZ || 1865 - 1942 |- | KRAJAČIČ NEŽA || |- | KRAJAČIČ PEPCA || |- | VEBLE ANA || 1873 - 1943 |- | VEBLE NEŽA || 1903 - 1944 |- | VIDMAR MARIJA || 1865 - 1943 |- | VIDMAR MARIJA || 1863 - 1944 |- | VOGRINC ANICA || 1939 - 1942 |- | VOLČANJK HELENA || 1879 - 1943 |- | VOLČANJŠEK ERIKA || 1943 - 1945 |- | &nbsp; |- | RAKOVEC |- | JURMAN MARIJA || |- | KRULC FRANC || |- | VRBANČIČ TEREZIJA || - 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col1left col2right" | SLOGONSKO |- | FILIPČIČ TEREZIJA || 1897 - 1943 |- | KEŽMAN FRANC || 1886 - 1949 |- | KEŽMAN NEŽA || - 1944 |- | KOVAČIČ SLAVKO || 1943 - 1943 |- | MERSLAVIČ JOŽE || 1866 - 1943 |- | MERSLAVIČ MARIJA || 1887 - 1943 |- | POŽAR IVAN || 1867 - 1944 |- | POŽAR MARIJA || 1866 - 1943 |- | POŽAR MARIJA || 1892 - 1942 |- | PŠENIČNIK ANA || 1864 - 1943 |- | PŠENIČNIK MATIJA || 1866 - 1945 |- | RADANOVIČ MATIJA || 1905 - 1944 |- | SNEŽIČ TEREZIJA || 1940 - 1942 |- | &nbsp; |- | VRHJE |- | BRATANIČ ANA || - 1942 |- | BRATANIČ IVAN || - 1942 |- | FERLAN MARIJA || 1884 - 1943 |- | KOVAČIČ ANTON || style="text-align:left;" | 1911 - |- | KOVAČIČ ANTONIJA || 1878 - 1943 |- | KOVAČIČ IVAN || 1888 - 1942 |- | KROŠELJ FRANC || 1884 - 1943 |- | KRULC JOŽE || 1869 - 1943 |- | PŠENIČNIK ANTON || 1919 - 1945 |- | SMREKAR JOŽEF || 1910 - 1941 |- | SMREKAR MARIJA || 1905 - 1941 |- | UREK ANA || 1886 - 1945 |- | VEBLE SLAVA || 1912 - 1942 |- | VODOPIVEC ANA || 1872 - 1944 |- | UREK MIHA || 1882 - 1943 |- | NOVOSELC NEŽA || 1886 - 1942 |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DIS-KO KAPELE |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Krški vasi.JPG|center|150px]] | Padli borci NOB in žrtve fašističnega terorja (37) | [[Krška vas]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/qjaia6j3deQUi4gC6] | {{EID|1-10496}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.89082959714689&lng=15.565953254699709&layers=&layer=partisanmemorial&id=3173 3173] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> PADLI BORCI NOV IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | KRŠKA VAS |- | AJSTER FRANC || 1922 - 1943 |- | BEVK RADO || 1914 - 1945 |- | GERDOVIČ ANTON || 1921 - 1942 |- | GERDOVIČ LEOPOLD || 1919 - 1944 |- | HORVATIČ IVAN || 1919 - 1944 |- | KODRIČ JOŽE || 1921 - 1942 |- | KODRIČ JOŽE || 1888 - 1945 |- | KOVAČIČ ANTON || 1923 - 1944 |- | KOVAČIČ MILAN || 1924 - 1941 |- | TOMŠE TUGO || 1923 - 1943 |- | UDOVIČ FRANC || 1908 - 1945 |- | ŽOKAL SLAVKO || 1926 -1945 |- | HORVATIČ LEOPOLD || 1905 - 1944 |- | KRANJC MARTIN || 1886 - 1944 |- | TOMŠE FRANC || 1987 - 1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SKOPICE |- | BARBIČ IVAN || 1918 - 1944 |- | DORNIK FRANC || 1908 -1942 |- | HORŽEN FRANC || 1911 - 1944 |- | JANŽIČ MARIJA || 1908 - 1943 |- | RAČEČIČ JOŽE || 1912 - 1943 |- | TOMŠE IVAN || 1912 -1942 |- | ŽIBERT FRANC || 1904 -1942 |- | ŽIBERT RUDOLF || 1913 -1943 |- | SLOVENC IVAN || 1926 - 1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MALENCE |- | LESKOVEC ALOJZ || 1909 - 1944 |- | VINKŠEL MIHA || 1923 - 1944 |- | HORVATIČ FRANC || 1902 - 1942 |- | KOBAL IVAN || 1897 - 1943 |- | ŠKOFLJANC ANTON || 1910 - 1943 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | CERINA |- | KOLAR FRANC || 1922 - 1945 |- | KOLAR JANEZ || 1919 - 1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ČATEŽ |- | GOLOB MIRKO || 1911 - 1944 |- | SMREKAR SREČKO || 1923 - 1941 |- | GOBEC JOŽE || 1892 - 1942 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MRZLAVA VAS |- | LES IVAN || 1924 - 1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | GRAMCE |- | KOVAČIČ ALOJZ || 1924 - 1942 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | KAMENCE |- | ŽURKO IVAN || 1925 - 1942 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Josipa Broza - Tita v Krški vasi.JPG|center|150px]] | [[Josip Broz - Tito]] | [[Krška vas]] 112 e (pred hišo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/u5z6zPrFbjySBSQB8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> JOSIP BROZ TITO 1892–1980 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krška Vas, Brežice 07.jpg|center|150px]] | Mesto podzemnega bunkerja za orožje | [[Krška vas]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/J8JvUdLLMJFLyzfU9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> Na tem mestu sta brata Anton in Milan Kovačič iz Krške vasi 113 izkopala podzemni bunker in v njem shranila orožje, ki so ga ob kapitulaciji v Krko odvrgli starojugoslovanski vojaki. Jeseni leta 1941 sta s pomočjo strica Franca Ajstra iz Krške vasi 88,orožje za oborožitev Brežiške čete v vinskih sodih prepeljala v Brezino pri Brežicah. Mlajši brat Milan, rojen 14. novembra 1924, je padel v Gorjanah pri Podsredi 29. novembra 1941. Zaradi izdaje so borce Brežiške čete v Kunejevem hramu obkolili Nemci in po kratkem boju tri ubili, več borcev pa ranili. Po pričevanju je Milan ob poizkusu zajetja aktiviral ročno bombo, ubil sebe ter nekaj sovražnih vojakov. Anton Kovačič Tonček, rojen 14. februarja 1923, je padel na Pohorju jeseni 1944 kot politični komisar 3. bataljona Šercerjeve brigade. Na Štajersko je prišel iz Bele krajine s XIV. divizijo februarja 1944. ''"Če kdor koli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej,'' ''vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej,'' ''zanjo bori se naprej."'' <span style="padding-left:100px;">''(Igo Gruden)''</span> Ob 90. letnici rojstva bratov Kovačič, leta 2014. obeležje postavila vaščana Zvone Gorišek in Irena Bausovac. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mali Vrh Memorial.jpg|center|150px]] | Tajno skladišče orožja in streliva | [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]] 21 | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/W4wztpUMyTjRsGuVA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 V TEJ STAVBI JE BILO OD SEPTEMBRA 1990 DO JUNIJA 1991 TAJNO SKLADIŠČE OROŽJA IN STRELIVA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec, Brežice 33.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša Jožefa Šoška | [[Mostec, Brežice|Mostec]] 9 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/1nFFyQfDYsxZEsdr8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:right;" | <poem> Tukaj se je rodil JOŽEF ŠOŠKO, 1915–1984 kinooperater v Dobovi in Brežicah, ko je bil film okno v svet. Hvala za vse dobre filme. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču pred cerkvijo v Mostecu.JPG|center|150px]] | Rojstna vas [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] (pred [[Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana, Mostec|cerkvijo]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/BdtMPBaGc8ibzt6D6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MOSTEC rojstna vas jezikoslovca JOŽETA TOPORIŠIČA THE BIRTH PLACE OF THE LINGUIST JOŽE TOPORIŠIČ ---- <span style="color:black;">[opis cerkve v slovenščini]</span> <span style="color:black;">[opis cerkve v angleščini]</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču na rojstni hiši v Mostecu.JPG|center|150px]] | Rojstna hiša [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/cRyDmC84ugauXqmLA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> V tej hiši se je rodil slovenski jezikoslovec akademik profesor doktor Jože Toporišič 11. oktober 1926 - 9. december 2014 </poem> |- | style="text-align:center;" | <poem> Slovenščino je treba spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih narodov. </poem> | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> Postavljeno v Toporišičevem letu 19. marca 2016 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec Antitank Trench Mass Grave 13.jpg|center|150px]] | [[Grobišče v protitankovskem jarku, Mostec|Grobišče v protitankovskem jarku]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/YtuwA1DTbY7R3zWY8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> 53 MOSTEC, grobišče v protitankovskem jarku Grobišče potrjeno 26. 10. 2010, domnevno vojaki in civilisti: Slovenci, Hrvati, Nemci. Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč novembra 2016 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kerin's Cross 05.jpg|center|150px]] | Nagrobni spomenik Ivana Kerina | [[Pavlova vas]] (Kerinov križ) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/y2ret8MVYdgsxjwk6] | {{EID|1-10498}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.01573703850252&lng=15.622129440307619&layers=&layer=partisanmemorial&id=2718 2718] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN IVANU KERINU IZ SILOVCA KI SO GA 1.MAJA 1944. NA TEM MESTU UBILI NEMŠKI FAŠISTI OB DVAJSETLETNICI VSTAJE ZB. PIŠECE - SROMLJE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim v Pečicah.JPG|center|150px]] | Žrtvi fašizma (2), padli (7) | [[Pečice, Brežice|Pečice]] (pri stari šoli) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/EUbRAtpd5Jg4isS56] | {{EID|1-09874}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.01238031622142&lng=15.574772357940676&layers=&layer=partisanmemorial&id=3175 3175] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | <poem> ŽRVE ::FAŠIZMA KOSTANJŠEK ANTON 1945 OMERZEL MARIJA 1944 </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> ::PADLI ZA SVOBODO NARODNI HEROJ PRESKAR JOSIP BOLTEK 1943 ČERNOŠ JOŽE 1944 KOVAČIČ JOŽE 1945 KUNEJ KARL 1944 OCVIRK JOŽE 1946 PREGRAD MAKS 1944 ZUPAN STANKO 1944 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pečice Elementary School 01.jpg|center|150px]] | Začasni vadbeni center | [[Pečice, Brežice|Pečice]] 33 (stara šola) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/9bSWBY6nWZMwpreT7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 V TEM OBJEKTU JE BIL DO LETA 1990 ZAČASNI VADBENI CENTER TO OBČINE BREŽICE IN V VOJNI JULIJA 1991 ZAČASNI VADBENI CENTER ZA PROTIOKLEPNO BORBO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TO. OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Upper partisan monument in Pečice 01.jpg|center|150px]] | Borci in žrtve fašizma | [[Pečice, Brežice|Pečice]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/e59gVPrbUZmwadMr9] | {{EID|1-10499}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.015712917733865&lng=15.574622154235842&layers=&layer=partisanmemorial&id=3425 3425] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA KRAJEVNI ODBOR ZB PEČICE 1958. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik House 11.jpg|center|150px]] | [[Pleteršnikova domačija|Rojstna hiša Maksa Pleteršnika]] | [[Pišece]] 4 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/YgFecWkjVanzXkxa9] | {{EID|1-07620}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center;" |- | style="color:black" | <u>1. plošča na hiši</u> |- | <poem> V tej hiši je bil rojen MAKS PLETERŠNIK profesor in pisatelj <nowiki>*</nowiki> 1840&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;† 1923 Postavila 1933 Sl.Matica. </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center;" |- | style="color:black" | <u>2. plošča na hiši</u> |- | <poem> OBNOVA DOMAČIJE 1993 - 1994 RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK 1996 OBNOVO VODILI MARTIN DUŠIČ&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;FRANC ORNIK MARJANCA OGOREVC PLOŠČA VZIDANA PO SKLEPU KOMISIJE 16.3.1999 </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik's Homestead 03.jpg|center|150px]] | 100-letnica Pleteršnikovega<br>''[[Slovensko-nemški slovar|Slovensko-nemškega slovarja]]'' | [[Pišece]] 4 | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/tevikRc1cvssjZ6Y8] | {{EID|1-10502}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OB 100-LETNICI PLETERŠNIKOVEGA SLOVENSKO- NEMŠKEGA SLOVARJA PIŠECE 1994 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Plague Column (Pišece) 01.jpg|center|150px]] | [[Kužno znamenje]] | [[Pišece]] | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/NPSh7RfUVZB7EkAL6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | [brez napisa] |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Pišecah.JPG|center|150px]] | NOB, žrtve fašizma (84),<br>zasedba [[Grad Pišece|gradu Pišece]] v [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečkem uporu 1573]] | [[Pišece]] | 2. svetovna vojna,<br>kmečki upor 1573 | [https://maps.app.goo.gl/UuM39yE5JUToA4wY9] | {{EID|1-09875}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00417965393278&lng=15.643501281738281&layers=&layer=partisanmemorial&id=1699 1699] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | <u>Zadnja stran</u> |- | rowspan=2 valign=top style="text-align:right;" | <poem> OD 19. DO 21. DECEMBRA 1943 SKUPNA BORBA KOZJANSKIH IN HRVATSKIH PARTIZANOV NA ORLICI 18. FEBRUARJA 1943 PADLA SREČEVA ČETA - 2. ČETA KOZJANSKEGA BATALJ. IZ II. GRUPE ODREDOV <span style="float:left; padding-left:20px;">OF</span> V PUNTU 1573 PIŠEČKI IN HRVATSKI KMETJE ZASEDLI GRAD PIŠECE </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:right;" | <poem> 7.JULIJA 1944 PARTIZANI ZAVZELI PIŠECE 1. MAJA 1943 NEMCI UMORILI 10 TALCEV <span style="align:left;">1941 BREŽIŠKA ČETA ZANETILA VSTAJO.</span> </poem> |- | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> OB 30-LETNICI OSVOBODITVE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE KS PIŠECE PROJEKTANT: FILIPČIČ KARL IZVAJALEC: SGP PIONIR NOVO MESTO LIVARNA DOBOVA </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča</u> | <u>2. plošča</u> |- | valign=top | {| | ŽRTVE FAŠIZMA || *1941 +1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PIŠECE |- | GERMOVŠEK ALOJZ || *1903 +1941 |- | HOFBEK LJUDMILA || *1892 +1945 |- | HOFBEK IVAN || *1927 +1943 |- | HUDINA ŠTEFAN || *1909 +1943 |- | KOLAR FRANC || *1884 +1945 |- | KOPRIVC FRANC || *1885 +1945 |- | KOSTEVC ROZIKA || *1933 +1944 |- | KOSTREVC ENGELBERT || *1904 +1945 |- | LEVSTIK MARTIN || *1900 +1945 |- | OGOREVC EDVARD || *1913 +1944 |- | OGOREVC IVAN || *1894 +1944 |- | OLAMA NATALIJA || *1879 +1944 |- | PETANČIČ ALOJZ || *1906 +1945 |- | PINTARIČ JOŽEF || *1912 +1942 |- | PINTARIČ JOSIP || *1911 +1942 |- | PINTERIČ JOŽE || *1908 +1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PIŠECE |- | PODGORŠEK ALBIN || *1916 +1944 |- | PODGORŠEK IVAN || *1924 +1944 |- | RIHEL ANA || *1887 +1942 |- | ROŽIČ JOIŽE || *1891 +1944 |- | GRMOVŠEK JOŽE || *1924 +1944 |- | GRMOVŠEK JANEZ || *1919 +1943 |- | SUŠIN MIHA || *1927 +1945 |- | ŠAVRIČ NEŽA || *1878 +1945 |- | ŠUŠTERIČ JOŽE || *1922 +1945 |- | ŠUŠTERIČ IVAN || *1924 +1944 |- | VOGLEŽ BARBARA || *1898 +1945 |- | VOLOVŠEK MARIJA || *1876 +1945 |- | ŽOKAL BENEDIK || *1892 +1942 |- | KODRIČ JANEZ || *1897 +1942 |- | ŠAVŠA JANEZ || *1919 +1944 |- | HABJAN RAFAEL || *1919 +1945 |- | HABJAN FRANC || *1882 +1943 |- | HABJAN FRANC || *1909 +1943 |} |- style="text-align:center; color:black;" | <u>3. plošča</u> | |- | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS BLATNO |- | AGREŽ ANTON || *1919 +1943 |- | AGREŽ ANTON || *1878 +1943 |- | GERMOVŠEK NADA || *1938 +1945 |- | KOSTREVC ANTON || *1920 +1943 |- | LIPAR IVAN || *1934 +1945 |- | NOVAK JOŽE || *1903 +1945 |- | PRESKAR MIHAEL || *1903 +1941 |- | REBERŠAK JOŽE || *1926 +1944 |- | SOTELŠEK IVAN || *1921 +1943 |- | SUŠIN JANEZ || *1957 +1942 |- | SUŠIN JANEZ || *1961 +1943 |- | VARLEC ANTON || *1923 +1944 |- | ŽMAVC FRANC || *1878 +1943 |- | ZAGMASJTER ANTONIJA || *1923 +1945 |- | ZAGMASJTER NEŽA || *1925 +1945 |- | ZAGMASJTER ANTONIJA || *1889 +1945 |} | |- | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>4. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>5. plošča</u> |- | valign=top | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | PAVLOVA VAS |- | AGREŽ RUDOLF || *1902 +1943 |- | AGREŽ JOŽE || *1922 +1944 |- | BRAČUN MIHAEL || *1926 +1944 |- | ILJAŽ JOŽE || *1925 +1944 |- | KENE MIHAEL || *1920 +1944 |- | KOSTEVC RUDI || *1924 +1944 |- | KOSTEVC ALBIN || *1923 +1944 |- | KOSTEVC IVAN || *1924 +1944 |- | LOJEN JANEZ || *1915 +1944 |- | OGOREVC IVAN || *1924 +1945 |- | PETAN MARTIN || *1924 +1944 |- | PRESKAR JOŽE || *1927 +1944 |- | ŠERBEC VIKTOR || *1925 +1945 |- | TEODOROVIČ JURIJ || *1885 +1945 |- | VERSTOVŠEK ANDREJ || *1903 +1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PODGORJE PRI PIŠECAH |- | GAČNIK ANTON || *1910 +1945 |- | GAČNIK JOŽE || *1908 +1945 |- | HRVATUŠ JOŽE || *1892 +1944 |- | KOMPORC STANKO || *1907 +1945 |- | KOSTEVC STANKO || *1922 +1944 |- | LATIN IVAN || *1914 +1944 |- | LEVAK JOŽE || *1904 +1944 |- | PUTRIH IVAN || *1922 +1944 |- | ŠNEBERGER KERL || *1924 +1945 |- | ULČNIK ANTON || *1910 +1944 |- | ŽEŠKO FRANC || *1907 +1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DEDNJA VAS |- | KOSTANJŠEK IVAN || *1924 +1945 |- | KOSTANJŠEK MIHAEL || *1927 +1944 |- | ŠTRBUNCELJ ALOJZ || *1926 +1945 |- | ŠTRBUNCELJ ANTON || *1927 +1944 |- | UMEK FRANC || *1907 +1943 |- | KOSTANJŠEK ANTON || *1914 +1945 |- style="text-align:center;" | ZBV NOB KO PIŠECE || 8. 7. 2017 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Main partisan monument in Pišece 02.jpg|center|150px]] | Delovanje okrožne komisije VOS<br>in 2. bataljona 3. brigade<br>vojske državne varnosti | [[Pišece]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/K2Q4hVzjV3dD3fMv9] | {{EID|1-10503}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00417965393278&lng=15.643501281738281&layers=&layer=partisanmemorial&id=1699 1699] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OD LETA 1944 DO 1945 JE V TEH KRAJIH DELOVALA OKROŽNA KOMISIJA VOS OF ZA KOZJANSKO IN 2. BATALJON 3. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 50.jpg|center|150px]] | Nagrobne plošče rodbine [[Moscon]],<br>300-letnica prihoda v Pišece | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča levo</u> | <u>2. plošča levo</u> |- | valign=top | <poem> MEMORIAE D.JOHANNIS JACOBI LBDE MOSCON DOMIN PISCHAETZ ET NEVHOF ET VXORIS EIVS HELENAE ELISABETHAE NATAE DE SCHAEFFER QVI AMBO A.D. 1661 MENSE DECEMB.23. A CONSPIRATORIBVS RVSTICIS SVBDITIS EORVM TRVCIDATI PERFIDE MISERABILITER PERIERVNT MENSE APRIL.1662 IN ECCLESIA PAROCHIALE TUMULATI SVNT </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> IN MEMORIAM DIVAE ET ILLVSTRIBUS DOMINAE ANNAE JVLIANNAE SVSANNAE BARONISSAE DE MOSCON NATAE GRAFFIN A SCHÖNPICHEL QVAE OBYIT IN ARCE PISCHAETZ A:D: 1748 OCTOB. 7.AETATIS SVAE 64. PROVISA S:S: SACRAMENTIS ET SEPULTA AD PORTAM ANTIQVAE ECCLESIAE PAROCHIALIS AMEN! </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča desno</u> | <u>2. plošča desno</u> |- | valign=top | <poem> HIC JACET IN TEMPLO FELIX CVM CONJVGE BARONISSA NOMINE MOSCON STIRPE GRANDE GENUS VNA QVIBVS FVERAT VITA VNO MENSE FATALIS AVGVSTO AEQVALI CVM MORS TVLIT ECCE NECEM ILL:D:D: JOHAN: PAVL: ET ISABELLA EX BARON: DE MARENZI. Q<span style="font-size:140%; color:red;">VI</span> REQ<span style="font-size:140%; color:red;">VI</span>ES<span style="font-size:140%; color:red;">C</span>ANT <span style="font-size:140%; color:red;">I</span>N PA<span style="font-size:140%; color:red;">C</span>E <span style="font-size:140%; color:red;">D</span>E<span style="font-size:140%; color:red;">I</span> A<span style="font-size:140%; color:red;">M</span>EN [1714] </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MEMORIAE GENTIS DOMINORUM A MOSCON QUAE AB ANNO 1595 PRIMO POSSESORE INNOCENTE L.B.A MOSCON PER TRECENTOS ANNOS PISCHAETZII HABITAVIT ATQUE RES SECUNDAS ADVERSASQUE UNA CUM PAGI CIVIBUS PERTULIT. ALFREDUS L.B.A MOSCON 1895. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kip Antona Martina Slomška v cerkvi v Pišecah.JPG|center|150px]] | [[Anton Martin Slomšek]] | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANTON MARTIN SLOMŠEK 1800 – 1862 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 46.jpg|center|150px]] | Nove klopi | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> NOVE KLOPI V CERKVI SV. MIHAELA, V ČASU SLUŽBOVANJA G. ŽUPNIKA ANTONA KOLARJA V LETU 2006. DONATOR LESA KRISTINA IN PETER LEITER, BOGU NA ČAST TAPETNIŠKA DELA MARJAN LESKOVŠEK, ORGANIZATOR DELA TONE SUMRAK, MIZARSKA DELA IVAN HRIBERŠEK. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:First elementary school of Pišece 03.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša [[Špelca Čopič|Špelce]] in [[Milan Čopič|Milana Čopiča]] | [[Pišece]] 12 (prva šola) | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/ogfzaNbEqKqkPggH7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Sprednja stran</u> |- | <poem> Dr. Milan Čopič Dr. Milan Čopič (1925–1989) je bil utemeljitelj reaktorske fizike na Slovenskem. Strokovno znanje je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani izpopolnil na Mednarodni šoli za jerdrske vede in tehniko v Argonnu (ZDA) ter predaval na Univerzah v Kansasu in Stuttgartu. Bil je vodja Reaktorskega oddelka Inštituta Jožef Štefan in bil eden od pobudnikov postavitve raziskovalnega reaktorja Triga ter prvi direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Razumljivo, da je v različnih delovnih skupinah bdel nad delovanjem naše edine nuklearne elektrarne. Objavil je vrsto del iz nevtronske in reaktorske fizike. Po njem se imenuje Izobraževalni center za jedrsko tehnolo- gijo Milana Čopiča, ki usposablja bodoče jedrske strokovnjake in informira javnost o jedrskih tehnologijah. </poem> |} | valign=top style="padding-left:20px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> Učilnica Učilnica, prva stavba, postavljena za namene po- učevanja, je bila zgrajena leta 1866 s finančno podporo družine Moscon. Najprej je delovala kot šola enorazrednica, kar je pomenilo, da je pouk vseh generacij potekal hkrati. Leta 1879 je dobila status dvorazrednice, šolski okoliš pa je obsegal vasi Pišece, Podgorje, Pavlova vas, Dednja vas, Blatno, Globoko, Piršenbreg, Mali Vrh, Bojsno in Brezje. Šola je postala pretesna in leta 1905 so nižje ob Gabernici zgradili novo šolsko poslopje. Takrat so Učilnico spremenili v stanovanja za učitelje na pišeški šoli. Med letoma 1921 in 1928 sta v njej prebivala učitelja Jelka in Venčeslav Čopič, tu sta se rodila njuna otroka: Milan in Jelislava Špelca Čopič. Spominsko obeležje je postavljeno na pobudo OŠ Maksa Pleteršnika, s finančno podporo družbe GEN energija. Oktober 2015. </poem> |} | valign=top style="padding-left:20px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> Dr. Jelislava Špelca Čopič Dr. Jelislava Špelca Čopič (1922–2014) je bila umet- nostna zgodovinarka in prva Slovenka, ki se je v času Jugoslavije izobraževala na Inštitutu za umet- nost in arheologijo v Parizu. Bila je ugledna kusto- sinja Narodne galerije in dolgoletna predavateljica umetnostne zgodovine na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Napisala je številne monografije in razprave s področja umet- nosti ter knjigo Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja. S strokovnimi besedili je spremljala in podpirala sodobno kiparstvo, posebej delovanje Forma vive v Kostanjevici. Bila je neizčrpen vir znanja in kritiške pronicljivosti. Postala je prva prejemnica prestižne nagrade Izidorja Cankarja za življenjsko delo. Njej je pos- večen Zbornik za Špelco Čopič, ki ga je leta 2006 izdalo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani. </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Maks Pleteršnik 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]] | [[Pišece]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/WALQJAPpqt3A6Lcy5] | {{EID|1-10500}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MAKS PLETERŠNIK profesor in slov. pisatelj <nowiki>* </nowiki> 3. dec. 1840&nbsp;&nbsp;&nbsp;† 13. sept. 1923 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Moscon Family in Pišece 01.jpg|center|150px]] | Grob rodbine [[Moscon]] | [[Pišece]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/jkj1RSKoRnv47Dht8] | {{EID|1-07587}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> |- style="color:black;" | <u>1. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>3. plošča</u> |- | valign=top | <poem> + Hier ruhet Frau Theresia Gemahlin des Hers Freiherrn von Moscon ''geb. Gräfinn Attems'' ''gest: im 56. Lebens <span style="color:black;">[Ilt?]</span>er den 4. <span style="color:black;">[I]</span>änner 1815 Ruhe ihre Asche </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Dein Glaube hat Dir geholfen + Hier ruhet geliebt und geehrt unsere gute Mutter Katharina Edle von Kalchberg ''geborne Freiin von Moscon'' ''gest. am <span style="color:black;">[?]</span>4. Iänner 186<span style="color:black;">[1?]</span>'' ''im <span style="color:black;">[?]</span>6. Lebens Jahre'' Rudolf Wi<span style="color:black;">[??]</span>e<span style="color:black;">[?]</span> Armand Sidonie </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Hier ruhet im Gottes Frieden Frau v. Xaver Freiherr von Moscon Besitzer der Fidei_Comiʃs Herrshaft Pischätz. ''Gestorben am 1. Sept. 1858'' ''im 89. Lebensjahre.'' Geliebt von Allen die ihn kannten. <span style="float:right;">''Haunke<span style="color:black;">?</span> in Graz.</span> </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Plošča na desni</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Plošča zadaj</u> |- | valign=top | <poem> + Hier ruhet Christine Freiinn von Moscon ''Gest. am 30. Decbr. 1859'' ''im 79. Lebens Jahre'' Ruhe ihre <span style="color:black;">?</span> </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Wohl Dir die sanft entschlief in Vaters Armen Darfst dem Erweckungs=Wort vertrauen Es heist erbarmen! + S<span style="color:black;">[i?]</span>donie Herz verwitvete Freifrau von Moscon geb. Edle von Kalchberg ''geʃt zu Graz am 3. October 1860'' ''im 56. Lebensjahre.'' ---- Unvergeʃslich ihren Kindern <span style="float:right;">F.J. Schutz Graz</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Partisan Monument in Pišece Cemetery 02.jpg|center|150px]] | Borci in talci NOB (10) | [[Pišece]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/TVMZhPLZfo3n7meu5] | {{EID|1-10501}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.00555924613011&lng=15.647623836994173&layers=&layer=partisanmemorial&id=2732 2732] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Sprednja stran</u> |- | <poem> TU SO I.MAJA 1943 STRELI NEMŠKIH FAŠISTOV KONČALI ŽIVLJENJA DESETIH BORCEV IN TALCEV NOV NE POZABIMO! </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> OCVIRK FRANC ::: 1916 TRBOVLJE PUŠNIK JOŽE ::: 1902 TRBOVLJE ZUPAN STANKO ::: 1906 TRBOVLJE SKOK FRANC ::: 1909 CELJE JANEŽIČ FRANC ::: 1921 SP. SLIVNICA </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> ZAKŠEK HINKO ::: 1921 LESKOVEC ZUPANČIČ VLADO ::: 1921 LESKOVEC POŽAR IVAN ::: 1924 GLOBOKO PERGAS DIMITRIJ ::: 1928 SOLUN HALAZIS ANTON ::: 1923 ATENE </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pišece 23.jpg|center|150px]] | Padla gasilca (2) | [[Pišece]] 28 (nekdanji gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/FgSFojNugquUUX8e7] | {{EID|1-09876}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00340460797678&lng=15.645711421966555&layers=&layer=partisanmemorial&id=5746 5746] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ZA NAROD STA PADLA GASILCA HOFBEK EDO PODGORŠEK ALBIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Pišece 02.jpg|center|150px]] | Padla gasilca (2) | [[Pišece]] 27 a (večnamenski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/bzbB3NLrMDzQ2agVA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ZA NAROD STA PADLA GASILCA HOFBEK EDO PODGORŠEK ALBIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Špiček 03.jpg|center|150px]] | Lovska nesreča Jožeta Verstovška | [[Podgorje pri Pišecah]]<br>(pod vrhom [[Veliki Špiček|Velikega Špička]]) | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/W3KBANFSY6zVnHAc6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ...TU LOVČEV KORAK JE OBSTAL NAMESTO SPOMINA OPOMIN JE OSTAL. 19.1.1978 JOŽE VERSTOVŠEK <span style="float:right;">L. D. PIŠECE</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Ponikve 01.jpg|center|150px]] | Padli borci NOV in POJ (3) | [[Ponikve, Brežice|Ponikve]]<br>(ob cesti [[Bregana]]–[[Stojdraga]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/wvKYuWqT7cDjrVfS9] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.83566170781348&lng=15.602195262908937&layers=&layer=partisanmemorial&id=3430 5746] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU SO PADLI 27. 3. 1943 BORCI NOV IN POJ MLADEN RUBICA MIRKO SEKULIĆ ANTE KURŠAK SLAVA NJIHOVEM SPOMINU KO ZBV NOB SLOVENSKA VAS </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Monument in Prilipe 01.jpg|center|150px]] | Zaustavitev oklepne enote JLA | [[Prilipe]] | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/rd9sgF92hvgneqdG8] | {{EID|1-10504}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.8787644318881&lng=15.618696212768556&layers=&layer=othermemorials&id=222 222] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> VOJNA ZA SLOVENIJO NA TEM MESTU JE 2. JULIJA 1991 ENOTA 110. JURIŠNEGA ODREDA TO BREŽICE ZAUSTAVILA OKLEPNO ENOTO JLA OB PETI OBLETNICI OSAMOSVOJITVE PRILIPE 1996 </poem> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <poem> PRILIPE 2. VII. 1991 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mokrice Castle 19.jpg|center|150px]] | Zgraditev in obnova grajske cisterne | [[Rajec]] 4 ([[grad Mokrice]] –<br>notranje dvorišče) | zgodovina – razno | [https://maps.app.goo.gl/xrSNGUDJy7HoL3vU6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Diese Cysterne wahrschein= lich römisch ·Bau war 1558 schadhaft, 1593 restaur : nach 1774 verschütt: 1809 zufällig gefunden und hergestellt </poem> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> Ta cisterna, verjetno rimska gradnja, je bila 1558 poškodovana, 1593 restavrirana, po 1774 zasuta, 1809 po naključju najdena in obnovljena <span style="color:black;"><nowiki>[</nowiki>[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/114175232#full vir], stran 94.<nowiki>]</nowiki></span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Memorial in Rigonce 01.jpg|center|150px]] | Spopad brežiške intervencijske enote<br>Teritorialne obrambe, padli vojak [[Jernej Molan]] | [[Rigonce]] | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/9YLSKYe62oxLu4Jw9] | {{EID|1-10506}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89314169456737&lng=15.678589940071108&layers=&layer=othermemorials&id=221 221] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Leva stran</u> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> OBRANILI DOMOVINO V OBRAMBI DRŽAVE SLOVENIJE SE JE BREŽIŠKA INTERVENCIJSKA ENOTA TERITORIALNE OBRAMBE 27. 6. 1991 V RIGONCAH SPOPADLA S KOLONO OKLEPNIKOV JA. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE, OKTOBER 1993 </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> V BOJU JE PADEL PRIPADNIK TERITORIALNE OBRAMBE-DOMAČIN JERNEJ MOLAN *22.10.1951 +27.6.1991 </poem> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <poem> RIGONCE 27. VI. 1991 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Rigonce 02.jpg|center|150px]] | Dom prvih borcev (3) | [[Rigonce]] 7 | 2. svetovna vojna,<br>rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/4feGBc5Hb6kiBhva8] | {{EID|1-10505}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.892956879661455&lng=15.679845213890077&layers=&layer=partisanmemorial&id=3170 3170] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO: GERJEVIČ CIRIL ROJ. 3.2.1923 PADEL 27.12.1941 GERJEVIČ GUSTL ROJ. 25.6.1917 PADEL 27.11.1943 GERJEVIČ MARKO ROJ. 14.7.1914 PADEL 7.4.1944 SLAVA PADLIM BORCEM DOBOVE! <span style="float:right;">K.O. ZB DOBOVA</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Silovec 01.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]] | [[Silovec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/tnUjkfQaXVD93D9J7] | {{EID|1-10507}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=45.99561814726876&lng=15.597753524780275&layers=&layer=partisanmemorial&id=3182 3182] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEM KRAJU JE BIL 27.7.1944 USTANOVLJEN KOZJANSKI ODRED. V SKUPNOSTI JE BILA MOČ. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Silovec 14.jpg|center|150px]] | Sedež Postaje milice Brežice leta 1991 | [[Silovec]] 6 | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/Tu7wDvv8MHbMP29p9] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.99476383028939&lng=15.59837579727173&layers=orthophoto&layer=othermemorials&id=543 543] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEM OBJEKTU JE BIL V ČASU OSAMOSVOJITVENE VOJNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 1991 SEDEŽ POSTAJE MILICE BREŽICE. PVD SEVER POSAVJE SILOVEC 19. 10. 2007 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Slovenski vasi.JPG|center|150px]] | Padli borci (8), žrtve fašizma (7) | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]]<br>(pred domom zveze borcev) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/6f3gZFxm73tN2vkcA] | {{EID|1-10508}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.84119291904077&lng=15.65332889556885&layers=&layer=partisanmemorial&id=3429 3429] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Leva plošča</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 ZDRUŽENJE BORCEV NOV BREGANSKO SELO 1972 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH. IZ NAŠIH RAZBITIH KOSTI ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna plošča</u> |- | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | PADLI V NOB |- | &nbsp; |- | STRIŽIČ BRANKO || 1927 - 1944 |- | FUKE JANEZ || 1922 - 1945 |- | ŽOKALJ BOŽO || 1929 - 1944 |- | OGRIZ ZVONKO || 1925 - 1944 |- | VINETIČ JOŽE || 1911 - 1944 |- | CIGLAR JANEZ || 1915 - 1944 |- | LONČARIČ FELIKS || 1924 - 1945 |- | LAZANSKI MIHAEL || 1896 - 1942 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠIZMA |- | &nbsp; |- | KALIN VLADO || 1922 - 1942 |- | BRCE PETER || 1890 - 1944 |- | PEGAN JOŽE || 1909 - 1942 |- | LAZANSKI MIRKO || 1921 - 1942 |- | VUGRIN MARIJA || 1921 - 1944 |- | NOVOSEL FELIKS || 1924 - 1942 |- | GODEC BRANKO || 1927 - 1943 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Slovenska vas, Brežice 19.jpg|center|150px]] | Dom borca in žene (2) | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] 40<br>(dom zveze borcev) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ad7C62bVGZc1DmH77] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI JE ŽIVEL BOREC NOV BARKOVIČ MIROSLAV IN NJEGOVA ŽENA Miroslav roj. 4. 7. 1902 umrl 11. 2. 1986 KATARINA roj. 17. 8. 1914 umrla 26. 5. 1992 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Sromlje 01.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]], borci in žrtve | [[Sromlje]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ux1m8dVPjdZKzbH26] | {{EID|1-09878}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.98917518257983&lng=15.592161118984224&layers=&layer=partisanmemorial&id=1700 1700] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> IZ VEKA V VEK, : IZ RODA V ROD, :: KRVI GRE TEK, ::: DUH IŠČE POT ::::::: OTON ŽUPANČIČ </poem> | valign=top style="text-align:center; padding-left:50px;" | <poem> TRI ČETE PARTIZANOV SO PRERASLE V KOZJANSKI ODRED 27. APRILA 1944 V VOJNI 1941 – 1945 JE IZKRVAVELO 29 BORCEV IN ŽRTEV ZA SVOBODO </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Martin's Parish Church (Sromlje) 17.jpg|center|150px]] | [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | [[Sromlje]] | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/eiZ3ddH1Ruw11pNg9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | SV. MARTIN |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Martin's Parish Church (Sromlje) 01.jpg|center|150px]] | Obnova fasade | [[Sromlje]] ([[Cerkev sv. Martina, Sromlje|cerkev sv. Martina]]) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/GA4vNvg8RkjaqAZB6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> FASADA OBNOVLJENA 1996 <span style="float:right;">B. GASHI</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Sromlje Elementary School 02.jpg|center|150px]] | Padli (17), žrtve fašizma (11) | [[Sromlje]] 10 (stara šola) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/JWBuaHYH7hEwfQjWA] | {{EID|1-09879}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.98828810975755&lng=15.590216517448427&layers=&layer=partisanmemorial&id=3179 3179] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> SLAVA PADLIM :: ZA SVOBODO </poem> |- | BAN JOŽE || 23. 4. 1924 || 2. 5. 1945 |- | BALAS JOŽE || 26. 9. 1913 || 19. 3. 1944 |- | CERJAK FRANC || 20. 4. 1903 || 29. 9. 1944 |- | KERIN JANEZ || 16. 12. 1907 || 1. 5. 1944 |- | KOSTANJŠEK ANTON || 15. 9. 1914 || 19. 3. 1945 |- | KOS MARTIN || 1. 5. 1923 || 24. 3. 1944 |- | LAPUH KAREL || 29. 8. 1923 || 9. 5. 1945 |- | LIPAR JOŽE || 25. 1. 1925 || 22. 11. 1944 |- | MOLAN JOŽE || 1. 3. 1918 || 24. 3. 1944 |- | OGOREVC IVAN || 29. 12. 1913 || 2. 3. 1945 |- | PETAN IVAN || 21. 8. 1920 || 8. 3. 1945 |- | PETAN JOŽE || 16. 3. 1917 || 7. 1. 1945 |- | REBRŠAK JOŽE || 12. 3. 1926 || 24. 3. 1944 |- | REBRŠAK ANTON || 3. 11. 1906 || 15. 3. 1945 |- | SLOVENC KAREL || 23. 9. 1921 || 9. 3. 1945 |- | VRETIČ MARTIN || 3. 12. 1912 || 3. 9. 1944 |- | ZUPAN JOŽE || 2. 7. 1902 || 14. 11. 1944 |- | colspan=3 style="text-align:center; line-height:50px;" | ŽRTVE FAŠIZMA |- | BOGOVIČ MARTIN || 10. 11. 1903 || 24. 2. 1945 |- | KRŽAN JOŽE || 15. 3. 1930 || 6. 11. 1944 |- | KROŠELJ ANA || 5. 6. 1874 || 20. 9. 1944 |- | PETAN JOŽEF || 6. 12. 1892 || 2. 3. 1945 |- | PETAN URŠULA || 9. 12. 1895 || 2. 3. 1945 |- | PETAN ANKA || 16. 6. 1928 || 2. 3. 1945 |- | PETAN JOŽEFA || 7. 3. 1927 || 2. 3. 1945 |- | PETAN IVAN || 12. 9. 1930 || 2. 3. 1945 |- | PLANINC JOŽEFA || 24. 12. 1896 || 24. 3. 1945 |- | REBERŠAK FRANC || 12. 2. 1901 || 15. 3. 1945 |- | VRSTOVŠEK ANTON || 13. 3. 1912 || 16. 12. 1944 |- | SLOPŠEK JOŽEF || 3. 4. 1907 || 5. 3. 1945 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Balon House 05.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša [[Ivan Balon|Ivana Balona]] | [[Stara vas - Bizeljsko]] 19 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/RDWQZYtDF8SRXgyHA] | {{EID|1-10509}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | Ivan Balon |- | colspan=2 style="text-align:center;" | deželni vinorejski komisar |- | 1863 | style="text-align:right;" | 1897 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | Hvaležni vinogradniki. |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Stojanski Vrh 04.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) | [[Stojanski Vrh]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/NZCciZhmjcbHrMdG8] | {{EID|1-09880}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.862217714398724&lng=15.536599159240724&layers=&layer=partisanmemorial&id=3428 3428] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | V BORBI ZA SVOBODO SO PADLI: |- | KUHAR JOŽE || 1916-1942 |- | PEŠEC RUDI || 1916-1945 |- | PEŠEC JOŽE || 1914-1945 |- | ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923-1943 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> KRAJEVNI ODBOR ZB NOV CERKLJE OB 20 - LETNICI VSTAJE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim in izgnancem v Veliki Dolini.JPG|center|150px]] | Padli borci (4) in izgnanci (75) | [[Velika Dolina]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/cjUTJGJEitrb4h4Q9] | {{EID|1-10510}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.85362866142242&lng=15.651483535766602&layers=&layer=partisanmemorial&id=3431 3431] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> IZ TEH KRAJEV JE BILO IZGNANIH 1150 PREBIVALCEV OB PRVEM KRAJEVNEM PRAZNIKU SEPTEMBER 1985 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PADLI ZA SVOBODO ANDREJ POŽGAJ 1901 - 1941 JOŽE ŠINKO 1919 - 1943 FRANC POLH 1919 - 1944 ALOJZ PRIŠEL 1920 - 1944 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> DOMOVINA JE ENA NAM VSEM DODELJENA IN ENO ŽIVLJENJE IN ENA SMRT ŽUPANČIČ </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> NIHČE IMENOVAN - NIHČE POZABLJEN IZGNANCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945 </poem> |- | colspan=4 | ---- |- | colspan=4 style="text-align:center;" | V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU 1941 - 1945 |- | colspan=4 | ---- |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> GAJ BAHČIČ LOVRENC 1872 - 1943 FRIGELJ MARTIN 1919 - 1945 HOSTNIK JANEZ 1882 - 1945 POŽGAJ ANA 1873 - 1944 ŽIBERT MARIJA 1877 - 1942 RIBNICA BARKOVIČ MARIJA 1904 - 1945 NOVOSEL FRANC 1941 - 1943 NOVOSEL MIHA 1964 - 1944 NOVOSELIČ BARICA 1938 - 1943 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BREZJE AJSTER MARIJA 1877 - 1947 BARKOVIČ ANA 1869 - 1943 BARKOVIČ JOŽEF 1873 - 1945 MARKOVIČ MARIJA 1879 - 1943 FRIGELJ STANISLAV 1938 - 1941 MATKOVIC MARIJA 1877 - 1944 MATKOVIC MARIJA 1885 - 1943 ŠKOFLJANEC JOŽE 1869 - 1943 ŠKRLEC HELENA 1885 - 1942 ŠKRLEC JOŽE 1878 - 1945 ŠKRLEC MIHA 1880 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> KORITNO BAŠIČ FRANC 1875 - 1944 ČUDIČ JOŽE 1888 - 1943 ČUDIČ MARTIN 1897 - 1944 KOMOČAR HELENA 1870 - 1944 KVARTUH MARIJA 1876 - 1945 POZGAJ BARICA 1877 - 1943 VIRANT MIHA 1923 - 1945 VIRANT MIHAEL 1889 - 1944 ZOBARIČ MARIJA 1873 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> LAZE BOGOVČIČ ANA 1883 - 1942 POŽGAJ JURIJ 1095 - 1945 VOGRIN MARIJA 1886 - 1945 PONIKVE BIŠČANIČ FRANC 1883 - 1943 GALIČ JOŽEFA 1940 - 1941 KUHAR IVANA 1941 - 1943 ROSTOHAR JANEZ 1928 - TOMŠE LJUDMILA 1941 - 1942 VOGRIN MARIJA 1923 - </poem> |- | colspan=4 | ---- |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> CIRNIK BUKOVINSKI JANEZ 1873 - 1945 BUKOVINSKI JOŽE 1894 - 1943 CIRNSKI MARIJA 1875 - 1944 CIRNSKI MARIJA 1929 - 1945 CIRNSKI ZOFIJA 1919 - GAJSKI FRANC 1901 - 1943 GAJSKI MARIJA 1876 - 1943 MATKOVIČ ZOFIJA 1923 - 1943 ZOFIČ MARIJA 1941 - 1942 NOVA VAS NOVOSELIČ ANTONIJA 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PERIŠČE NOVOSEL JURE 1864 - 1944 VELIKA DOLINA BIZJAK JANEZ 1890 - 1943 DOLINAR MIHAEL 1860 - 1941 GNJEZDA JANEZ 1871 - 1944 KLEMENČIČ TEREZIJA 1911 - 1943 KLEMENČIČ TEREZIJA 1943 - 1943 NOVOSEL JERA 1870 - 1945 ŽRLIČ FRANČIŠKA 1911 - 1945 ŽRLIČ MARTIN 1860 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PODGRAČENO FRANKO JANEZ 1877 - 1942 FRANKO MARIJA 1859 - 1941 TOMŠE ANA 1861 - 1943 TOMŠE VIKTOR 1923 - 1943 MALA DOLINA PETRIČ BARBARA 1902 - 1945 POŽGAJ KAROL 1941 - 1945 POŽGAJ MARIJA 1879 - 1944 POŽGAJ MARIJA 1912 - 1943 POŽGAJ MARIJA 1943 - 1945 POŽGAJ URŠULA 1877 - 1944 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> RAJEC AGNIČ ALOJZ 1912 - 1942 AGNIČ FRANC 1903 - 1943 AGNIČ JURIJ 1867 - 1942 ČANČAR MARTIN 1879 - 1944 MUNIČ ALOJZIJA 1926 - 1941 MUNIČ JOŽEF 1943 - 1945 ŠPELKO JANEZ 1866 - 1944 ŠTOJS JANEZ 1923 - 1944 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Obrež 02.jpg|center|150px]] | Dom prvih borcev (3) | [[Veliki Obrež]] 15 | 2. svetovna vojna,<br>rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/9XaYa2r1YFtP4aR38] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.903036794575954&lng=15.666933059692385&layers=&layer=partisanmemorial&id=7779 7779] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO: ŠAVRIČ JOŽE ROJ. 22.4.1921 PADEL 27.12.1941 ŠAVRIČ JOŽE ROJ. 26.3.1892 PADEL 10.9.1942 ŠAVRIČ ANA ROJ. 30.5.1896 PADLA 4.4.1943 SLAVA PRVIM BORCEM DOBOVE! <span style="float:right;">K. O. ZB DOBOVA</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik kurirjem postaje TV-28 S v Volčjeh.JPG|center|150px]] | Kurirji postaje TV-28 S | [[Volčje, Brežice|Volčje]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/LQzAkNsfvVUczg969] | {{EID|1-09877}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.98415409893935&lng=15.580050945281984&layers=orthophoto&layer=partisanmemorial&id=3181 3181] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TV-28 S 1943 1945 </poem> | style="padding-left:50px;" | SR 81 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Rudi Rožanc in Zgornja Pohanca 03.jpg|center|150px]] | Padli aktivist Rudi Rožanc | [[Zgornja Pohanca]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/QWdmww2ef2HkijUK6] | {{EID|1-10513}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.985165821896224&lng=15.545825958251955&layers=&layer=partisanmemorial&id=3185 3185] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU JE 4.8 1942 PADEL EDEN PRVIH AKTIVISTOV NOB V POSAVJU RUDI ROŽANC-SLAVO ŠTUDENT IZ CELJA ZB ARTIČE 1961 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Župeča vas 07.jpg|center|150px]] | Rojstna domačija [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] | [[Župeča vas]] | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/qrWdQQS455bbBndPA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Dr STANISLAVU LENIČU 1911-1991 HVALEŽNI ROJAKI :: 2012 </poem> |} <!-- konec glavne tabele --> |} == Statistika == {{Katzbirke|Monuments and memorials in Municipality of Brežice}} {| class="wikitable" width=27% ! Število<br>naselij ! Število<br>spomenikov ! Spomenikov<br>na naselje ! Naselja s<br>spomeniki |- style="text-align:center;" | 109 | 114 | {{Replace|{{#expr: 114 / 109 round 2}}|.|,}} | 35 ({{Replace|{{#expr: 3500 / 109 round 1}}|.|,}} %) |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! ! Na prostem ! Na fasadah ! V zgradbah |- ! style="text-align:left;" | Spomeniki – skulpture | 64 | 1 | 2 |- ! style="text-align:left;" | Spomeniki – spominske plošče | 2 | 35 | 10 |} {| class="wikitable" style="text-align:right;" width=27% ! Kategorija ! Štev. ! Delež |- | style="text-align:left;" | [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečki upor 1573]] | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Avstro-Ogrska|avstroogrska doba]] | 1 | {{Replace|{{#expr: 100 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]] | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] | 53 | {{Replace|{{#expr: 5300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenska os. vojna]] | 13 | {{Replace|{{#expr: 1300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | cerkvena zgodovina | 8 | {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | zgodovina – razno | 2 | {{Replace|{{#expr: 200 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->znamenite osebnosti | 24 | {{Replace|{{#expr: 2400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->rojstne hiše | 8 | {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->nesreče | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | colspan=4 style="background-color:white;" | |- | colspan=4 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Trije spomeniki so hkrati posvečeni {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in kmečkim uporom: {{Brez preloma|Bizeljsko 3153}}, {{Brez preloma|Brežice 3155}} in {{Brez preloma|Pišece 1699}}. Dva spomenika sta hkrati posvečena {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in rojstnim hišam: {{Brez preloma|Rigonce 3170}} in {{Brez preloma|Veliki Obrež 7779}}. Tu pri številu spomenikov po kategorijah so šteti ločeno.</small> |} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col2right col3right" ! colspan=3 | Naselja z vsaj 4 spomeniki |- | [[Brežice]] | 22 | {{Replace|{{#expr: 2200 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Pišece]] | 14 | {{Replace|{{#expr: 1400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Cerklje ob Krki]] | 10 | {{Replace|{{#expr: 1000 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Dobova]] | 7 | {{Replace|{{#expr: 700 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Bizeljsko]] | 6 | {{Replace|{{#expr: 600 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Kapele, Brežice|Kapele]] | 5 | {{Replace|{{#expr: 500 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Artiče]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Sromlje]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |} {| class="wikitable" width=47% ! colspan=3 | Najstarejši spomeniki |- | Posvetitev stare cerkve || [[Cerklje ob Krki]] (cerkev – notranjost) || style="text-align:center;" | 1676 |- | Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] (cerkev sv. Jerneja) || style="text-align:center;" | 1696 |- | Zgraditev cerkve sv. Lovrenca || [[Bizeljsko]] (cerkev sv. Lovrenca –<br>notranjost) || style="text-align:center;" | 1737 |- | Sveti Janez Nepomuk || [[Brežice]] (pri gradu) || style="text-align:center;" | 18. stoletje |- | Grob rodbine Moscon<br>(plošča Theresie Moscon) || [[Pišece]] (pokopališče) || style="text-align:center;" | 1815 |- | Nagrobne plošče rodbine Moscon || [[Pišece]] (cerkev – notranjost) || style="text-align:center;" | 19. stoletje |- | Grob Ivana Balona || [[Bizeljsko]] (pokopališče) || style="text-align:center;" | 1898 |- | colspan=3 style="background-color:white;" | |- | colspan=3 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Spomenik Janeza Nepomuka pri gradu je kopija originala, ki ga hrani [[Posavski muzej Brežice]].</small> |} {| class="wikitable" width=40% ! colspan=3 | Najvišje ležeči spomeniki (nad 300 m) |- | Lovska nesreča Jožeta Verstovška || [[Podgorje pri Pišecah]] || style="text-align:center;" | 651 m |- | Nagrobni spomenik Ivana Kerina || [[Pavlova vas]] || style="text-align:center;" | 618 m |- | Borci in žrtve fašizma || rowspan=3 | [[Pečice]] || style="text-align:center;" | 430 m |- | Začasni vadbeni center || style="text-align:center;" | 419 m |- | Žrtvi fašizma (2), padli (7) || style="text-align:center;" | 418 m |- | Ustanovitev Kozjanskega odreda || rowspan=2 | [[Silovec]] || rowspan=2 style="text-align:center;" | 373 m |- | Sedež Postaje milice Brežice leta 1991 |- | Padla aktivista (2) in žrtve fašizma || [[Čedem]] || style="text-align:center;" | 381 m |- | Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] || style="text-align:center;" | 335 m |- | Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) || [[Curnovec]] || style="text-align:center;" | 317 m |- | colspan=3 style="background-color:white;" | |- | colspan=3 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Meritve so pridobljene z [[Atlas okolja|Atlason okolja]].</small> |} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Brežice| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Brežicami|Spomeniki]] surtqcazeljl1ptqmvexjy32duxa1jq 6753503 6753502 2026-09-21T18:07:54Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ tn 6753503 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[spomenik]]ov v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]''' je urejen po abecednem redu naselij, v katerih se nahajajo. Vsebuje tako spomenike kot spominske plošče. Število v oklepaju pomeni število imen posameznikov, navedenih na spomeniku. == Seznam == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col4center col5center col6center col7center plainlinks" ! Slika ! Namen ! Naselje ! Kategorija ! [[Google Zemljevidi|G.]] ! [[Register kulturne dediščine Slovenije|EID]] ! [https://partizanstvo.si/ Par.] |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Artičah.JPG|center|150px]] | Padli v borbi (19) | [[Artiče]] (pri prosvetnem domu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/4TZ6JUdwmVXNppcW9] | {{EID|1-10473}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.9523831301629&lng=15.575094223022463&layers=&layer=partisanmemorial&id=3151 3151] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Steber</u> |- | {| style="text-align:center;" | valign=top | <poem> SLOVENSKI OKTET </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ARTIČE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> 21. JULIJ 1974 </poem> | style="padding-left:50px; text-align:left;" | <poem> BORCI 2. ČETE KOZJANSKEGA BATALJONA <span style="color:black;">[?]</span>. S. B. </poem> |} |- | &nbsp; |- | {{Poravnava tabele}} {| class="col2center" |- | colspan=3 style="text-align:center; color:black;" | <u>Plošča</u> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS |- | colspan=3 | &nbsp; |- | DRŽANIČ ALOJZ || ROJEN || 15. 6. 1913 PADEL 18. 2. 1943 |- | MOLAN IVAN || " || 15. 5. 1915 USTRELJEN 9. 3. 1944 |- | ARNŠEK MIHAEL || " || 10. 2. 1925 PADEL 23. 3. 1945 |- | ZORKO MARIJA || " || 21. 12. 1921 PADLA 24. 3. 1944 |- | ZORKO STANKO || " || 4. 4. 1923 OBEŠEN 21. 7. 1944 |- | ZORKO JOŽE || " || 20. 11. 1926 PADEL 9. 4. 1944 |- | CERJAK STANKO || " || 13. 10. 1920 PADEL 24. 3. 1944 |- | PINTERIČ LADISLAV || " || 25. 12. 1923 UMRL V DACHAU 28. 4. 1945 |- | GODLER JOŽE || " || 7. 3. 1925 PADEL 2. 5. 1945 |- | BUČAR JOŽE || " || 16. 12. 1916 PADEL 16. 1. 1945 |- | LUPŠINA FRANC || " || 16. 7. 1923 PADEL 18. 2. 1943 |- | PEČNIK JOŽE || " || 10. 10. 1921 USTRELJEN 6. 12. 1944 |- | PETACI FRANC || " || 12. 10. 1912 USTRELJEN 8. 7. 1944 |- | MOLAN JOŽE || " || 9. 5. 1907 PADEL 7. 1. 1945 |- | LUPŠINA PAVLE || " || 5. 5. 1919 OBEŠEN 21. 7. 1944 |- | MIRT JANEZ || " || 8. 5. 1915 PADEL 23. 2. 1945 |- | OMERZO IVAN || " || 12. 12. 1928 PADEL 1945 |- | VRETIČ JOŽE || " || 28. 4. 1915 USTRELJEN 14. 3. 1944 |- | ŽERJAV JOSIP || " || 2. 4. 1914 USTRELJEN 11. 8. 1944 |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN POZNIM RODOVOM <span style="float:right;">KRAJEVNI ODBOR ZB ARTIČE</span> </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Radu Dernaču v Artičah.JPG|center|150px]] | Rado Dernač | [[Artiče]] (pred prosvetnim domom) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/3vdAgy6JKXYbReSN6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | RADO DERNAČ 1909 - 1970 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Ani Gabrič v Artičah.JPG|center|150px]] | Ana Gabrič | [[Artiče]] (pred šolo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/o6Gyn7nrYWjqT6Pe6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANA GABRIČ 1886 - 1967 UČITELJICA <span style="float:right;">V ARTIČAH</span> <span style="float:right;">POSTAVILI NJENI UČENCI 23.6.1990</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Monument in Artiče 01.jpg|center|150px]] | Padli (48) | [[Artiče]] (pred [[Cerkev sv. Duha, Artiče|cerkvijo]]) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/mGzDCdyvcDfCKarCA] | {{EID|1-09868}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> ŽRTVAM SVETOVNE VOJNE 1914-18 </poem> |- | valign=top | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | style="text-align:center;" | ARTIČE | style="text-align:right;" | ŠT. |- | LAPUH JOŽE || 13 |- | LEVAK FRANC || 8 |- | KOPRIVC SEVERIN || 22 |- | METLIČAR JOŽE || 21 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ARNOVA SELA |- | BALAS JANEZ || 28 |- | BOGOVIČ ANTON || 22 |- | BOGOVIČ FRANC || 22 |- | DRŽANIČ PAVEL 42 || |- | HABINC JOŽE || 36 |- | MIRT JOŽE || 57 |- | PINTERIČ FRANC || 13 |- | PINTERIČ FRANC || 23 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DEČNA SELA |- | ARINGER JOŽE || |- | DIMIČ FRANC || 8 |- | HRIBERŠEK JOŽE || 3 |- | KROŠL ANTON || 6 |- | OGOREVC JANEZ || 26 |- | PETAN JOŽE || 28 |- | RADANOVIČ JANEZ || 9 |- | ROŽMAN JANEZ || 27 |- | SUMREK FRANC || 39 |- | VIMPOLŠEK ANTON || |- | VIMPOLŠEK FRANC || |- | VOGRINC MIHA || 2 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DOLENJA VAS |- | ŠKOF JOŽE || 60 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | style="text-align:center;" | CURNOVEC | style="text-align:right;" | ŠT. |- | CERJAK JOŽE || 64 |- | CIZELJ ANTON || 35 |- | ČERNELIČ MARTIN || 30 |- | ROŽMAN KAROL || 28 |- | ŽERJAV FRANC || 25 |- | ŽERJAV JANEZ || 25 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MALI VRH |- | HRIBERŠEK ANDREJ || 35 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ZG. OBREŽ |- | GERJEVIČ JANEZ || 6 |- | ZORKO FRANC || |- | ŽGALIN FRANC || |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SP. POHANCA |- | DERNAČ ALOJZIJ || 16 |- | DIMIČ JOŽE || 20 |- | GLOGOVŠEK ANTON || 17 |- | KOVAČIČ MARTIN || 22 |- | KUŽNER ALOJZIJ || 3 |- | PREDANIČ FRANC || 10 |- | RODMAN FRANC || 7 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | TREBEŽ |- | IVANŠEK ANTON || 40 |- | RAMELE CEZAR || 2 |- | TURK JANEZ || 25 |- | ZORKO JOŽE || 4 |- | ŽERJAV MARTIN || 5 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VOLČJE |- | ŽABKA VID || 31 |} |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MIR Z VAMI ! |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:right;" | 1932 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB na Bizeljskem.JPG|center|150px]] | Padli borci, izgnanci (84),<br>uporni bizeljski kmetje [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|punta 1573]] | [[Bizeljsko]] (pri gasilskem domu) | 2. svetovna vojna,<br>kmečki upor 1573 | [https://maps.app.goo.gl/tbVCt9eBiqsrMuuR7] | {{EID|1-09869}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=46.013222296314446&lng=15.685429573059084&layers=&layer=partisanmemorial&id=3153 3153] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | {| | style="text-align:center; color:black;" | <u>Vrh spomenika</u> |- | style="text-align:center;" | O F |- | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> "MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KO SO POD SVETLIM SONCAM SUŽNI DNOVI!" :::::: F. PREŠEREN </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> "DOMOV BOM ŠEL IN SREDI MAJSKIH NJIV ZAVRISKAL BOM PREŠERNO KAKOR SVAT IN VINA STAREGA SE BOM NAPIL." :::::: M. BOR </poem> |} |- | {| |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. steber</u> | <u>2. steber</u> | <u>3. steber</u> |- | valign=top | <poem> UMRLI IZGNANCI V TUJINI 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ANTOLOVIČ HEDVIKA ANTOLOVIČ KARLO ASL BERNARDA BABIČ MARIJA BALON FRANČIŠKA BALON FRANC BALON FRANC BALON MILOŠ BALON TEREZIJA BALON TEREZIJA BIBIČ ANTON DEGEN VINCENC DERNIKOVIČ MARTIN DOMITROVIČ EVA FEGUŠ MARIJA FIJOLIČ URŠA GERŠAK ANTONIJA GERŠAK ANTON GOLOBIČ JANEZ GREGL FRANC </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> HUDINA ZVONKO ILJAŠ VINKO ILJAŠ NEŽA JAGODIČ ANTON JELČIČ ALOJZIJA JELČIČ SLAVA KELHER ANTON KELHER JERNEJ KELHER MARIJA KELHER PEPCA KORBER VINKO KOVAČIČ JANEZ KOVAČIČ TEREZIJA KOVAČIČ TEREZIJA KRIŽANČIČ MARIJA LATIN ROZIKA MALUS MIHAEL MIHELIN ANTON MIHELIN FRANČIŠKA MIHELIN MARKO NEPUŽLAN IVAN </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>4. steber</u> | <u>5. steber</u> | <u>6. steber</u> |- | valign=top | <poem> NEPUŽLAN BRANKO OGOREVC ANA OSOJNIK NEŽA PAVLIN KARL PETRIŠIČ ANTON PINTERIČ IGNAC PINTERIČ FRANC PINTERIČ MARIJA POLAK JOŽE POŽEK VINKO PRISTOLIČ JOŽE PRISTOLIČ NEŽA PUTRIH ANTON ŠEKORANJA FRANC ŠEKORANJA IVAN ŠEPETAVC ANA ŠEPETAVC JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ŠEPETAVC BRANKO ŠEPETAVC JOŽEF ŠKOF ZVONKO ŠNEBERGER FRANC TRAMPUŠ FRANČIŠKA TRAVNIKAR MARIJA ULČNIK MARIJA URLEP ANTON ŽNIDERČIČ ANTON GERŠAK FRANČIŠKA GERŠAK IVAN OSOJNIK MIHAEL PUSTAK FRANC ROŽMAN FRANC ŠEPETAVC ERIKA ŠKOF ANTON GREGL JOŽE GRUDEN IVANKA NEPUŽLAN FRANC ŠEPETAVC JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BABIČ BARBARA PAVLIN FRANC KOCJAN PEPCA NEPUŽLAN AMALIJA LIPEJ ANDREJ ŽMAVC MARIJA </poem> |} |- | {| |- style="text-align:center; color:black;" | <u>3. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>4. in 5. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> ZVEZE SLOVENSKE ŠTAJERSKE IN HRVATSKE MED NARODNO OSVOBODILNO VOJNO SO BILE NA BIZELJSKEM. KOZJANSKI IN ZAGORSKI BORCI SO USPEŠNO SODELOVALI V BOJIH Z UKOPATORJI. </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> V TEJ KLETI SO IMELI SESTANKE OD NOVEMBRA 1943 DO SEPTEMBRA 1943 AKTIVISTI IN BORCI NOV. KI SO SE VKLJUČILI V KOZJANSKI ODRED OB 20. LETNICI KO. ZB. NOV. ---- SPOMINSKA PLOŠČA JE PRENEŠENA IZ OBJEKTA VINARSKE KLETI BIZELJSKO </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>6. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>7. plošča</u> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> 1941 SO NEMCI IZGNALI IZ POSAVJA IN POSOTELJA OKROG 40 000 PREBIVALCEV. IZ BIZELJSKEGA JE BILO IZGNANIH 3011 LJUDI. </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> "ZIMZELEN SI ZA TRAK JE DEL PERO KOKOTOVO PRIPEL..." <span style="float:right;">A. AŠKERC</span> V PUNTU 1573 SO UPORNI BIZELJSKI KMETJE Z BRATOM GUBCEM UDARILI PO TUJI GOSPODI. </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Bizeljsko 02.jpg|center|150px]] | Sedež obmejnega voda Teritorialne obrambe | [[Bizeljsko]] (večnamenski dom) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/msH93j6h69YBkS61A] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2014 V TEJ STAVBI JE BIL JULIJA 1991 SEDEŽ OBMEJNEGA VODA TERITORIALNE OBRAMBE, KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN BOJNO VAROVANJE NOVE DRŽAVNE MEJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 09.jpg|center|150px]] | Zgraditev [[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkve sv. Lovrenca]] | [[Bizeljsko]] ([[cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko|cerkev sv. Lovrenca]]<br>– notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/pTUw4msGPD3KXgLt9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MDCCXXV HAEC ECCLESIA FVNDITVS REAED IFICATA ET A CELSISSIMO AC REVERENDISSIMO PRINCIPE AC DOMINO DNO SIGISMVNDO FELICE DEI ET APOSTOLICAE SEDIS GRATIA EPISCOPO LABA CENSI S R I PRINCIPE EX COMITIBVS DE SCHRATTENPACH &C &C CONSECRATA FVIT DIEXXAVG MDCCXXXVII SUB CVRA THOMAEKAPLE VICARIO 10CI# AN LOCI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Ivan Balon 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Ivan Balon|Ivana Balona]] | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/F6iUoJsdaiAgR9XJ8] | {{EID|1-10474}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> IVAN BALLON deželni vinorejski komisar <nowiki>*</nowiki> 13. Februara 1863 + 31. Decembra 1897 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (18) | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/9iDbDXGpHFDhVwNg7] | {{EID|1-10475}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.01565502517621&lng=15.695954561233522&layers=&layer=partisanmemorial&id=2717 2717] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right col3right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> SLAVA PADLIM BORCEM BIZELJSKO </poem> |- | PUTRIH FRANC || 5.III.1917. – || 23.VI.1942. |- | GREGEL KARL || 28.VII.1922. – || 7.I.1943. |- | MIHELIN MARKO || 3.V.1923. – || 13.IX.1943. |- | ROŽMAN ANTON || 10.X.1917. – || 1.X.1943. |- | GREGEL FRANC || 3.IX.1895. – || 9.IV.1944. |- | ŠKOF KARL || 25.VI.1912. – || 9.IX.1944. |- | DERNIKOVIČ MARTIN || 8.X.1911. – || 12.II.1945. |- | PRISTOLIČ JOŽE || 8.II.1919. – || 12.II.1945. |- | GREGEL ZDRAVKO || 28.XII.1923. – || 15.II.1945. |- | KOVAČIČ FERDO || 20.V.1925. – || 15.II.1945. |- | DUHANIČ IVAN || 14.XII.1920. – || 18.II.1945. |- | GREGEL AVGUST || 27.VII.1909. – || 4.III.1945. |- | MALUZ MIHAEL || 6.VIII.1923. – || 10.III.1945. |- | ROŽER ANTON || 4.XII.1919. – || 20.III.1945. |- | ROŽMAN ALOJZ || 11.IX.1919. – || 6.IV.1945. |- | BALON IVAN || 15.V.1915. – || 15.IV.1945. |- | MALUZ IVAN || 15.V.1915. – || 10.V.1945. |- | KOREN IVAN || 14.XI.1914. – || 15.5.1945. |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of priests in Bizeljsko Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Franc Špelič|Franca Špeliča]] | [[Bizeljsko]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/Lr8mzqF6ji4ZzD9s8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Tu počiva oče FRANC ŠPELIČ duhovnik roj. 24.9.1927 posv. 21.11 1993 v Gospodu zaspal 10.4 2012 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Anton Kržan in Blatno 02.jpg|center|150px]] | Padli borec Anton Kržan | [[Blatno]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/fa5dwmbqvK3cn8mi6] | {{EID|1-10478}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.970466303063425&lng=15.618395805358888&layers=&layer=partisanmemorial&id=2733 2733] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:grey;" | <poem> V SPOMIN PADLEMU BORCU 6. 3. 1943 KRŽAN ANTONU ROJ. 5. 1. 1917 V GLOBOKEM ZB NOV GLOBOKO </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Blatno 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) | [[Blatno]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/R7QxAkDjSfy74LQG9] | {{EID|1-10477}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.97699812104441&lng=15.616464614868166&layers=&layer=partisanmemorial&id=2734 2734] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:grey;" | <poem> SLAVA PADLIM BORCEM ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 VARLEC ANTON 1923–1944 KOSTREVC ANTON 1920–1944 DUH SLAVKO 1915–1945 Z.B.GLOBOKO 8.8.1965 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Bartholomew's Church (Blatno) 25.jpg|center|150px]] | Zgraditev [[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkve sv. Jerneja]] | [[Blatno]] ([[Cerkev sv. Jerneja, Blatno|cerkev sv. Jerneja]]) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/Usa5kDL9qVTBTtDEA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> <span style="font-size:140%;">I</span>N<span style="font-size:140%;">A</span>NNO d1693 <span style="font-size:140%;">I</span>AHR <span style="font-size:140%;">I</span>ST <span style="font-size:140%;">D</span>IE<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">SP</span>ARDHOLMAE <span style="font-size:140%;">E</span>R<span style="font-size:140%;">P</span>AVED <span style="font-size:140%;">B</span>ORTEN<span style="font-size:140%;">D</span>ER<span style="font-size:140%;">C</span>EIT IRO<span style="font-size:140%;">H</span>OCH <span style="font-size:140%;">B</span>IRDIG<span style="font-size:140%;">I</span>N<span style="font-size:140%;">G</span>OD<span style="font-size:140%;">G</span>EIS DLIHEN<span style="font-size:140%;">H</span>ER<span style="font-size:140%;">M</span>ARTINPETERKOVITZ <span style="font-size:140%;">P</span>FARER<span style="font-size:140%;">V</span>ND<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">P</span>ROBST . <span style="font-size:140%;">I</span>N ANNOd1696<span style="font-size:140%;">I</span>AHRER<span style="font-size:140%;">P</span>AVTER<span style="font-size:140%;">T</span>URN<span style="font-size:140%;">SB</span>A RDHOLMAEALS<span style="font-size:140%;">C</span>IHREN<span style="font-size:140%;">P</span>ROBSD<span style="font-size:140%;">I</span>OHA NES<span style="font-size:140%;">S</span>VONG<span style="font-size:140%;">S</span>EINE<span style="font-size:140%;">B</span>IRDINANNA <span style="font-size:140%;">S</span>ONIGINVNT<span style="font-size:140%;">I</span>ACOBSONIGMADHESONG </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim pred Železniško postajo Brežice.JPG|center|150px]] | Padli borci in žrtve (21) | [[Brežice]] (pred [[Železniška postaja Brežice|železniško postajo]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/nPzsyJZcfrUUkWXk9] | {{EID|1-10481}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.92363612743482&lng=15.58640241622925&layers=&layer=partisanmemorial&id=7778 7778] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3right col4right col5right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | <poem> KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO, TAKŠNI STE PADLI ZA NAŠO SVOBODO. <span style="float:right;">– KAJUH –</span> </poem> |- | colspan=5 | &nbsp; |- | BLAŽEK MARTA || * || 22.7.1923 || style="padding-left:10px;" | + || 4.5.1944 |- | CERJAK MARJAN || " || 2.2.1924 || " || 27.11.1941 |- | CERJAK SREČKO || " || 18.5.1918 || " || 27.12.1941 |- | CERJAK ANTON || " || 3.5.1916 || " || 4.1945 |- | GOLIČ JOŽE || " || 2.2.1919 || " || 3.3.1945 |- | HERVOL STANKO || " || 29.11.1924 || " || 23.3.1944 |- | JURKAS JOŽE || " || 25.6.1910 || " || 1943 |- | KRAGL ANTON || " || 9.9.1913 || " || 20.4.1945 |- | KRAGL VIKTOR || " || 1.10.1926 || " || 1.8.1944 |- | MARČUN JULKA || " || 13.8.1925 || " || 8.2.1945 |- | MILAVEC MARICA || " || 22.2.1924 || " || 18.3.1945 |- | MILAVEC IVAN || " || 8.2.1922 || " || 29.11.1941 |- | MILAVEC ALBIN || " || 3.2.1923 || " || 29.11.1941 |- | MILAVEC MARJAN || " || 16.8.1924 || " || 29.11.1941 |- | PERIC IVAN || " || 8.7.1888 || " || 24.10.1942 |- | ZORKO FRANC || " || 24.12.1923 || " || 15.4.1944 |- | ZAKŠEK IVAN || " || 14.2.1913 || " || 20.9.1944 |- | SAVNIK FRANC || " || 21.1.1919 || " || 12.3.1945 |- | VOLČANŠEK STANKO || " || 1911 || " || 1944 |- | CERJAK IVAN || " || 25.9.1911 || " || 1944 |- | ŽABKAR ANTONIJA || " || 10.6.1910 || " || 31.8.1942 |- | colspan=5 | &nbsp; |- | colspan=5 style="text-align:right;" | KO ZB BREŽICE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 77.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Brežiška četa|Brežiške čete]] | [[Brežice]], Cesta bratov Milavcev 110<br>(pri železniškem prehodu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/u7uehrpHhXFCy4xB6] | {{EID|1-10482}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.9220165991004&lng=15.59214234352112&layers=&layer=partisanmemorial&id=3154 3154] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI SO PRI ŽELEZNIČARJU FRANCU MILAVCU 28.10.1941 SKOJEVCI POD VODSTVOM DUŠANA KVEDRA IN RUDIJA JANHUBE USTANOVILI BREŽIŠKO ČETO, KI JE V POSAVJU ZANETILA VSTAJO PROTI OKUPATORJU <span style="float:right;">OB 20-LETNICI REVOLUCIJE ZVEZA BORCEV NOV BREŽICE</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:World War I Memorial in Brežice 01.jpg|center|150px]] | padli v vojni (45) | [[Brežice]] (pri gasliskem domu<br>v Šentlenartu) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/PSz2WEY5BbfzgfXj7] | {{EID|1-30290}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> SPOMENIK NA SVETOVNO VOJNO OD 27. VII. 1914 DO 3. XI. 1918 POSTAVILI OBČANI OBČINE ZAKOT </poem> |- | style="text-align:center;" | IN DRUGI | style="text-align:center;" | DOBROTNIKI |- | colspan=2 style="text-align:center;" | 1919 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> UMRLIM IN PADLIM JUNAKOM NAJ BOG SVETI RAJ PODELI, UBOGIM RANJENCEM IN HROMIM V LJUBEZNI POMAGAJMO VSI! A ONIM KI SREČNI IN ZDRAVI POVRNEJO SPET SE DOMOV NAJ SLAVA ZA NJIHOVA DELA OSTANE DO POZNIH RODOV! TA SPOMENIK POSTAVLJEN JE PO TRUDU IN ZASLUGAH </poem> |- | style="text-align:center;" | JANEZA KREAČIČA<br>ŽUPANA | style="text-align:center;" | JANEZA ŠETINCA<br>ZAPISNIKARJA |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO BREZINA |- | &nbsp; |- | LUBŠINA JANEZ || * 1865. |- | ŠETINC MARTIN || * 1885. |- | VALENČAK FRANC || * 1875. |- | KRAGL JOŽE || * 1891. |- | KRAGL JANEZ || * 1898. |- | LAPUH FRANC || * 1888. |- | ZORKO JANEZ || * 1900. |- | LAPUH CENE || * 1874. |- | NOVOSELC MARTIN || * 1890. |- | NOVOSELC JOSEF || * 1897. |- | FERENČAK JANEZ || * 1896. |- | LAPUH MARTIN || * 1892. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ČERNC |- | &nbsp; |- | ŽNIDERŠIČ ANTON || * 1894. |- | GRUBIČ JANEZ || * 1890. |- | GRUBIČ FRANC || * 1886. |- | GRUBIČ IVAN || * 1887. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ZVERINJAK |- | &nbsp; |- | SAUNIK JANEZ || * 1881. |- | SAUNIK FRANC || * 1886. |- | REBERŠAK MIHA || * 1889. |- | REBERŠAK JANEZ || * 1892. |- | VOLČAJNK JOŽEF || * 1888. |- | CERJAK FRANC || * 1893. |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna stran</u> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ZAKOT |- | &nbsp; |- | PEČNIK IVAN || * 1896. |- | BENJA JOŽE || * 1895. |- | POŽAR ANDREJ || * 1896. |- | BRATANIČ JOŽE || * 1890. |- | BRATANIČ JANEZ || * 1894. |- | SIMON ADOLF || * 1899. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO BUKOŠEK |- | &nbsp; |- | BRATANIČ JANEZ || * 1878. |- | PETELINC JANEZ || * 1881. |- | PETAN JOŽE || * 1875. |- | STARČIČ JANEZ || * 1891. |- | DERŽIČ KARL || * 1892. |- | KAPUSTA JOŽE || * 1896. |- | KAUČIČ JOŽE || * 1882. |- | IVANŠEK MIHA || * 1887. |- | IVANŠEK FRANC || * 1895. |- | PETAN KARL || * 1888. |- | MEZNARIČ JOŽE || * 1894. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO ST. LENART |- | &nbsp; |- | ŠETINC JOŽE || * 1891. |- | CIZEL ANTON || * 1875. |- | RUS MIHA || * 1891. |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SELO CUNDROVEC |- | &nbsp; |- | METLIČER JANEZ || * 1873. |- | SEPEC IVAN || * 1893. |- | ŠERBEC MARTIN || * 1881. |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 78.jpg|center|150px]] | Sedež Teritorialne obrambe za občino in Posavje | [[Brežice]], Cesta svobode 15<br>(Izpostava URSZR) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/bUk2zpAZKDXkSRgC7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.908267362512106&lng=15.598279237747194&layers=&layer=othermemorials&id=530 530] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 20. 10. 2007 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BREŽIŠKIM TERITORIALCEM - SLOVENSKIM VOJAKOM IN BOJEVNIKOM V SPOMIN 1968 - 2018 OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE JE PLOŠČO POSTAVILO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO </poem> |- | &nbsp; |- | <poem> V TEJ STAVBI JE BIL V LETIH OD 1980 DO 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, LETA 1990 SEDEŽ OBČINSKEGA ŠTABA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN LETA 1991 SEDEŽ TER POVELJNIŠKO MESTO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE, KI JE NAČRTOVAL IN VODIL BOJE V POSAVJU. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča v Knjižnici Brežice.JPG|center|150px]] | [[Jože Toporišič]] | [[Brežice]], Trg Jožeta Toporišiča 2<br>([[Knjižnica Brežice|knjižnica]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/7CzvYq7TKgFvMUsFA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | dr. Jože Toporišič |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 49.jpg|center|150px]] | Zmaga v slovenski osamosvojitveni vojni | [[Brežice]] (pri domu kulture) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/k6S6dqYTwg72Hd17A] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90808073163578&lng=15.588752031326296&layers=&layer=othermemorials&id=411 411] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | OSAMOSVOJITVENA VOJNA 1991 | style="padding-left:100px; text-align:right;" | OBELISK ZMAGE |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | <poem> Pomnik ob 30. obletnici samostojne Republike Slovenije je postavila Občina Brežice na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice. Avtor: Alojz Konec Projektant: Naino d.o.o. Izvajalec: SL-inženiring Boršt d.o.o. 2021 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Suzane pred Gimnazijo Brežice.JPG|center|150px]] | [[Suzana (Danielova knjiga)|Suzana]] | [[Brežice]] (pred [[Gimnazija Brežice|gimnazijo]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/uXB13WpcBfhGup6g6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | [brez napisa] |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 58.jpg|center|150px]] | Samostan delovanja [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] | [[Brežice]], Trg izgnancev 14<br>([[Gimnazija Brežice|gimnazija]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/R5eAX7qk7yE3kx6z9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> VALENTIN VODNIK <nowiki>*</nowiki> 1758 † 1819 prvi slovenski pesnik in časnikar, frančiškan, duhovnik, narodni buditelj, šolnik, pisec, mož mnogih dejavnosti, tu deloval v l. 1781 - 1782. Societas Veteranorum Posaviensium A. D. 2022 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancev v Brežicah.JPG|center|150px]] | Izgnanci | [[Brežice]], Trg izgnancev<br>(pred nemškim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/CpGUFrr5JUm2Fqnb7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90664738559029&lng=15.588870048522951&layers=&layer=partisanmemorial&id=1369 1369] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | IZGNANCEM 1941 – 1945 || || |- | | <poem> ::: ARHITEKT ::: F. FILIPČIČ </poem> | <poem> ::: KAMNOSEK ::: JANEZ JENIČ </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice National Hall 01.jpg|center|150px]] | Narodni dom | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 39<br>(narodni dom) | avstroogrska doba | [https://maps.app.goo.gl/4Nn3eUB6bhH7Se136] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NARODNI DOM JE BIL V DOBI NARODNOSTNIH BOJEV POLITIČNO IN KULTURNO SREDIŠČE BREŽIŠKIH SLOVENCEV </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Lawrence's Parish Church (Brežice) 11.jpg|center|150px]] | Zlata in biserna maša [[Andrej Majcen|Andreja Majcna]] | [[Brežice]] ([[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkev sv. Lovrenca]] –<br>notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YVfz7A6YPiJySVVbA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ CERKVI JE OBHAJAL ZLATO MAŠO (1983) IN BISERNO MAŠO (1993) ČASTNI ČLAN ŽUPNIJE BREŽICE BOŽJI SLUŽABNIK ANDREJ MAJCEN (1904 - 1999) SALEZIJANSKI MISIJONAR NA KITAJSKEM IN VIETNAMU OD 1935 DO 1979 VODITELJ DUHOVNIH POKLICEV IN ZAVZET SPOVEDNIK ŽUPNIJA SV. LOVRENCA BREŽICE, 23. APRILA 2017 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Cross Chapel in Slomškov dom, Brežice.jpg|center|150px]] | Opremitev kapele sv. Križa | [[Brežice]], Kržičnikova ulica 2<br>(Slomškov dom – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/ZPyrSRbvQyczigHx7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Apparat<span style="color:gold;">V</span>s pro Orator<span style="color:gold;">I</span>o Ho<span style="color:gold;">C</span> s<span style="color:gold;">V</span>b paro<span style="color:gold;">C</span>ho <span style="color:gold;">MIL</span>an Kše<span style="color:gold;">L</span>a <span style="color:gold;">VIII</span>. Ka<span style="color:gold;">L</span>. O<span style="color:gold;">C</span>tobres e<span style="color:gold;">X</span> tota <span style="color:gold;">VI</span>rt<span style="color:gold;">V</span>ta s<span style="color:gold;">V</span>e praeparat<span style="color:gold;">V</span>s e<span style="color:gold;">X</span>stet<span style="color:gold;">I</span>t <span style="color:gold;">D</span>eo grates </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Town Hall 04.jpg|center|150px]] | [[Radoslav Razlag]] | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 22<br>(mestna hiša) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/6FLGXortoL6R2Rta6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Dr. Jakob Radoslav Razlag Rodoljub, pesnik, pisec, odvetnik, prvi slovenski glavar dežele Kranjske, narodni buditelj, glasnik Zedinjene Slovenije. Radoslavci, 12. 7. 1826 – Brežice, 5. 6. 1880 ---- Ob 140-letnici njegove smrti, 5. 6. 2020 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Kose v Brežicah.JPG|center|150px]] | Junaki kmečkih uporov, izgnanci,<br>zaporniki, talci in borci NOB | [[Brežice]], Bizeljska cesta | kmečki upori,<br>2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/SGi3AVTYmspq3SA46] | {{EID|1-10480}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.90412400939415&lng=15.593343973159792&layers=&layer=partisanmemorial&id=3155 3155] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> V SPOMIN JUNAŠTVU NAŠIH DEDOV V KMEČKIH PUNTIH TRPLJENJU IZGNANCEV V NEMŠKIH TABORIŠČIH ZAPORNIKOM IN TALCEM FAŠISTIČNEGA NASILJA PADLIM BORCEM V OSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Municipal Building 03.jpg|center|150px]] | Neoddaja orožja | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 18<br>(občina) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/wtfKCQQuK5HubfeZ7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OROŽJA NISMO ODDALI V ZAHVALO OBČINI BREŽICE ZA PREPREČITEV NELEGALNEGA ODVZEMA OROŽJA TERITORIALNE OBRAMBE MAJA 1990 ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cesta prvih borcev (Brežice) 04.jpg|center|150px]] | Hiša delovanja [[Stanko Černelč|Stanka Černelča]] | [[Brežice]], Cesta prvih borcev 10 | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/uSMkLGKaY5yr348aA] | {{EID|1-09870}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.903393291394664&lng=15.591847300529482&layers=&layer=partisanmemorial&id=3156 3156] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI JE DELOVAL Dr. STANKO ČERNELČ UMORJEN KOT PARTIZANSKI ZDRAVNIK V GORJANCIH PRI JAVORJU DNE 14.IX.1942 M. O. ZVEZE BORCEV BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice 26.jpg|center|150px]] | Sveti [[Janez Nepomuk]] | [[Brežice]] (pri [[Grad Brežice|gradu]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/JUqrb1Pag2MCQZFw5] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed"" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> [brez napisa; zraven stebra stoji informacijska tabla] </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Iron Bridge 41.jpg|center|150px]] | Zgraditev in obnova [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]] | [[Brežice]]<br>(na začetku [[Dvojni most, Brežice|dvojnega mostu]]) | zgodovina – razno | [https://maps.app.goo.gl/TDt9VYZuLSea67cD7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Desna plošča</u> |- | valign=top | <div style="text-align:center;">MOST ČEZ SAVO IN KRKO OBNOVLJEN 2021</div> <small>INVESTITOR: OBČINA BREŽICE IZVAJALEC: RAFAEL d.o.o. SEVNICA</small> | style="padding-left:50px;" | <div style="text-align:center;">MOST ČEZ SAVO IN KRKO <small>MOST ČEZ SAVO,MOST ČEZ KRKO,INUNDACIJA<br>MED MOSTOVOMA IN OPORNI ZID V BREŽICAH</small> ZGRAJEN LETA:1906 OBNOVLJEN:1991–1996</div> <small>INVESTITOR:REPUBLIKA SLOVENIJA<br> <span style="padding-left:27%;">MINISTRSTVO ZA PROMET IN</span><br> <span style="padding-left:27%;">ZVEZE IN OBČINA BREŽICE</span><br> IZVAJALEC: GRADIS-GRADBENO PODJETJE<br> <span style="padding-left:27%;">LJUBLJANA p.o.</span></small> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci (5), neznani padli borci | [[Brežice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/pgSTcLbJhYso1pX77] | {{EID|1-10479}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.900348996180334&lng=15.597981512546541&layers=&layer=partisanmemorial&id=3157 3157] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Osrednji spomenik</u> | style="padding-left:50px;" | <u>1. spomenik levo</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. spomenik levo</u> |- style="text-align:center; | valign=top | <poem> PADLIM NEZNANIM BORCEM NOV. 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> JANEZ GRAMC ROJ.1907 - 27.3.1972 ŠPANSKI BOREC IN BOREC NOV. </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ALOJZ OSOJNIK ROJ.1897 - 20.4.1972 BOREC NOV. </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. spomenik desno</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. spomenik desno</u> |- style="text-align:center; | valign=top | <poem> MILAVEC FRANC 1888 - 1980 MARIJA 1892 - 1983 BORCA NOV. </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> IVAN ZORKO STANE ROJ.1907 - 1.8.1971 BOREC NOV. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (11) | [[Brežice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/9487PGmznrpkTMuA9] | {{EID|1-10479}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.90006900969778&lng=15.598021745681764&layers=&layer=partisanmemorial&id=3158 3158] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- valign=top style="text-align:center;" | | <poem> ŠABAN KREŠTALICA 1924 ILIDŽA </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MILAN KOVČIĆ 1923 SARAJEVO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FEHIM SMAJIĆ 1917 BUGOJNO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FRANJO STEPIĆ 1922 SLUNJ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> FRANJO ČEKO 1922 TRAVNIK </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> BOŽO SIMIĆ 1902 SARAJEVO </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> LUKA KNEŽEVIĆ 1913 SANSKI MOST </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MIHAJLO JERIĆ 1923 BIHAĆ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> MIJAJLO JEKIĆ 1926 BIHAĆ </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> VASO ZAKANOVIĆ 1924 ZENICA </poem> | style="padding-left:20px;" | <poem> ŠABAN VITEŠKI 1924 ILIDŽA </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=11 style="text-align:center;" | <poem> BORCI IV. KRAJIŠKE DIVIZIJE JA. PADLI DNE 9.5.1945 ZA OSVOBODITEV BREŽIC IN OKOLICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grob Franja Stiplovška v Brežicah.JPG|center|150px]] | Grob [[Franjo Stiplovšek|Franja Stiplovška]] | [[Brežice]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/sxBinEY5RhRq4tvf6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> FRANJO STIPLOVŠEK SLOVENSKI SLIKAR 1898–1963 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Cemetery 08.jpg|center|150px]] | Grob [[Stanko Škaler|Stanka Škalerja]] | [[Brežice]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YCdkwrd6pL2iLh2w8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | PROF·STANKO ŠKALER RAVNATELJ POSAV·MUZEJA |- | <poem> ŠTOVIČEK V. 1973 </poem> |- | &nbsp; |- | {| | ANGELCA || style="padding-left:50px;" | 1924 - 2009 |- | STANKO || style="padding-left:50px;" | 1929 - 1973 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ŠKALER |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krško Company Memorial 11.jpg|center|150px]] | Ustrelitev borcev krške partizanske skupine (10) | [[Bukošek]] (gozd Dóbrava) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/2n6NivtDdkEX9GyY9] | {{EID|1-09372}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=45.93315456530843&lng=15.638608932495119&layers=&layer=partisanmemorial&id=2735 2735] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI DNE 30.7.1941 PRVI BORCI ZA SVOBODO </poem> |- | GRABER JOŽE || * 1922 |- | JERNEJEC PETER || * 1914 |- | KAPLAN RADO || * 1912 |- | KAPLAN MILAN || * 1918 |- | KAPLAN ZDENKO || * 1922 |- | KASTELIC RAJKO || * 1922 |- | KASTELIC FRANC || * 1923 |- | PRESKAR FRANC || * 1917 |- | PRESKAR TONČI || * 1921 |- | URANJEK IVANKA || * 1919 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MESTNA ZVEZA BORCEV BREŽICE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Brežice Hunting Lodge 01.jpg|center|150px]] | Padli vojak [[Jernej Molan]] | [[Bukošek]] 70 (lovski dom Brežice) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/LBQ8m5Ut6a2SVLYx7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN ČLANU LD BREŽICE JERNEJU MOLANU KI JE KOT PRIPADNIK T.O. PADEL V VOJNI ZA SLOVENIJO 7.6.1991 OB 10. OBLETNICI 25.6.2001 LD BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]] | Uničenje 5 letal in tehnične opreme | [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6] | {{EID|1-10485}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.88612016283032&lng=15.520943105220796&layers=&layer=partisanmemorial&id=3169 3169] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V NOČI S 7. NA 8. JULIJ 1943 SO BORCI 5. SNOUB IVAN CANKAR NAPADLI LETALIŠČE V CERKLJAH OB KRKI,KI JE BILO V ROKAH NEMCEV, UNIČILI PET LETAL IN DEL TEHNIČNE OPREME OB 40 LETNICI NAPADA ZZB NOV OBČINE BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jernej Molan Barracks 01.jpg|center|150px]] | Osvojitev [[Letališče Cerklje ob Krki|letališča]] | [[Cerklje ob Krki]] 4 a ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/1F69n9wviRtqhNpU6] | {{EID|1-10485}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.88594465984058&lng=15.521012842655182&layers=&layer=othermemorials&id=250 250] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top style="text-align:center;" | <poem> 27. JUNIJA 1991 SO PRIPADNIKI ENOTE 25. OBMOČNEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE IZVEDLI MINOMETNI NAPAD NA LETALIŠČE JUGOSLOVANSKE ARMADE CERKLJE OB KRKI, ZARADI ČESAR SO GA VSA NJIHOVA LETALA ŠE ISTEGA DNE ZAPUSTILA. 26. OKTOBRA SO GA PRIPADNIKI TERITORIALNE OBRAMBE DOKONČNO PREVZELI IN OD TAKRAT STA LETALIŠČE IN CELOTNO OBMOČJE VOJAŠNICE V LASTI VOJSKE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> DRUGEGA DNE AGRESIJE NA SLOVENIJO, 28.6.1991 JE V ORGANE ZA NOTRANJE ZADEVE RS ORGANIZIRANO PRESTOPILA SKUPINA VOJAŠKIH PILOTOV Z LETALIŠČA CERKLJE. NJIHOVEMU ZGLEDU JE SLEDILO VSE VEČ PRIPADNIKOV JLA, KI SO PRESTOPILI V TO. TAKO SO OSLABILI NJENO VOJAŠKO IN MORALNO MOČ TER POMEMBNO PRISPEVALI K OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE 25 LET SAMOSTOJNOSTI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Rudolf Maister]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Vojašnica Jerneja Molana|vojašnica]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/vMp41MggwPwvZrcX9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> GENERAL RUDOLF MAISTER 210. UČNEMU CENTRU SV OB 5. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE RS KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI IN AVTOR JERNEJ ZORKO JUNIJ 1996 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Padli borci | [[Cerklje ob Krki]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/gqKsC9FVuuTWEzobA] | {{EID|1-09871}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.88402249240164&lng=15.516418218612673&layers=&layer=partisanmemorial&id=3167 3167] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM V BORBI ZA SVOBODO 1941-1945 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | Izgnanci (82) | [[Cerklje ob Krki]] (pred gasilskim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/nCUHUgN5YUGzWqL1A] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | |- | style="text-align:center;" | <poem> CELO LASTOVKA SI NAJDE DOM V SPOMIN IZGNANCEM 1941 – 1945 CERKLJE OB KRKI ''„ Mati !“'' </poem> | |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> GNEZDO ZA <nowiki>*</nowiki> BORŠT ŽIBERT MIHA <nowiki>*</nowiki> BRVI PRAH MARTIN PRAH URŠULA <nowiki>*</nowiki> BUŠEČA VAS BARBIČ JANEZ GOLOBIČ JOŽE GOLOBIČ JOŽE KODRIČ ANA OŠTIR TEREZIJA PAVLOVIČ ANA VEGELJ JANEZ CERKLJE/KRKI BUTARA JOŽE DUŠAK TEREZIJA HORŽEN JOŽE KUŽELJ JANEZ RAČIČ JANEZ ŠKULJ MARTIN <nowiki>*</nowiki> DOL. PIROŠICA GOLOB NUTBURGA KOLENC JOŽE KOŽAR HERMINA LOPATIČ MARIJA PAVLOVIČ JULIJANA UNETIČ JOŽE </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> SVOJE MLADIČE <nowiki>*</nowiki> ČREŠNJICE BUTKOVIČ MARIJA HORŽEN ANA HORŽEN JOŽE KOMATAR FRANC NOVAK KAROLINA SRPČIČ FRANC ŠKOFLJANC MARTIN VINTER MARIJA ZLOBKO MARIJA KOŽAR MIHA <nowiki>*</nowiki> GAZICE BARBIČ MAJDA <nowiki>*</nowiki> GOR. PIROŠICA GRAMC FRANC MESNJAK MARIJA OŠTIR ANA VEGELJ FRANČIŠKA <nowiki>*</nowiki> HRASTJE BENČIN KAREL BENČIN STANKO PEGAM JOŽE PEGAM VILJEM RAČIČ JANEZ <nowiki>*</nowiki> HITI JOŽEF ČREŠNJICE </poem> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE OB KRKI ''„ Bog !“'' </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> PRI TVOJIH OLTARJIH <nowiki>*</nowiki> IZVIR SRŠEN ANA SRŠEN JOŽE SUBAN ANTON <nowiki>*</nowiki> POŠTENA VAS KLEMENČIČ BLAŽ KLEMENČIČ ELIZABETA KLEMENČIČ VALENTIN <nowiki>*</nowiki> RAČJA VAS KERIN LEOPOLD JEVŠNIK TEREZIJA KODRIČ FRANČIŠEK PETELINC ANTONIJA PILTAVER ANGELA SMUKOVIČ FRANC URBANČ MARIJA <nowiki>*</nowiki> VRHOVSKA VAS DORNIK ALOJZ GRAMC JOŽEF SRPČIČ ANA STIPIČ JOŽE <nowiki>*</nowiki> STOJANSKI VRH MOLAN ANA OŠTIR JOŽE PEŠEC MARIJA ŠTEFANIČ MARTIN </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MOJ GOSPOD IN MOJ BOG <nowiki>*</nowiki> VINJI VRH KODRIČ MARTIN <nowiki>*</nowiki> ZASAP LOPATIČ MARIJA STREHAR IVANA STRLE MIHAEL VIDENIČ MARIJA <nowiki>*</nowiki> ŽUPEČA VAS AMBROŽIČ FRANC AMBROŽIČ ANICA DROBNIČ ANTON GRAMC ANA GRAMC NADA GRAMC SONJA GRAMC STANKO HORŽEN JANEZ TURŠIČ FRANČIŠKA ZORIČ ANA ZORIČ MARIJA ZORKO JOŽE ZORKO MARIJA </poem> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> 11. OKTOBER 2008 KAMNOSEŠTVO JANEZ JENIČ KOVAŠTVO JERNEJ ZORKO PROJEKTANT STANISLAV TURŠIČ ''„ Domovina !“'' </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Stanislava Leniča na cerkvi v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | [[Stanislav Lenič]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ŠKOF STANISLAV LENIČ 1911–1991 BLAGOR GOSPODOVE ČREDE HVALEŽNI FARANI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 35.jpg|center|150px]] | Posvetitev stare [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkve]] | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center; color:black;" | [manjka prepis] |- | style="text-align:center;; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> [URSINO DE BERTHIS, DOKTOR OBOJNEGA PRAVA, PO BOŽJI] IN APOSTOLSKEGA [SEDEŽA MILOSTI ŠKOF IN GRO]F TRŽAŠKI, [OD PRESLAVNEGA IN PREČASTITEGA KNEZ]A IN GOPSODA, GOSPODA FRANCESCA BARBARA, [OGLEJSKEGA PATRIAR]HA, POSLAN KOT GENERALNI VIZITATOR, JE POSVETIL V VASI CERKLE 21. AVGUSTA LETA 1611 CERKEV, GLAVNI OLTAR SV. MARKA IN POKOPALIŠČE TER OBLETNICO POSVETITVE NA DAN SV. JERNEJA PRENESEL IN ZA PRENESENO RAZGLASIL V SVOJEM PISMU, KI GA JE ODNESEL ČAS. POTRJUJEM GAŠPER TUNKELSTEINER, DOKTOR TEOLOGIJE, APOSTOLSKI PRONOTAR, KRŠKI ŽUPNIK. <big>V</big> TEM TE<big>M</big>P<big>L</big>JU SE OHRANJA E<big>DI</big>NO PRA<big>V</big>O Z<big>V</big>ELI<big>Č</big>ANJE <span style="color:black;"><nowiki>[</nowiki>[[c:File:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 36.jpg|vir]]<nowiki>]</nowiki></span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Mark's Parish Church (Cerklje ob Krki) 37.jpg|center|150px]] | Graditelj [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|nove cerkve]] Anton Gabrič | [[Cerklje ob Krki]] ([[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/1HSityWMbkm6uu298] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANTONU GABRIČU ki je sezidal to cerkev l. 1905, 27 let je bil župnik v Cerkljah, kjer je umrl 19. aprila 1919. Blag mu spomin ! </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik svetega Janeza Nepomuka v Cerkljah ob Krki.JPG|center|150px]] | Sveti [[Janez Nepomuk]] | [[Cerklje ob Krki]] (pri mostu) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/97XkGgM2LFJLtoAk7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | SVETI JANEZ NEPOMUK |- | <poem> Leseni kip svetega Janeza Nepomuka na lesenem mostu v Cerkljah ob Krki je darilo prebivalcev Mesta Dobřany občanom Občine Brežice ob 20. obletnici pobratenja. Leseni kip je ustvaril češki umetniški rezbar Radek Smejkal (www.smejkalradek.cz). Kip je 29. 10. 2022 blagoslovil župnik Andrej Pažur v prisotnosti župana Mesta Dobřany Martina Sobotke in župana Občine Brežice Ivana Molana. »Sveti Janez Nepomuk, varuj leseni most čez reko Krko in vse, ki ga prečkajo.« Kip je visok cca 140 cm in težak 80 kg, narejen je iz hrastovega lesa in stoji na podstavku premera 35 cm. <span style="color:black;">[sledi življenjepis svetega Janeza Nepomuka]</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Cerklje ob Krki Elementary School 04.jpg|center|150px]] | Padli borci (15), žrtve (11) | [[Cerklje ob Krki]] 3 (šola) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ezouh5rjXjdmYzvj9] | {{EID|1-10486}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.884570489605096&lng=15.522040128707888&layers=&layer=partisanmemorial&id=3168 3168] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | colspan=2 style="text-align:center | PADLIM BORCEM |- | BUTARA JOŽE || 1924 - 1945 |- | BUTARA KAREL || 1926 - 1945 |- | SRPČIČ MARTIN || 1914 - 1944 |- | BAŠKOVIČ FRANC || 1925 - 1945 |- | BAŠKOVIČ ALFONZ || 1926 -1945 |- | BUTARA FRANC || 1915 - 1943 |- | KALIN ANTON || 1921 - 1943 |- | MARETIČ JOŽE || 1923 - 1943 |- | ŠTEFANIČ RUDI || 1915 - 1944 |- | KUHAR JOŽE || 1916 - 1942 |- | PEŠEC RUDI || 1916 - 1945 |- | PEŠEC JOŽE || 1914 - 1945 |- | ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923 - 1945 |- | KUŽELJ JOŽE || 1911 - 1943 |- | colspan=2 style="text-align:center | SLAVA NJIM ! |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | colspan=2 style="text-align:center | ŽRTVE |- | IGNOTI JANEZ || 1879 - 1944 |- | KUS KAROLINA || 1928 - 1944 |- | KUŽELJ JOŽEF || 1911 - 1943 |- | KVARTUH MARTIN || 1909 - 1945 |- | GRAMC FRANC || 1920 - 1941 |- | PFEGA JANEZ || 1907 - 1944 |- | ŠPOLAR ANTON st. || 1879 - 1944 |- | ŠPOLAR ANTON ml. || 1919 - 1941 |- | SMUKOVIČ FRANC || 1929 - 1943 |- | NAGY ALBERT || 1911 - 1944 |- | ŠULEN JOŽEF || 1909 - 1944 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Petan's House, Curnovec 01.jpg|center|150px]] | Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) | [[Curnovec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/EkM31gUokemsjbN97] | {{EID|1-07166}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=45.991757117204145&lng=15.60760796070099&layers=&layer=partisanmemorial&id=3180 3180] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> TU SO PONOČI 2. MARCA 1945. USTRELILI PODIVJANI NEMŠKI FAŠISTI UJETA BORCA </poem> |- | IVANA OGOREVCA || ROJ. 29.12.1913 |- | FRANCA LATINA || ROJ. 4.2.1921<br> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | IN AKTIVISTE NOB |- | ANTONIJO ZAGMAJSTER || ST.ROJ. 29.5.1889. |- | ANTONIJO ZAGMAJSTER || ML.ROJ. 6.7.1923. |- | NEŽO ZAGMAJSTER || ROJ. 25.7.1925. |- | IVANA LIPARJA || ROJ. 20.10.1934. |- | colspan=2 style="text-align:center;" | V RAZVALINAH POŽGANE HIŠE<br>PA SO ZGORELI |- | JOŽE PETAN || ROJ. 6.12.1892. |- | URŠULA PETAN || ROJ. 9.12.1895. |- | JOŽEFA PETAN || ROJ. 7.3.1927. |- | ANKA PETAN || ROJ. 6.6.1928. |- | IVAN PETAN || ROJ. 12.9.1930.<br> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ODKRILA ZB NOV SROMLJE – PIŠECE<br><span style="float:right;">3. JUNIJA 1962.</span> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem v Čatežu ob Savi.JPG|center|150px]] | Izgnanci in umrli v tujini (56) | [[Čatež ob Savi]]<br>(pred [[Cerkev sv. Jurija, Čatež ob Savi|cerkvijo sv. Jurija]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Y6n8XjRjBwVXhwTC6] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89217841012485&lng=15.599290430545809&layers=&layer=partisanmemorial&id=1342 1342] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Srednja plošča</u> |- | <poem> V SPOMIN IZGNANCEM IN UMRLIM V TUJINI 1941 - 1945 ČATEŽ 1998 CERINA POTOKAR MARIJA TOMŠE NEŽA SPILEK FRANC SPILEK JANEZ ZUPANČIČ JOŽEK ČATEŽ AGREŽ MARIJA BUDIČ ANA GOBEC JOŽE IVANJŠEK MARTIN KOMOČAR NIKO SPILEK BLAŽ DOBENO ERJAVŠEK MARIJA OREŠAR ANTON PANGERČIČ FRANC ŠOŠKO MARIJA GLOBOČICE GRAMC MARIJA GRAMC KATARINA HORVATIČ ANA PANGERČIČ ANA TOMŠE GERA TOMŠE URŠULA </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Leva plošča</u> |- | <poem> KAMENCA GRAMC JANEZ GRAMC MARTIN GRAMC ANTON KRAŠKA VAS KLEMENČIČ MARIJA TOMŠE ANA MRZLAVA VAS LES MARIJA BAŠKOVČ CVETKO PRILIPE JELINER PETER HRIBAR FRANC PANGERČIČ MARIJA SPILEK ANDREJ TOMŠE VIKTOR STANKOVO JALOVEC ANA JALOVEC FRANC SUBAN MARIJA ŠTEFANIČ MARTIN </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Desna plošča</u> |- | <poem> SOBENJA VAS BAŠKOVIČ TEREZIJA JALOVEC JANEZ OŠTIR HELENA ŠOŠKO KATARINA ŠOŠKO JOŽE VOLK JERA VELIKE MALENCE BAŠKOVIČ NEŽA HORŽEN JANEZ KODRIČ MARIJA KOŽAR ERNEST KLAVŽAR MARIJA MUSTAR JANEZ PAVLOVIL IVAN ŠKOFLJANC VINKO TOMŠE ANTON ŽEJNO HORVAT MIHAEL PAVLOVIČ JOŽE TOMŠE SLAVKO ČATEŽ DVORŠAK LEOPOLDINA </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Čatež ob Savi Cemetery 05.jpg|center|150px]] | Grob partizana Ivana Blaževiča | [[Čatež ob Savi]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/taRUhJqWC2CEhCwP9] | {{EID|1-10487}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.891452202086704&lng=15.599960982799532&layers=&layer=partisanmemorial&id=3184 3184] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> BLAŽEVIČ IVAN PARTIZAN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dom krajanov Čatež ob Savi 02.jpg|center|150px]] | Padli (4), žrtvi fašističnega terorja (2) | [[Čatež ob Savi]] (dom krajanov) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/c9Rsjtg6d72VENCT7] | {{EID|1-10488}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.891287917203215&lng=15.60125380754471&layers=&layer=partisanmemorial&id=3174 3174] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3center" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=4 style="text-align:center;" | PADLI ZA SVOBODO DOMOVINE: |- | SMREKAR SREČKO || ČATEŽ || ROJ. || 14.5.1923 – 27.11.1941 |- | GOLOB MIRKO || ČATEŽ || " || 19.2.1911 – 31.1.1944 |- | KOLAR JANEZ || CERINA || " || 22.10.1919 – 1945 |- | KOLAR FRANC || CERINA || " || 7.12.1922 – 13.3.1945 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA |- | GOBEC JOŽE || ČATEŽ || " || 5.3.1928 – 6.12.1944 |- | PANGERČIČ FRANC || DOBENO || " || 26.1.1921 – 25.3.1943 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | SLAVA JIM ! |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Čedem 02.jpg|center|150px]] | Padla aktivista (2) in žrtve fašizma | [[Čedem]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/rSzVJZEjpZwMZej69] | {{EID|1-10489}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.84571091261422&lng=15.554054975509645&layers=&layer=partisanmemorial&id=3427 3427] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN PADLIMA AKTIVISTOMA NOB KOVAČIČ ALOJZU ŽURKO IVANU IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 KRAJEVNI ODBOR ZB KRŠKA VAS </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 02.jpg|center|150px]] | Padli (95) | [[Dobova]] (pred [[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkvijo]]) | 1. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/xF2tDJooVkBwYXYi9] | {{EID|1-09872}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| | style="text-align:center;" | SELA |- | <poem> BLAŽINČ MIHA BRINOVEC JOŽE GEČ ALOJZ GEČ IVAN GERJEVIČ JOŽE GERJEVIČ MARTIN JAKOLIČ JOŽE JAKOLIČ MIHA JURKAS JOŽE KRULIK JOŽE NOVAK JOŽE PETAN PAVEL PETELINC IVAN PETELINC IVAN PETELINC VINKO ROŽMAN FRANC SEČEN FRANC ŠAVRIČ FRANC ŠELER FRANC ŠETINC IVAN ŠETINC VINKO VAŠCER MARTIN ZORKO MARTIN ŽOKALJ JOŽE ŽOKALJ ALOJZ </poem> |- | style="text-align:right;" | ''I. <u>Savnik</u>'' |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | DOBOVA |- | <poem> CVETKO JOŽE CVETKO IVAN FURLAN FRANC VOLOVEC IVAN </poem> |- | style="text-align:center;" | RIGONCE |- | <poem> CVETKOVIČ JOŽE PINTERIČ ANDREJ POLOVIČ FRANC SEČEN IVAN ŠEPEC ANTON </poem> |- | style="text-align:center;" | VELIKI OBREŽ |- | <poem> BÖHM NIKOLA CVETKOVIČ ANTON GERJEVIČ IVAN GLOGOVIČ NIKOLA HOTKO ANTON JURKAS FRANC KEŽMAN IVAN KOPINČ FRANC KOVAČIČ FRANC POLOVIČ ANTON POLOVIČ IVAN RADANOVIČ IVAN STROJNIK IVAN VUČAJNK JANEZ </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | GABERJE |- | <poem> BOSINA IVAN GEČ ANTON JURMAN JOŽE LUBŠINA ANDREJ MOLAN ANTON NOVOSELC ŠTEFAN STAJNKO JANEZ VUČAJNK JANEZ </poem> |- | style="text-align:center;" | MALI OBREŽ |- | <poem> KEŽMAN FRANC ŠAVRIČ IVAN ŠAVRIČ FRANC ŠAVRIČ MARKO ZUPANČIČ IVAN ZUPANČIČ ALOJZ ZUPANČIČ FRANC </poem> |- | style="text-align:center;" | MOSTEC |- | <poem> GOLOBIČ JANEZ HORVATIČ JOŽE SLUGA JANEZ SLUGA FRANC STAJNKO IVAN ŠOŠKO JOŽE TOPORIŠIČ IVAN UREK FRANC </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | style="text-align:center;" | LOČE |- | <poem> BOGOVIČ JOŽE IVANŠEK ANTON JURMAN MARTIN KATIČ JANEZ KATIČ JOŽE KOVAČIČ MARTIN ŠELER JANEZ ŠELER JOŽE UREK JANEZ VUČAJNK JANEZ ŽIBERT ANTON </poem> |- | style="text-align:center;" | MIHALOVEC |- | <poem> CETIN JOŽE FURLAN FRANC GERJEVIČ FRANC HORVATIČ FRANC HORVATIČ JOŽE ŠKVARČ ANDREJ ŠKVARČ IVAN UREK IVAN VOGRINC IVAN VOLOVEC MARTIN VUCAJNK ANTON VUČAJNK JOŽE VUČAJNK MARTIN </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Holy Name of Mary Parish Church (Dobova) 18.jpg|center|150px]] | Prometna nesreča župnika Petra Vrtačiča | [[Dobova]] ([[Cerkev Marijinega imena, Dobova|cerkev]] – notranjost) | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/2XxE5JFT78egzgCy6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> † V SPOMIN NA PRVO OBLETNICO TRAGIČNE PROMETNE NESREČE IN SMRTI ŽUPNIKA P. PETRA VRTAČIČA ROJ. 6.7.1935 V PRISTAVICI ŽUP. ŠENTJERNEJ, ŽUPNIK V DOBOVI OD 10.8.1983 - 19.9.1984 <span style="float:right;">HVALEŽNI DOBOVSKI FARANI</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova 02.jpg|center|150px]] | Žrtve NOB (38), žrtve fašističnega terorja (17),<br>umrli v izgnanstvu (95) | [[Dobova]] (kulturni dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/P4hrf4uFKwjTcjqR9] | {{EID|1-09873}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89464445960601&lng=15.659138560295107&layers=&layer=partisanmemorial&id=3171 3171] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | 1941 | | style="text-align:center;" | 1945 |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ---- |- | colspan=3 style="text-align:center;" | V VEČNI SPOMIN IN SLAVO ŽRTVAM N.O.V. IZ OBČINE DOBOVA: |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | GERJOVIČ CIRIL || * 1923 † 1941 |- | ŠAVRIČ JOŽE || * 1921 † 1941 |- | ŠAVRIČ JOŽE || * 1892 † 1942 |- | AVŠIČ ANTON || * 1915 † 1942 |- | KOSTEVC ANTON || * 1915 † 1942 |- | KEŽMAN ANTON || * 1923 † 1942 |- | GERJOVIČ AVGUST || * 1917 † 1943 |- | ŠAVRIČ ANA || * 1896 † 1943 |- | KEŽMAN KARL || * 1922 † 1944 |- | GERJOVIČ MARKO || * 1914 † 1944 |- | ŠAVRIČ MARKO || * 1912 † 1944 |- | DERŽIČ JOŽE || * 1922 † 1944 |- | ZUPANČIČ MARIJA || * 1926 † 1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | MEDVEDEC JOŽE || * 1918 † 1944 |- | DERŽANIČ MARTIN || * 1911 † 1944 |- | KOBLER VINKO || * 1922 † 1944 |- | VIDMAR FRANC || * 1920 † 1944 |- | VIDMAR DRAGO || * 1924 † 1944 |- | KEŽMAN VINKO || * 1912 † 1944 |- | DANEO JOŽE || * 1910 † 1944 |- | ŠELER FRANC || * 1922 † 1944 |- | CETIN-VENTURINI JOŽICA || * 1906 † 1944 |- | ŽABKAR JOŽE || * 1923 † 1945 |- | MEDVEDEC MILKA || * 1922 † 1945 |- | MEDVEDEC REZIKA || * 1911 † 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | JURMAN MIHA || * 1898 † 1945 |- | BOSINA FERDO || * 1911 † 1945 |- | VEBLE ANTON || * 1903 † 1945 |- | VOGRINC STANE || * 1910 † 1945 |- | SUŠIN JOŽE || * 1920 † 1945 |- | KATIČ BERNARD || * 1925 † 1945 |- | ŠEPEC ANTON || * 1912 † 1945 |- | GAŠPARIN JOŽE || * 1909 † 1945 |- | CETIN ANTON || * 1912 † 1945 |- | PARAZAJDA MILENKO || * 1908 † 1945 |- | LUBČINA MARTIN || * 1909 † 1945 |- | ŠAVRIČ FRANC || * 1923 † 1945 |- | KOBLER JOŽE || * 1907 † 1945 |} |- | &nbsp; |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA |- | &nbsp; |- | valign=top | {| | |- | BÖHM NIKOLA || * 1902 † 1945 |- | BOGOVIČ JOŽE || * 1934 † 1945 |- | GOLOBIČ STANKO || * 1936 † 1945 |- | GLOGOVIČ ANA || * 1881 † 1945 |- | GLOGOVIČ FRANC || * 1944 † 1945 |- | KEŽMAN IVAN || * 1909 † 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | GAČNIK FRANC || * 1906 † 1945 |- | LAVRIČ JOŽE || * 1896 † 1945 |- | KOPINČ JOŽE || * 1914 † 1945 |- | KOVAČIČ MIHA || * 1901 † 1945 |- | ŠRESTOR CIRIL || * 1890 † 1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PASARIČ KRISTINA || * 1919 † 1945 |- | ŠPILER FRANC || * 1899 † 1945 |- | ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943 |- | ŽNIDERIČ MARIJA || * 1927 † 1944 |- | ZUPANČIČ JOŽE || * 1893 † 1945 |- | PAVLIČ IVAN || * 1916 † 1944 |} |- | &nbsp; |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM SLAVA ! |- | colspan=3 style="text-align:right;" | K O Z B DOBOVA |- | colspan=3 style="text-align:center;" | ---- |- | colspan=3 style="text-align:center;" | SPOMIN NA UMRLE V IZGNANSTVU 1941 - 1945 |- | valign=top | {| | style="text-align:center;" | DOBOVA |- | MEGOVEC TONČKA || * 1863 † 1942 |- | MEGOVEC IVAN || * 1863 † 1942 |- | JURMAN JANEZ || * 1880 † 1942 |- | TOPORIŠIČ IVAN || * 1883 † 1942 |- | KRAMER MILENA || * 1932 † 1942 |- | JORDAN NEŽA || * 1867 † 1943 |- | VIMPOŠEK NEŽA || * 1858 † 1945 |- | ZUPANČIČ ANDREJ || * 1890 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | GABERJE |- | ŠELER ANA || * 1884 † 1942 |- | LUBŠINA MARIJA || * 1871 † 1943 |- | BLAŽEVIČ MARIJA || * 1872 † 1943 |- | BLAŽEVIČ JANEZ || * 1875 † 1943 |- | ŠELER JOŽE || * 1920 † 1943 |- | POLOVIČ FRANC || * 1898 † 1944 |- | LUBŠINA TEREZIJA || * 1893 † 1945 |- | ZUPANČIČ IVAN || * 1931 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | LOČE |- | KOVAČIČ JANEZ || * 1882 † 1942 |- | ŠELER NEŽA || * 1882 † 1942 |- | KEŽMAN FRANC || * 1927 † 1942 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MALI OBREŽ |- | KOVAČIČ MARIJA || * 1880 † 1942 |- | KOVAČIČ MIHA || * 1898 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MIHALOVEC |- | CETIN ANA || * 1862 † 1942 |- | HORVATIČ ANA || * 1874 † 1942 |- | GLAGUŠEK ANA || * 1940 † 1942 |- | GLAGUŠEK MARIJA || * 1941 † 1942 |- | ANTALOVIČ IVAN || * 1942 † 1942 |- | VUČAJNK MARIJA || * 1855 † 1943 |- | VOLOVEC MARIJA || * 1868 † 1943 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PLANINC MIHAEL || * 1874 † 1943 |- | PETRINČIČ MARKO || * 1876 † 1943 |- | ŠKVARČ IVAN || * 1881 † 1943 |- | JURKAS JOŽEF || * 1917 † 1943 |- | ŽNIDERIČ JANEZ || * 1863 † 1944 |- | UREK ANA || * 1966 † 1944 |- | KOS HELENA || * 1867 † 1944 |- | VUČAJNK NEŽA || * 1883 † 1944 |- | ŠPILER ANA || * 1900 † 1944 |- | VOLOVEC ZVONKO || * 1942 † 1944 |- | VOLOVEC ANA || * 1859 † 1945 |- | VOLOVEC FRANC || * 1860 † 1945 |- | VOLOVEC ANDREJ || * 1897 † 1945 |- | HORVATIČ ANA || * 1917 † 1945 |- | UREK JOŽE || * 1927 † 1945 |- | VOLOVEC MARJAN || * 1944 † 1945 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | MOSTEC |- | STAJNKO ANA || * 1863 † 1942 |- | MERSLAVIČ IVAN || * 1883 † 1942 |- | ŠUMLAJ ANA || * 1861 † 1943 |- | SAVNIK MARIJA || * 1859 † 1945 |- | CURHALEK DANICA || * 1923 † 1945 |- | SAVNIK IVAN || * 1936 † 1945 |- | NOVAK JOHAN || * 1911 † 1943 |- | style="text-align:center;" | RIGONCE |- | JURKAS ANTON || * 1866 † 1943 |- | LES ANTON || * 1868 † 1943 |- | PROSELC FRANC || * 1935 † 1943 |- | BLAŽINČ JOŽEF|| * 1864 † 1944 |- | &nbsp; |- | style="text-align:center;" | SELA |- | BRINOVEC ANTON || * 1941 † 1941 |- | ŠKRBEC JOŽEFA || * 1861 † 1942 |- | CVETKOVIČ MARIJA || * 1862 † 1943 |- | BENKOČ ANA || * 1863 † 1942 |- | ŠAVRIČ MARIJA || * 1864 † 1942 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | PILPAH MARIJA || * 1875 † 1942 |- | PETELINC JOŽE || * 1875 † 1942 |- | PREDANIČ JOŽEF || * 1883 † 1942 |- | SLAK NADA || * 1939 † 1942 |- | ŠAVRIČ JOŽEF || * 1941 † 1942 |- | CVETKOVIČ JOŽE || * 1859 † 1943 |- | ŠTRBULC JOŽE || * 1877 † 1943 |- | ŠETINC JOŽE || * 1904 † 1943 |- | KRULIK SLAVKO || * 1937 † 1943 |- | BENKOČ JANEZ || * 1862 † 1944 |- | CIRENSKI MARIJA || * 1875 † 1944 |- | BLAŽINČ IVAN || * 1882 † 1944 |- | STERGAR MARTIN || * 1882 † 1944 |- | GERJEVIČ ANTON || * 1929 † 1944 |- | TOPORIŠIČ ANA || * 1853 † 1945 |- | PETELINC MARTIN || * 1859 † 1945 |- | PETELINC TEREZIJA || * 1880 † 1945 |- | JAKOLIČ IVAN || * 1886 † 1945 |- | ZORKO JOŽEF || * 1886 † 1945 |- | MERSLAVIČ MILENA || * 1943 † 1945 |- | VEBLE MARTIN || * 1875 † 1943 |- | style="text-align:center;" | VELIKI OBREŽ |- | DERŽIČ MARIJA || * 1868 † 1942 |- | KRAMER JOŽEF || * 1881 † 1942 |- | KEŽMAN ANA || * 1886 † 1942 |- | SMREKAR MARIJA || * 1941 † 1942 |- | CVETKOVIČ MARIJA || * 1859 † 1943 |- | HOTKO MARTIN || * 1865 † 1943 |- | BOSINA BARBARA || * 1865 † 1943 |- | KOPINČ FRANC || * 1913 † 1943 |- | DERŽIČ ZOFIJA || * 1925 † 1943 |- | ČENŽAR RENATA || * 1942 † 1943 |- | DERŽIČ OLGA || * 1907 † 1944 |- | KREJAČIČ ANTON || * 1918 † 1944 |- | DERŽIČ JANEZ || * 1862 † 1945 |- | VAŠCER PAVLA || * 1934 † 1943 |} |- | colspan=3 style="text-align:center;" | DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBOVA |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik izgnancem pred Kulturnim domom Dobova.JPG|center|150px]] | Izgnanci | [[Dobova]] (pred kulturnim domom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/G9u3kQshCy9DJ3xT7] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89502154457508&lng=15.658958852291109&layers=&layer=partisanmemorial&id=1341 1341] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=bottom style="text-align:right;" | <poem> 1941 BRIDKA BILA JE LOČITEV, POLJUBLJAL SE DOMAČI ZID, POLJUBLJALA ŽIVINA V HLEVIH V OBUPU LJUDSTVO JE POPRED. GOSPODAR JE MILO GLEDAL PRSI MU RAZGNATI ČE, KO SE POSLOVIJO OD ŽIVINE MUKAJOČ PREPLAŠENE. ŽENA VPIJE V BOLEČINAH, KO ZAPIRA DOMAČI HRAM, KO OTROKE Z LASTNE HIŠE V TUJINO PELJE BOG VE KAM. (P. BOGOVIČ) </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> 1945 POZDRAVLJEN, POZDRAVLJEN, OJ, RODNI NAŠ KROV! ZA NAMI OSTAJA TUJINA, IZGNANCI ŽE VRAČAMO ZDAJ SE DOMOV. MINILA TRPLJENJA PREGNANSTVA ČAS, ŽE STRTE SO OSTRE VEZI. BREZPRAVNIH SRAMOTNI ŽIG ZBRISAN JE Z NAS. SVOBODNI LJUDJE SMO IN NE VEČ UMAZANI PSI. O ZLATA SVOBODA! KDOR SUŽENJ JE BIL, KAKO SE V NJEJ SREČEN POČUTIM! KDOR GRENKO IZGNANSTVA TRPLJENJE JE BIL, KAKO GLOBOKO JO OBČUTI! (A. SALMIČ) :::: DIS KO DOBOVA :::::::: 17.6.2000 </poem> |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> SPOMIN IN OPOMIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 02.jpg|center|150px]] | Aktivnosti pripadnikov organov za notranje zadeve | [[Dobova]], Selska cesta 16<br>([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN NA AKTIVNOSTI PRIPADNIKOV ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE V BOJU ZA SAMOSTOJNO IN DEMOKRATIČNO SLOVENIJO, KI SO SE PRIČELE I. 12. 1989 Z AKCIJO "SEVER" POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE DOBOVA, 2004 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Dobova Train Station 03.jpg|center|150px]] | Protifašistično zborovanje Ljudske fronte | [[Dobova]], Selska cesta 16<br>([[Železniška postaja Dobova|železniška postaja]] – notranjost) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/hEeswVqREm66U3yD7] | {{EID|1-10491}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.89845719338821&lng=15.652170181274416&layers=&layer=partisanmemorial&id=7776 7776] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> POD VODSTVOM KPS JE BILO 24 OKTOBRA 1937 NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V DOBOVI PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE, KI SO SE GA UDELEŽILI MANIFESTANTI IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE OBČINSKA KONFERENCA SZDL BREŽICE KRAJEVNA KONFERENCA SZDL DOBOVA ::::: 24. 10. 1977 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Jožeta Toporišiča pred šolo v Dobovi.JPG|center|150px]] | [[Jože Toporišič]] | [[Dobova]] (pred šolo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/tGF4SuL6aVzQWyvj9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> DR. JOŽE TOPORIŠIČ JEZIKOSLOVEC, SLAVIST AKADEMIK, <nowiki>*</nowiki> 11. oktober 1926, Mostec pri Dobovi, + 9. december 2014, Ljubljana V letih od 1933 do 1938 je obiskoval osnovno šolo v Dobovi. Vsak jezik ima svoj dom, in dom slovenščine je tukaj. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Globokem.JPG|center|150px]] | Izgnane družine, padli v NOB (34),<br>žrtve fašizma (57) | [[Globoko, Brežice|Globoko]] (pri prosvetnem domu) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/o8dB2D4618htkJqW8] | {{EID|1-10484}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.95575943702052&lng=15.618224143981935&layers=&layer=partisanmemorial&id=2740 2740] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | V SPOMIN IZGNANIM DRUŽINAM IZ OBČINE GLOBOKO LETA 1941<br> |- | colspan=2 | <poem> V SPOMIN PADLIM IZ NOV 1941 - 1945 IZ OBČINE GLOBOKO </poem> | width=50px | | colspan=2 | <poem> V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941–1945 IZ OBČINE GLOBOKO </poem> |- | valign=top | <poem> TOMINC MARJAN 1920–1943 POŽAR IVAN 1924–1943 VARLEC ANTON 1922–1943 AGREŽ ANTON 1918–1943 KRŽAN ANTON 1917–1943 KOSTREVC ANTON 1921 1944 CIZELJ MILAN 1924–1944 BRINOVEC TEREZIJA 1925–1944 ŠULAR FRANC 1922–1944 PETANČIČ IVAN 1895–1944 ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 CVETKO RUDI 1921–1944 KOLAR FRANC 1923–1945 OGOREVC ANTON 1924–1945 GERMOVŠEK STANKO 1921–1945 SELJAK FRANC 1902–1944 UMEK JOŽE 1899–1944 </poem> | valign=top style="text-align:right;" | <poem> OSOJNIK JOŽE 1917–1945 AGREŽ FRANC 1921–1943 GERMOVŠEK ANTON 1924–1943 UMEK ALOJZ 1922–1943 SUŠIN ANTON 1914–1944 STRGAR JOŽE 1892–1945 UMEK FRANC 1911–1944 ŽMAVC ANA 1921–1944 FILIPČIČ FRANC 1912–1944 ČERNELIČ NACE 1914–1945 SUŠIN JOŽE 1921–1944 ROŽMAN ANTON 1924–1945 ŽULAR ANTON 1924–1945 LATIN FRANC 1921–1945 HODE MARTIN 1918–1943 ŠULAR RUDI 1914–1944 UMEK FRANC 1907–1944 </poem> | | valign=top | <poem> CVETKO TEREZIJA 1880–1942 OGOREVC ALOJZ 1887–1943 BOSINA ANA 1930–1944 ŽIVIČ JOŽE 1890–1945 FLIS NEŽA 1864–1945 RIHEL ANA 1868–1944 URH JOŽE 1876–1944 OGOREVC MARICA 1925–1945 PLEVNIK JANEZ 1909–1943 KENE JANKO 1917–1945 OGOREVC ANTONIJA 1919–1943 JAGODIČ JOŽE 1858–1943 HRIBERŠEK FRANCKA 1858–1942 ZAJC FRANČIŠKA 1878–1944 GODLER MIRKO 1923–1944 KRŽAN JOŽE 1877–1942 HOTKO ANTONIJA 1864–1942 PŠENIČNIK VINKO 1927–1942 JELČIČ TEREZIJA 1891–1945 HOTKO JOŽEFA 1932–1945 CIZEL ROZA 1865–1943 ŽIVIČ MIHA 1914–1943 KRŽAN MARIJA 1867–1942 BRATANIČ BRANKO 1938–1942 ŽMAVC FRANC 1894–1945 UMEK MARIJA 1874–1944 ĐGALIN TEREZIJA 1873–1942 ZIDANIČ IVAN 1924–1944 HOTKO JOŽEFA 1897–1945 </poem> | valign=top style="text-align:right;" | <poem> BREGAR IVAN 1899–1942 BOSINA IVAN 1899–1944 GERMOVŠEK ANTON 1895–1944 ŽIVIČ NEŽA 1928–1943 SOTLER NEŽA 1860–1945 BRINOVEC MIHAEL 1875–1943 BIDERMAN ANTON 1909–1944 AGREŽ FRANC 1878–1943 KENE FRANC 1910–1944 KOVAČ MARTIN 1863–1945 JAGODIČ IVAN 1910–1942 PRESKAR MIHAEL 1903–1941 SUŠIN JANEZ 1860–1943 GODLER FRANC 1897–1944 KOSTEVC FRANCKA 1904–1945 RAJTERIČ ROZIKA 1893–1942 PŠENIČNIK FRANC 1888–1944 JELČIČ MARIJA 1871–1943 ŽMAVC ROZIKA 1915–1944 VERSTOVŠEK ANTON 1916–1945 ŽMAVČIČ IVAN 1925–1945 ŽITNIK ANTON 1864–1942 KOPRIVC MARIJA 1897–1941 SODIČ STANKO 1927–1943 HRIBERŠEK ANTON 1897–1943 KOVAČIČ TEREZIJA 1870–1943 ŠKRBEC FRANC 1859–1945 </poem> |- | colspan=5 style="text-align:center;" | <poem> <br>SPOMENIK JE BIL OBNOVLJEN OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN VRNITVE IZGNANCEV </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Fire Station of Skopice 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) in žrtve (4) gasilcev | [[Gorenje Skopice]] 1 (gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/NTZCCT5YoBahMcds6] | {{EID|1-10492}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.904687672901844&lng=15.542178153991701&layers=&layer=partisanmemorial&id=4751 4751] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=4 style="text-align:center;" | V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM GASILCEM |- style="text-align:center;" | colspan=2 | BORCI | colspan=2 | ŽRTVE |- | TOMŠE IVAN || 1912-1942 || style="padding-left:20px;" | FERENČAK BENO || 1903-1945 |- | RAČEČIČ JOŽE || 1912-1943 || style="padding-left:20px;" | VOVK ANTON || 1888-1942 |- | HORŽEN FRANC || 1911-1942 || style="padding-left:20px;" | VEGELJ VIKTOR || 1924-1942 |- | SLOVENEC IVAN || 1926-1945 || style="padding-left:20px;" | ŽIBERT FRANC || 1904-1942 |- | colspan=4 style="text-align:center;" | SLAVA JIM ! |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Jesenice, Brežice 04.jpg|center|150px]] | Grob partizana Jožefa Pegana | [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/cTLHaEUybvmUHb5M7] | {{EID|1-10493}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.8533297579195&lng=15.681309700012209&layers=&layer=partisanmemorial&id=5027 5027] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Tu počiva JOŽEF PEGAN <nowiki>*</nowiki> 28.8.1908 v Hrastju † 9.5.1942 Počivaj v miru ! </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele 18.jpg|center|150px]] | [[Andrej Žmavc]] | [[Kapele, Brežice|Kapele]] (pri stari šoli) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/bBRS2diHvqx45wHM9] | {{EID|1-10494}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANDREJ ŽMAVC 1874 – 1950 ZNAMENITI SLOVENSKI PEDAGOG – ENOLOG IN ZADRUŽNIK POSTAVLJENO OB 120 – LETNICI ROJSTVA </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Assumption of Mary Parish Church (Kapele) 07.jpg|center|150px]] | Aktivnost [[Župnija Kapele pri Brežicah|župnije]] | [[Kapele, Brežice|Kapele]] ([[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kapele|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/enzq6rZzBg3C7hqw9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | rowspan=2 | <poem> <span style="font-size:140%;">T</span>E<span style="font-size:140%; color:gold;">M</span>PORE <span style="font-size:140%;">E</span>P<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span>S<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>OP<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">S</span>TRES <span style="font-size:140%;">P</span>ARO<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>H<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">K</span></span>ŠE<span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>A <span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>APE<span style="font-size:140%; color:gold;">LL</span>AN<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span> <span style="font-size:140%;">R</span></span>OTER </span> <span style="font-size:140%;">E</span><span style="font-size:140%; color:gold;">CCL</span>ES<span style="font-size:140%; color:gold;">I</span>A <span style="font-size:140%;">K</span></span>APE<span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>E <span style="font-size:140%; color:gold;">VIXI</span>T <span style="font-size:140%; color:gold;">VIVI</span>T <span style="font-size:140%; color:gold;">L</span>AETA <span style="font-size:140%; color:gold;">VIV</span>A <span style="font-size:140%; color:gold;">V</span>O<span style="font-size:140%; color:gold;">C</span>E <span style="font-size:140%; color:gold;">IV</span>B<span style="font-size:140%; color:gold;">IL</span>AT </poem> | style="padding-left:50px; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> ZA ČASA ŠKOFA STRESA ŽUPNIKA KŠELE KAPLANA ROTERJA CERKEV KAPELE JE ŽIVELA, ŽIVI VESELA, ŽIVA, SE GLASNO RADUJE [2005] </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 02.jpg|center|150px]] | Padli borci (9), žrtve fašističnega terorja (11) | [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA] | {{EID|1-10495}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.93088607864724&lng=15.677071809768679&layers=&layer=partisanmemorial&id=3172 3172] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN PADLIM BORCEM N.O.V IZ KAPEL </poem> |- | ŠEPETAVC ANDREJ || 1920 – 1944 |- | GAŠPERIN JOŽE || 1903 – 1944 |- | ŽITNIK FRANC || 1925 – 1944 |- | BRADAČ RAJKO || 1922 – 1945 |- | ŠITNIK FRANC || 1915 – 1944 |- | UREK ANA || 1911 – 1943 |- | HOTKO IVAN || 1920 – 1944 |- | KRULC VINKO || 1908 – 1944 |- | KREJAČIČ JOŽE || 1914 – 1941 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA </poem> |- | colspan=2 | &nbsp; |- | MOLAN ANDREJ || 1901 – 1944 |- | VIDMAR TEREZIJA || 1901 – 1945 |- | KONHER KAREL || 1902 – 1943 |- | UREK MIHA || 1920 – 1942 |- | PŠENIČNIK IVAN || 1922 – 1945 |- | STRGAR FRANC || 1908 – 1943 |- | MERŠLAVIČ FRANC || 1912 – 1945 |- | KRAMAR FRANC || 1908 – 1942 |- | BLAŽEVIČ MARIJA || 1897 – 1945 |- | JURMAN TEREZIJA || 1888 – 1943 |- | VIDMAR IVAN || 1926 – 1945 |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VEČNA SLAVA PADLIM ! |- | colspan=2 | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:right;" | Z. B. KAPELE |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Fire Station 03.jpg|center|150px]] | Sedež karavle Teritorialne obrambe | [[Kapele, Brežice|Kapele]] 13 (gasilski dom) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/YpLXoeaoiyLHqZaMA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 17.10.2008 V TEJ STAVBI JE BIL OD AVGUSTA DO OKTOBRA 1991 SEDEŽ KARAVLE TERITORIALNE OBRAMBE IN OBMEJNEGA VODA KAPELE KI JE ZAGOTAVLJAL KONTROLO IN VAROVANJE MEJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kapele Cemetery 01.jpg|center|150px]] | Umrli v izgnanstvu (79) | [[Kapele, Brežice|Kapele]] (mrliška vežica) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/VK5EVdVCNVuWBZHF8] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.929711705649765&lng=15.675660967826845&layers=&layer=partisanmemorial&id=7500 7500] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col2right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> MED 2. SVETOVNO VOJNO SO NACISTI PREGNALI NAŠE LJUDI Z DOMAČIJ V NEMŠKA TABORIŠČA V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU </poem> |- | valign=top | {{Poravnava tabele}} {| class="col2right" | KAPELE |- | CVETKOVIČ TEREZIJA || 1942 |- | HOTKO MATIJA || 1874 - 1942 |- | KELHER ANA || 1861 - 1942 |- | KREJAČIČ FRANC || 1880 - 1943 |- | MERSLAVIČ MARIJA || 1882 - 1945 |- | PETERKOVIČ JOŽE || |- | PŠENIČNIK FRANC || 1869 - 1944 |- | PŠENIČNIK MIHA || 1903 - 1943 |- | RADANOVIČ ANTON || 1868 - 1942 |- | RADANOVIČ FRANC || 1900 - 1945 |- | RADANOVIČ FRANC || 1943 - 1945 |- | RADANOVIČ MARIJA || 1871 - 1945 |- | ŠITNIK ANA || - 1943 |- | ŠITNIK IVAN || 1914 - 1942 |- | ŠOSTAREC ANA || 1869 - 1943 |- | UREK JOŽE || 1933 - 1944 |- | UREK IVAN || 1930 - 1944 |- | VEBLE TEREZIJA || 1889 - 1943 |- | VIDMAR ANA || 1859 - 1943 |- | VIDMAR ANDREJ || 1904 - 1943 |- | VOGRINC FRANC || 1873 - 1942 |- | VOGRINC MARIJA || 1875 - 1944 |- | &nbsp; |- | ŽUPELEVEC |- | CIZELJ ANA || 1904 - 1944 |- | ERBAN FRANC || 1885 - 1943 |- | VIDMAR FRANC || 1901 - 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col1left col2right" | JERESLAVEC |- | KRAMER ANA || 1913 - 1945 |- | MEDVEDEC JOŽE || 1900 - 1942 |- | MEDVEDEC MARIJA || 1918 - 1942 |- | STANIČ MARIJA || 1891 - 1942 |- | ŠEPEC VINKO || 1923 - 1944 |- | ŠKOFCA JOŽE || 1875 - 1942 |- | UREK FRANC || 1900 - 1943 |- | VOGRINC FRANC || 1869 - 1945 |- | &nbsp; |- | PODVINJE |- | BLAŽEVIČ ANA || 1863 - 1943 |- | BORTIČ MIHAEL || |- | BORTIČ TEREZIJA || |- | KEŽMAN HELENA || 1869 - 1945 |- | KEŽMAN JANEZ || 1865 - 1942 |- | KRAJAČIČ NEŽA || |- | KRAJAČIČ PEPCA || |- | VEBLE ANA || 1873 - 1943 |- | VEBLE NEŽA || 1903 - 1944 |- | VIDMAR MARIJA || 1865 - 1943 |- | VIDMAR MARIJA || 1863 - 1944 |- | VOGRINC ANICA || 1939 - 1942 |- | VOLČANJK HELENA || 1879 - 1943 |- | VOLČANJŠEK ERIKA || 1943 - 1945 |- | &nbsp; |- | RAKOVEC |- | JURMAN MARIJA || |- | KRULC FRANC || |- | VRBANČIČ TEREZIJA || - 1945 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {{Poravnava tabele}} {| class="col1left col2right" | SLOGONSKO |- | FILIPČIČ TEREZIJA || 1897 - 1943 |- | KEŽMAN FRANC || 1886 - 1949 |- | KEŽMAN NEŽA || - 1944 |- | KOVAČIČ SLAVKO || 1943 - 1943 |- | MERSLAVIČ JOŽE || 1866 - 1943 |- | MERSLAVIČ MARIJA || 1887 - 1943 |- | POŽAR IVAN || 1867 - 1944 |- | POŽAR MARIJA || 1866 - 1943 |- | POŽAR MARIJA || 1892 - 1942 |- | PŠENIČNIK ANA || 1864 - 1943 |- | PŠENIČNIK MATIJA || 1866 - 1945 |- | RADANOVIČ MATIJA || 1905 - 1944 |- | SNEŽIČ TEREZIJA || 1940 - 1942 |- | &nbsp; |- | VRHJE |- | BRATANIČ ANA || - 1942 |- | BRATANIČ IVAN || - 1942 |- | FERLAN MARIJA || 1884 - 1943 |- | KOVAČIČ ANTON || style="text-align:left;" | 1911 - |- | KOVAČIČ ANTONIJA || 1878 - 1943 |- | KOVAČIČ IVAN || 1888 - 1942 |- | KROŠELJ FRANC || 1884 - 1943 |- | KRULC JOŽE || 1869 - 1943 |- | PŠENIČNIK ANTON || 1919 - 1945 |- | SMREKAR JOŽEF || 1910 - 1941 |- | SMREKAR MARIJA || 1905 - 1941 |- | UREK ANA || 1886 - 1945 |- | VEBLE SLAVA || 1912 - 1942 |- | VODOPIVEC ANA || 1872 - 1944 |- | UREK MIHA || 1882 - 1943 |- | NOVOSELC NEŽA || 1886 - 1942 |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DIS-KO KAPELE |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Krški vasi.JPG|center|150px]] | Padli borci NOB in žrtve fašističnega terorja (37) | [[Krška vas]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/qjaia6j3deQUi4gC6] | {{EID|1-10496}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.89082959714689&lng=15.565953254699709&layers=&layer=partisanmemorial&id=3173 3173] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> PADLI BORCI NOV IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center;" | KRŠKA VAS |- | AJSTER FRANC || 1922 - 1943 |- | BEVK RADO || 1914 - 1945 |- | GERDOVIČ ANTON || 1921 - 1942 |- | GERDOVIČ LEOPOLD || 1919 - 1944 |- | HORVATIČ IVAN || 1919 - 1944 |- | KODRIČ JOŽE || 1921 - 1942 |- | KODRIČ JOŽE || 1888 - 1945 |- | KOVAČIČ ANTON || 1923 - 1944 |- | KOVAČIČ MILAN || 1924 - 1941 |- | TOMŠE TUGO || 1923 - 1943 |- | UDOVIČ FRANC || 1908 - 1945 |- | ŽOKAL SLAVKO || 1926 -1945 |- | HORVATIČ LEOPOLD || 1905 - 1944 |- | KRANJC MARTIN || 1886 - 1944 |- | TOMŠE FRANC || 1987 - 1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | SKOPICE |- | BARBIČ IVAN || 1918 - 1944 |- | DORNIK FRANC || 1908 -1942 |- | HORŽEN FRANC || 1911 - 1944 |- | JANŽIČ MARIJA || 1908 - 1943 |- | RAČEČIČ JOŽE || 1912 - 1943 |- | TOMŠE IVAN || 1912 -1942 |- | ŽIBERT FRANC || 1904 -1942 |- | ŽIBERT RUDOLF || 1913 -1943 |- | SLOVENC IVAN || 1926 - 1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MALENCE |- | LESKOVEC ALOJZ || 1909 - 1944 |- | VINKŠEL MIHA || 1923 - 1944 |- | HORVATIČ FRANC || 1902 - 1942 |- | KOBAL IVAN || 1897 - 1943 |- | ŠKOFLJANC ANTON || 1910 - 1943 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | CERINA |- | KOLAR FRANC || 1922 - 1945 |- | KOLAR JANEZ || 1919 - 1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | ČATEŽ |- | GOLOB MIRKO || 1911 - 1944 |- | SMREKAR SREČKO || 1923 - 1941 |- | GOBEC JOŽE || 1892 - 1942 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | MRZLAVA VAS |- | LES IVAN || 1924 - 1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | GRAMCE |- | KOVAČIČ ALOJZ || 1924 - 1942 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | KAMENCE |- | ŽURKO IVAN || 1925 - 1942 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik Josipa Broza - Tita v Krški vasi.JPG|center|150px]] | [[Josip Broz - Tito]] | [[Krška vas]] 112 e (pred hišo) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/u5z6zPrFbjySBSQB8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> JOSIP BROZ TITO 1892–1980 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Krška Vas, Brežice 07.jpg|center|150px]] | Mesto podzemnega bunkerja za orožje | [[Krška vas]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/J8JvUdLLMJFLyzfU9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> Na tem mestu sta brata Anton in Milan Kovačič iz Krške vasi 113 izkopala podzemni bunker in v njem shranila orožje, ki so ga ob kapitulaciji v Krko odvrgli starojugoslovanski vojaki. Jeseni leta 1941 sta s pomočjo strica Franca Ajstra iz Krške vasi 88,orožje za oborožitev Brežiške čete v vinskih sodih prepeljala v Brezino pri Brežicah. Mlajši brat Milan, rojen 14. novembra 1924, je padel v Gorjanah pri Podsredi 29. novembra 1941. Zaradi izdaje so borce Brežiške čete v Kunejevem hramu obkolili Nemci in po kratkem boju tri ubili, več borcev pa ranili. Po pričevanju je Milan ob poizkusu zajetja aktiviral ročno bombo, ubil sebe ter nekaj sovražnih vojakov. Anton Kovačič Tonček, rojen 14. februarja 1923, je padel na Pohorju jeseni 1944 kot politični komisar 3. bataljona Šercerjeve brigade. Na Štajersko je prišel iz Bele krajine s XIV. divizijo februarja 1944. ''"Če kdor koli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej,'' ''vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej,'' ''zanjo bori se naprej."'' <span style="padding-left:100px;">''(Igo Gruden)''</span> Ob 90. letnici rojstva bratov Kovačič, leta 2014. obeležje postavila vaščana Zvone Gorišek in Irena Bausovac. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mali Vrh Memorial.jpg|center|150px]] | Tajno skladišče orožja in streliva | [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]] 21 | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/W4wztpUMyTjRsGuVA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 V TEJ STAVBI JE BILO OD SEPTEMBRA 1990 DO JUNIJA 1991 TAJNO SKLADIŠČE OROŽJA IN STRELIVA MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN TERITORIALNE OBRAMBE BREŽICE OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec, Brežice 33.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša Jožefa Šoška | [[Mostec, Brežice|Mostec]] 9 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/1nFFyQfDYsxZEsdr8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:right;" | <poem> Tukaj se je rodil JOŽEF ŠOŠKO, 1915–1984 kinooperater v Dobovi in Brežicah, ko je bil film okno v svet. Hvala za vse dobre filme. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču pred cerkvijo v Mostecu.JPG|center|150px]] | Rojstna vas [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] (pred [[Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana, Mostec|cerkvijo]]) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/BdtMPBaGc8ibzt6D6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MOSTEC rojstna vas jezikoslovca JOŽETA TOPORIŠIČA THE BIRTH PLACE OF THE LINGUIST JOŽE TOPORIŠIČ ---- <span style="color:black;">[opis cerkve v slovenščini]</span> <span style="color:black;">[opis cerkve v angleščini]</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Obeležje Jožetu Toporišiču na rojstni hiši v Mostecu.JPG|center|150px]] | Rojstna hiša [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/cRyDmC84ugauXqmLA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> V tej hiši se je rodil slovenski jezikoslovec akademik profesor doktor Jože Toporišič 11. oktober 1926 - 9. december 2014 </poem> |- | style="text-align:center;" | <poem> Slovenščino je treba spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih narodov. </poem> | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> Postavljeno v Toporišičevem letu 19. marca 2016 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mostec Antitank Trench Mass Grave 13.jpg|center|150px]] | [[Grobišče v protitankovskem jarku, Mostec|Grobišče v protitankovskem jarku]] | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/YtuwA1DTbY7R3zWY8] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> 53 MOSTEC, grobišče v protitankovskem jarku Grobišče potrjeno 26. 10. 2010, domnevno vojaki in civilisti: Slovenci, Hrvati, Nemci. Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč novembra 2016 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kerin's Cross 05.jpg|center|150px]] | Nagrobni spomenik Ivana Kerina | [[Pavlova vas]] (Kerinov križ) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/y2ret8MVYdgsxjwk6] | {{EID|1-10498}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.01573703850252&lng=15.622129440307619&layers=&layer=partisanmemorial&id=2718 2718] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN IVANU KERINU IZ SILOVCA KI SO GA 1.MAJA 1944. NA TEM MESTU UBILI NEMŠKI FAŠISTI OB DVAJSETLETNICI VSTAJE ZB. PIŠECE - SROMLJE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim v Pečicah.JPG|center|150px]] | Žrtvi fašizma (2), padli (7) | [[Pečice, Brežice|Pečice]] (pri stari šoli) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/EUbRAtpd5Jg4isS56] | {{EID|1-09874}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.01238031622142&lng=15.574772357940676&layers=&layer=partisanmemorial&id=3175 3175] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | <poem> ŽRVE ::FAŠIZMA KOSTANJŠEK ANTON 1945 OMERZEL MARIJA 1944 </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> ::PADLI ZA SVOBODO NARODNI HEROJ PRESKAR JOSIP BOLTEK 1943 ČERNOŠ JOŽE 1944 KOVAČIČ JOŽE 1945 KUNEJ KARL 1944 OCVIRK JOŽE 1946 PREGRAD MAKS 1944 ZUPAN STANKO 1944 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pečice Elementary School 01.jpg|center|150px]] | Začasni vadbeni center | [[Pečice, Brežice|Pečice]] 33 (stara šola) | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/9bSWBY6nWZMwpreT7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN V ZAHVALO IN SPOMIN NA DEJANJA V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO POSTAVILA ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 2010 V TEM OBJEKTU JE BIL DO LETA 1990 ZAČASNI VADBENI CENTER TO OBČINE BREŽICE IN V VOJNI JULIJA 1991 ZAČASNI VADBENI CENTER ZA PROTIOKLEPNO BORBO 25. OBMOČNEGA ŠTABA TO. OZVVS BREŽICE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Upper partisan monument in Pečice 01.jpg|center|150px]] | Borci in žrtve fašizma | [[Pečice, Brežice|Pečice]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/e59gVPrbUZmwadMr9] | {{EID|1-10499}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.015712917733865&lng=15.574622154235842&layers=&layer=partisanmemorial&id=3425 3425] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V SPOMIN BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA KRAJEVNI ODBOR ZB PEČICE 1958. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik House 11.jpg|center|150px]] | [[Pleteršnikova domačija|Rojstna hiša Maksa Pleteršnika]] | [[Pišece]] 4 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/YgFecWkjVanzXkxa9] | {{EID|1-07620}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center;" |- | style="color:black" | <u>1. plošča na hiši</u> |- | <poem> V tej hiši je bil rojen MAKS PLETERŠNIK profesor in pisatelj <nowiki>*</nowiki> 1840&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;† 1923 Postavila 1933 Sl.Matica. </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| style="text-align:center;" |- | style="color:black" | <u>2. plošča na hiši</u> |- | <poem> OBNOVA DOMAČIJE 1993 - 1994 RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK 1996 OBNOVO VODILI MARTIN DUŠIČ&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;FRANC ORNIK MARJANCA OGOREVC PLOŠČA VZIDANA PO SKLEPU KOMISIJE 16.3.1999 </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pleteršnik's Homestead 03.jpg|center|150px]] | 100-letnica Pleteršnikovega<br>''[[Slovensko-nemški slovar|Slovensko-nemškega slovarja]]'' | [[Pišece]] 4 | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/tevikRc1cvssjZ6Y8] | {{EID|1-10502}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OB 100-LETNICI PLETERŠNIKOVEGA SLOVENSKO- NEMŠKEGA SLOVARJA PIŠECE 1994 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Plague Column (Pišece) 01.jpg|center|150px]] | [[Kužno znamenje]] | [[Pišece]] | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/NPSh7RfUVZB7EkAL6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | [brez napisa] |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik NOB v Pišecah.JPG|center|150px]] | NOB, žrtve fašizma (84),<br>zasedba [[Grad Pišece|gradu Pišece]] v [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečkem uporu 1573]] | [[Pišece]] | 2. svetovna vojna,<br>kmečki upor 1573 | [https://maps.app.goo.gl/UuM39yE5JUToA4wY9] | {{EID|1-09875}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00417965393278&lng=15.643501281738281&layers=&layer=partisanmemorial&id=1699 1699] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | <u>Zadnja stran</u> |- | rowspan=2 valign=top style="text-align:right;" | <poem> OD 19. DO 21. DECEMBRA 1943 SKUPNA BORBA KOZJANSKIH IN HRVATSKIH PARTIZANOV NA ORLICI 18. FEBRUARJA 1943 PADLA SREČEVA ČETA - 2. ČETA KOZJANSKEGA BATALJ. IZ II. GRUPE ODREDOV <span style="float:left; padding-left:20px;">OF</span> V PUNTU 1573 PIŠEČKI IN HRVATSKI KMETJE ZASEDLI GRAD PIŠECE </poem> | valign=top style="padding-left:50px; text-align:right;" | <poem> 7.JULIJA 1944 PARTIZANI ZAVZELI PIŠECE 1. MAJA 1943 NEMCI UMORILI 10 TALCEV <span style="align:left;">1941 BREŽIŠKA ČETA ZANETILA VSTAJO.</span> </poem> |- | style="padding-left:50px; text-align:center;" | <poem> OB 30-LETNICI OSVOBODITVE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE KS PIŠECE PROJEKTANT: FILIPČIČ KARL IZVAJALEC: SGP PIONIR NOVO MESTO LIVARNA DOBOVA </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča</u> | <u>2. plošča</u> |- | valign=top | {| | ŽRTVE FAŠIZMA || *1941 +1945 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PIŠECE |- | GERMOVŠEK ALOJZ || *1903 +1941 |- | HOFBEK LJUDMILA || *1892 +1945 |- | HOFBEK IVAN || *1927 +1943 |- | HUDINA ŠTEFAN || *1909 +1943 |- | KOLAR FRANC || *1884 +1945 |- | KOPRIVC FRANC || *1885 +1945 |- | KOSTEVC ROZIKA || *1933 +1944 |- | KOSTREVC ENGELBERT || *1904 +1945 |- | LEVSTIK MARTIN || *1900 +1945 |- | OGOREVC EDVARD || *1913 +1944 |- | OGOREVC IVAN || *1894 +1944 |- | OLAMA NATALIJA || *1879 +1944 |- | PETANČIČ ALOJZ || *1906 +1945 |- | PINTARIČ JOŽEF || *1912 +1942 |- | PINTARIČ JOSIP || *1911 +1942 |- | PINTERIČ JOŽE || *1908 +1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PIŠECE |- | PODGORŠEK ALBIN || *1916 +1944 |- | PODGORŠEK IVAN || *1924 +1944 |- | RIHEL ANA || *1887 +1942 |- | ROŽIČ JOIŽE || *1891 +1944 |- | GRMOVŠEK JOŽE || *1924 +1944 |- | GRMOVŠEK JANEZ || *1919 +1943 |- | SUŠIN MIHA || *1927 +1945 |- | ŠAVRIČ NEŽA || *1878 +1945 |- | ŠUŠTERIČ JOŽE || *1922 +1945 |- | ŠUŠTERIČ IVAN || *1924 +1944 |- | VOGLEŽ BARBARA || *1898 +1945 |- | VOLOVŠEK MARIJA || *1876 +1945 |- | ŽOKAL BENEDIK || *1892 +1942 |- | KODRIČ JANEZ || *1897 +1942 |- | ŠAVŠA JANEZ || *1919 +1944 |- | HABJAN RAFAEL || *1919 +1945 |- | HABJAN FRANC || *1882 +1943 |- | HABJAN FRANC || *1909 +1943 |} |- style="text-align:center; color:black;" | <u>3. plošča</u> | |- | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS BLATNO |- | AGREŽ ANTON || *1919 +1943 |- | AGREŽ ANTON || *1878 +1943 |- | GERMOVŠEK NADA || *1938 +1945 |- | KOSTREVC ANTON || *1920 +1943 |- | LIPAR IVAN || *1934 +1945 |- | NOVAK JOŽE || *1903 +1945 |- | PRESKAR MIHAEL || *1903 +1941 |- | REBERŠAK JOŽE || *1926 +1944 |- | SOTELŠEK IVAN || *1921 +1943 |- | SUŠIN JANEZ || *1957 +1942 |- | SUŠIN JANEZ || *1961 +1943 |- | VARLEC ANTON || *1923 +1944 |- | ŽMAVC FRANC || *1878 +1943 |- | ZAGMASJTER ANTONIJA || *1923 +1945 |- | ZAGMASJTER NEŽA || *1925 +1945 |- | ZAGMASJTER ANTONIJA || *1889 +1945 |} | |- | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>4. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>5. plošča</u> |- | valign=top | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | PAVLOVA VAS |- | AGREŽ RUDOLF || *1902 +1943 |- | AGREŽ JOŽE || *1922 +1944 |- | BRAČUN MIHAEL || *1926 +1944 |- | ILJAŽ JOŽE || *1925 +1944 |- | KENE MIHAEL || *1920 +1944 |- | KOSTEVC RUDI || *1924 +1944 |- | KOSTEVC ALBIN || *1923 +1944 |- | KOSTEVC IVAN || *1924 +1944 |- | LOJEN JANEZ || *1915 +1944 |- | OGOREVC IVAN || *1924 +1945 |- | PETAN MARTIN || *1924 +1944 |- | PRESKAR JOŽE || *1927 +1944 |- | ŠERBEC VIKTOR || *1925 +1945 |- | TEODOROVIČ JURIJ || *1885 +1945 |- | VERSTOVŠEK ANDREJ || *1903 +1944 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | VAS PODGORJE PRI PIŠECAH |- | GAČNIK ANTON || *1910 +1945 |- | GAČNIK JOŽE || *1908 +1945 |- | HRVATUŠ JOŽE || *1892 +1944 |- | KOMPORC STANKO || *1907 +1945 |- | KOSTEVC STANKO || *1922 +1944 |- | LATIN IVAN || *1914 +1944 |- | LEVAK JOŽE || *1904 +1944 |- | PUTRIH IVAN || *1922 +1944 |- | ŠNEBERGER KERL || *1924 +1945 |- | ULČNIK ANTON || *1910 +1944 |- | ŽEŠKO FRANC || *1907 +1944 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | DEDNJA VAS |- | KOSTANJŠEK IVAN || *1924 +1945 |- | KOSTANJŠEK MIHAEL || *1927 +1944 |- | ŠTRBUNCELJ ALOJZ || *1926 +1945 |- | ŠTRBUNCELJ ANTON || *1927 +1944 |- | UMEK FRANC || *1907 +1943 |- | KOSTANJŠEK ANTON || *1914 +1945 |- style="text-align:center;" | ZBV NOB KO PIŠECE || 8. 7. 2017 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Main partisan monument in Pišece 02.jpg|center|150px]] | Delovanje okrožne komisije VOS<br>in 2. bataljona 3. brigade<br>vojske državne varnosti | [[Pišece]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/K2Q4hVzjV3dD3fMv9] | {{EID|1-10503}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00417965393278&lng=15.643501281738281&layers=&layer=partisanmemorial&id=1699 1699] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> OD LETA 1944 DO 1945 JE V TEH KRAJIH DELOVALA OKROŽNA KOMISIJA VOS OF ZA KOZJANSKO IN 2. BATALJON 3. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 50.jpg|center|150px]] | Nagrobne plošče rodbine [[Moscon]],<br>300-letnica prihoda v Pišece | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča levo</u> | <u>2. plošča levo</u> |- | valign=top | <poem> MEMORIAE D.JOHANNIS JACOBI LBDE MOSCON DOMIN PISCHAETZ ET NEVHOF ET VXORIS EIVS HELENAE ELISABETHAE NATAE DE SCHAEFFER QVI AMBO A.D. 1661 MENSE DECEMB.23. A CONSPIRATORIBVS RVSTICIS SVBDITIS EORVM TRVCIDATI PERFIDE MISERABILITER PERIERVNT MENSE APRIL.1662 IN ECCLESIA PAROCHIALE TUMULATI SVNT </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> IN MEMORIAM DIVAE ET ILLVSTRIBUS DOMINAE ANNAE JVLIANNAE SVSANNAE BARONISSAE DE MOSCON NATAE GRAFFIN A SCHÖNPICHEL QVAE OBYIT IN ARCE PISCHAETZ A:D: 1748 OCTOB. 7.AETATIS SVAE 64. PROVISA S:S: SACRAMENTIS ET SEPULTA AD PORTAM ANTIQVAE ECCLESIAE PAROCHIALIS AMEN! </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | &nbsp; |- style="text-align:center; color:black;" | <u>1. plošča desno</u> | <u>2. plošča desno</u> |- | valign=top | <poem> HIC JACET IN TEMPLO FELIX CVM CONJVGE BARONISSA NOMINE MOSCON STIRPE GRANDE GENUS VNA QVIBVS FVERAT VITA VNO MENSE FATALIS AVGVSTO AEQVALI CVM MORS TVLIT ECCE NECEM ILL:D:D: JOHAN: PAVL: ET ISABELLA EX BARON: DE MARENZI. Q<span style="font-size:140%; color:red;">VI</span> REQ<span style="font-size:140%; color:red;">VI</span>ES<span style="font-size:140%; color:red;">C</span>ANT <span style="font-size:140%; color:red;">I</span>N PA<span style="font-size:140%; color:red;">C</span>E <span style="font-size:140%; color:red;">D</span>E<span style="font-size:140%; color:red;">I</span> A<span style="font-size:140%; color:red;">M</span>EN [1714] </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MEMORIAE GENTIS DOMINORUM A MOSCON QUAE AB ANNO 1595 PRIMO POSSESORE INNOCENTE L.B.A MOSCON PER TRECENTOS ANNOS PISCHAETZII HABITAVIT ATQUE RES SECUNDAS ADVERSASQUE UNA CUM PAGI CIVIBUS PERTULIT. ALFREDUS L.B.A MOSCON 1895. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Kip Antona Martina Slomška v cerkvi v Pišecah.JPG|center|150px]] | [[Anton Martin Slomšek]] | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ANTON MARTIN SLOMŠEK 1800 – 1862 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 46.jpg|center|150px]] | Nove klopi | [[Pišece]] ([[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev]] – notranjost) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/YoJkPF8BPUc2a9Xi6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | <poem> NOVE KLOPI V CERKVI SV. MIHAELA, V ČASU SLUŽBOVANJA G. ŽUPNIKA ANTONA KOLARJA V LETU 2006. DONATOR LESA KRISTINA IN PETER LEITER, BOGU NA ČAST TAPETNIŠKA DELA MARJAN LESKOVŠEK, ORGANIZATOR DELA TONE SUMRAK, MIZARSKA DELA IVAN HRIBERŠEK. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:First elementary school of Pišece 03.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša [[Špelca Čopič|Špelce]] in [[Milan Čopič|Milana Čopiča]] | [[Pišece]] 12 (prva šola) | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/ogfzaNbEqKqkPggH7] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Sprednja stran</u> |- | <poem> Dr. Milan Čopič Dr. Milan Čopič (1925–1989) je bil utemeljitelj reaktorske fizike na Slovenskem. Strokovno znanje je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani izpopolnil na Mednarodni šoli za jerdrske vede in tehniko v Argonnu (ZDA) ter predaval na Univerzah v Kansasu in Stuttgartu. Bil je vodja Reaktorskega oddelka Inštituta Jožef Štefan in bil eden od pobudnikov postavitve raziskovalnega reaktorja Triga ter prvi direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Razumljivo, da je v različnih delovnih skupinah bdel nad delovanjem naše edine nuklearne elektrarne. Objavil je vrsto del iz nevtronske in reaktorske fizike. Po njem se imenuje Izobraževalni center za jedrsko tehnolo- gijo Milana Čopiča, ki usposablja bodoče jedrske strokovnjake in informira javnost o jedrskih tehnologijah. </poem> |} | valign=top style="padding-left:20px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> Učilnica Učilnica, prva stavba, postavljena za namene po- učevanja, je bila zgrajena leta 1866 s finančno podporo družine Moscon. Najprej je delovala kot šola enorazrednica, kar je pomenilo, da je pouk vseh generacij potekal hkrati. Leta 1879 je dobila status dvorazrednice, šolski okoliš pa je obsegal vasi Pišece, Podgorje, Pavlova vas, Dednja vas, Blatno, Globoko, Piršenbreg, Mali Vrh, Bojsno in Brezje. Šola je postala pretesna in leta 1905 so nižje ob Gabernici zgradili novo šolsko poslopje. Takrat so Učilnico spremenili v stanovanja za učitelje na pišeški šoli. Med letoma 1921 in 1928 sta v njej prebivala učitelja Jelka in Venčeslav Čopič, tu sta se rodila njuna otroka: Milan in Jelislava Špelca Čopič. Spominsko obeležje je postavljeno na pobudo OŠ Maksa Pleteršnika, s finančno podporo družbe GEN energija. Oktober 2015. </poem> |} | valign=top style="padding-left:20px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> Dr. Jelislava Špelca Čopič Dr. Jelislava Špelca Čopič (1922–2014) je bila umet- nostna zgodovinarka in prva Slovenka, ki se je v času Jugoslavije izobraževala na Inštitutu za umet- nost in arheologijo v Parizu. Bila je ugledna kusto- sinja Narodne galerije in dolgoletna predavateljica umetnostne zgodovine na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Napisala je številne monografije in razprave s področja umet- nosti ter knjigo Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja. S strokovnimi besedili je spremljala in podpirala sodobno kiparstvo, posebej delovanje Forma vive v Kostanjevici. Bila je neizčrpen vir znanja in kritiške pronicljivosti. Postala je prva prejemnica prestižne nagrade Izidorja Cankarja za življenjsko delo. Njej je pos- večen Zbornik za Špelco Čopič, ki ga je leta 2006 izdalo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani. </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Maks Pleteršnik 01.jpg|center|150px]] | Grob [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]] | [[Pišece]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/WALQJAPpqt3A6Lcy5] | {{EID|1-10500}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> MAKS PLETERŠNIK profesor in slov. pisatelj <nowiki>* </nowiki> 3. dec. 1840&nbsp;&nbsp;&nbsp;† 13. sept. 1923 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Grave of Moscon Family in Pišece 01.jpg|center|150px]] | Grob rodbine [[Moscon]] | [[Pišece]] (pokopališče) | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/jkj1RSKoRnv47Dht8] | {{EID|1-07587}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja stran</u> |- style="color:black;" | <u>1. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>2. plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>3. plošča</u> |- | valign=top | <poem> + Hier ruhet Frau Theresia Gemahlin des Hers Freiherrn von Moscon ''geb. Gräfinn Attems'' ''gest: im 56. Lebens <span style="color:black;">[Ilt?]</span>er den 4. <span style="color:black;">[I]</span>änner 1815 Ruhe ihre Asche </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Dein Glaube hat Dir geholfen + Hier ruhet geliebt und geehrt unsere gute Mutter Katharina Edle von Kalchberg ''geborne Freiin von Moscon'' ''gest. am <span style="color:black;">[?]</span>4. Iänner 186<span style="color:black;">[1?]</span>'' ''im <span style="color:black;">[?]</span>6. Lebens Jahre'' Rudolf Wi<span style="color:black;">[??]</span>e<span style="color:black;">[?]</span> Armand Sidonie </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Hier ruhet im Gottes Frieden Frau v. Xaver Freiherr von Moscon Besitzer der Fidei_Comiʃs Herrshaft Pischätz. ''Gestorben am 1. Sept. 1858'' ''im 89. Lebensjahre.'' Geliebt von Allen die ihn kannten. <span style="float:right;">''Haunke<span style="color:black;">?</span> in Graz.</span> </poem> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Plošča na desni</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Plošča zadaj</u> |- | valign=top | <poem> + Hier ruhet Christine Freiinn von Moscon ''Gest. am 30. Decbr. 1859'' ''im 79. Lebens Jahre'' Ruhe ihre <span style="color:black;">?</span> </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> Wohl Dir die sanft entschlief in Vaters Armen Darfst dem Erweckungs=Wort vertrauen Es heist erbarmen! + S<span style="color:black;">[i?]</span>donie Herz verwitvete Freifrau von Moscon geb. Edle von Kalchberg ''geʃt zu Graz am 3. October 1860'' ''im 56. Lebensjahre.'' ---- Unvergeʃslich ihren Kindern <span style="float:right;">F.J. Schutz Graz</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Partisan Monument in Pišece Cemetery 02.jpg|center|150px]] | Borci in talci NOB (10) | [[Pišece]] (pokopališče) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/TVMZhPLZfo3n7meu5] | {{EID|1-10501}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.00555924613011&lng=15.647623836994173&layers=&layer=partisanmemorial&id=2732 2732] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | valign=top | {| style="text-align:center; |- | style="color:black" | <u>Sprednja stran</u> |- | <poem> TU SO I.MAJA 1943 STRELI NEMŠKIH FAŠISTOV KONČALI ŽIVLJENJA DESETIH BORCEV IN TALCEV NOV NE POZABIMO! </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Leva stran</u> |- | <poem> OCVIRK FRANC ::: 1916 TRBOVLJE PUŠNIK JOŽE ::: 1902 TRBOVLJE ZUPAN STANKO ::: 1906 TRBOVLJE SKOK FRANC ::: 1909 CELJE JANEŽIČ FRANC ::: 1921 SP. SLIVNICA </poem> |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| |- | style="text-align:center; color:black" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> ZAKŠEK HINKO ::: 1921 LESKOVEC ZUPANČIČ VLADO ::: 1921 LESKOVEC POŽAR IVAN ::: 1924 GLOBOKO PERGAS DIMITRIJ ::: 1928 SOLUN HALAZIS ANTON ::: 1923 ATENE </poem> |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Pišece 23.jpg|center|150px]] | Padla gasilca (2) | [[Pišece]] 28 (nekdanji gasilski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/FgSFojNugquUUX8e7] | {{EID|1-09876}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.00340460797678&lng=15.645711421966555&layers=&layer=partisanmemorial&id=5746 5746] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ZA NAROD STA PADLA GASILCA HOFBEK EDO PODGORŠEK ALBIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Večnamenski dom Pišece 02.jpg|center|150px]] | Padla gasilca (2) | [[Pišece]] 27 a (večnamenski dom) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/bzbB3NLrMDzQ2agVA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ZA NAROD STA PADLA GASILCA HOFBEK EDO PODGORŠEK ALBIN </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Špiček 03.jpg|center|150px]] | Lovska nesreča Jožeta Verstovška | [[Podgorje pri Pišecah]]<br>(pod vrhom [[Veliki Špiček|Velikega Špička]]) | nesreče | [https://maps.app.goo.gl/W3KBANFSY6zVnHAc6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> ...TU LOVČEV KORAK JE OBSTAL NAMESTO SPOMINA OPOMIN JE OSTAL. 19.1.1978 JOŽE VERSTOVŠEK <span style="float:right;">L. D. PIŠECE</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to fallen fighters in Ponikve 01.jpg|center|150px]] | Padli borci NOV in POJ (3) | [[Ponikve, Brežice|Ponikve]]<br>(ob cesti [[Bregana]]–[[Stojdraga]]) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/wvKYuWqT7cDjrVfS9] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.83566170781348&lng=15.602195262908937&layers=&layer=partisanmemorial&id=3430 3430] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU SO PADLI 27. 3. 1943 BORCI NOV IN POJ MLADEN RUBICA MIRKO SEKULIĆ ANTE KURŠAK SLAVA NJIHOVEM SPOMINU KO ZBV NOB SLOVENSKA VAS </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Monument in Prilipe 01.jpg|center|150px]] | Zaustavitev oklepne enote JLA | [[Prilipe]] | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/rd9sgF92hvgneqdG8] | {{EID|1-10504}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.8787644318881&lng=15.618696212768556&layers=&layer=othermemorials&id=222 222] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> VOJNA ZA SLOVENIJO NA TEM MESTU JE 2. JULIJA 1991 ENOTA 110. JURIŠNEGA ODREDA TO BREŽICE ZAUSTAVILA OKLEPNO ENOTO JLA OB PETI OBLETNICI OSAMOSVOJITVE PRILIPE 1996 </poem> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <poem> PRILIPE 2. VII. 1991 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Mokrice Castle 19.jpg|center|150px]] | Zgraditev in obnova grajske cisterne | [[Rajec]] 4 ([[grad Mokrice]] –<br>notranje dvorišče) | zgodovina – razno | [https://maps.app.goo.gl/xrSNGUDJy7HoL3vU6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Diese Cysterne wahrschein= lich römisch ·Bau war 1558 schadhaft, 1593 restaur : nach 1774 verschütt: 1809 zufällig gefunden und hergestellt </poem> |- | style="text-align:center; color:black;" | <u>Prevod</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> Ta cisterna, verjetno rimska gradnja, je bila 1558 poškodovana, 1593 restavrirana, po 1774 zasuta, 1809 po naključju najdena in obnovljena <span style="color:black;"><nowiki>[</nowiki>[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/114175232#full vir], stran 94.<nowiki>]</nowiki></span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Ten-Day War Memorial in Rigonce 01.jpg|center|150px]] | Spopad brežiške intervencijske enote<br>Teritorialne obrambe, padli vojak [[Jernej Molan]] | [[Rigonce]] | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/9YLSKYe62oxLu4Jw9] | {{EID|1-10506}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.89314169456737&lng=15.678589940071108&layers=&layer=othermemorials&id=221 221] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align:center; color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="color:black;" | <u>Sprednja stran</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Leva stran</u> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <u>Desna stran</u> |- | <poem> OBRANILI DOMOVINO V OBRAMBI DRŽAVE SLOVENIJE SE JE BREŽIŠKA INTERVENCIJSKA ENOTA TERITORIALNE OBRAMBE 27. 6. 1991 V RIGONCAH SPOPADLA S KOLONO OKLEPNIKOV JA. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE, OKTOBER 1993 </poem> | style="padding-left:50px;" | <poem> V BOJU JE PADEL PRIPADNIK TERITORIALNE OBRAMBE-DOMAČIN JERNEJ MOLAN *22.10.1951 +27.6.1991 </poem> | style="padding-left:50px; padding-right:50px;" | <poem> RIGONCE 27. VI. 1991 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Rigonce 02.jpg|center|150px]] | Dom prvih borcev (3) | [[Rigonce]] 7 | 2. svetovna vojna,<br>rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/4feGBc5Hb6kiBhva8] | {{EID|1-10505}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.892956879661455&lng=15.679845213890077&layers=&layer=partisanmemorial&id=3170 3170] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO: GERJEVIČ CIRIL ROJ. 3.2.1923 PADEL 27.12.1941 GERJEVIČ GUSTL ROJ. 25.6.1917 PADEL 27.11.1943 GERJEVIČ MARKO ROJ. 14.7.1914 PADEL 7.4.1944 SLAVA PADLIM BORCEM DOBOVE! <span style="float:right;">K.O. ZB DOBOVA</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Silovec 01.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]] | [[Silovec]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/tnUjkfQaXVD93D9J7] | {{EID|1-10507}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=45.99561814726876&lng=15.597753524780275&layers=&layer=partisanmemorial&id=3182 3182] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEM KRAJU JE BIL 27.7.1944 USTANOVLJEN KOZJANSKI ODRED. V SKUPNOSTI JE BILA MOČ. </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Silovec 14.jpg|center|150px]] | Sedež Postaje milice Brežice leta 1991 | [[Silovec]] 6 | slovenska os. vojna | [https://maps.app.goo.gl/Tu7wDvv8MHbMP29p9] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.99476383028939&lng=15.59837579727173&layers=orthophoto&layer=othermemorials&id=543 543] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEM OBJEKTU JE BIL V ČASU OSAMOSVOJITVENE VOJNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 1991 SEDEŽ POSTAJE MILICE BREŽICE. PVD SEVER POSAVJE SILOVEC 19. 10. 2007 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Slovenski vasi.JPG|center|150px]] | Padli borci (8), žrtve fašizma (7) | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]]<br>(pred domom zveze borcev) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/6f3gZFxm73tN2vkcA] | {{EID|1-10508}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.84119291904077&lng=15.65332889556885&layers=&layer=partisanmemorial&id=3429 3429] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center; color:black;" | <u>Sprednja plošča</u> | style="padding-left:50px;" | <u>Leva plošča</u> |- | style="text-align:center;" | <poem> PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 ZDRUŽENJE BORCEV NOV BREGANSKO SELO 1972 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH. IZ NAŠIH RAZBITIH KOSTI ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS </poem> |- | &nbsp; |- | colspan=2 style="text-align:center; color:black;" | <u>Desna plošča</u> |- | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | PADLI V NOB |- | &nbsp; |- | STRIŽIČ BRANKO || 1927 - 1944 |- | FUKE JANEZ || 1922 - 1945 |- | ŽOKALJ BOŽO || 1929 - 1944 |- | OGRIZ ZVONKO || 1925 - 1944 |- | VINETIČ JOŽE || 1911 - 1944 |- | CIGLAR JANEZ || 1915 - 1944 |- | LONČARIČ FELIKS || 1924 - 1945 |- | LAZANSKI MIHAEL || 1896 - 1942 |} | valign=top style="padding-left:50px;" | {| | colspan=2 style="text-align:center;" | ŽRTVE FAŠIZMA |- | &nbsp; |- | KALIN VLADO || 1922 - 1942 |- | BRCE PETER || 1890 - 1944 |- | PEGAN JOŽE || 1909 - 1942 |- | LAZANSKI MIRKO || 1921 - 1942 |- | VUGRIN MARIJA || 1921 - 1944 |- | NOVOSEL FELIKS || 1924 - 1942 |- | GODEC BRANKO || 1927 - 1943 |} |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Slovenska vas, Brežice 19.jpg|center|150px]] | Dom borca in žene (2) | [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] 40<br>(dom zveze borcev) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ad7C62bVGZc1DmH77] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> V TEJ HIŠI JE ŽIVEL BOREC NOV BARKOVIČ MIROSLAV IN NJEGOVA ŽENA Miroslav roj. 4. 7. 1902 umrl 11. 2. 1986 KATARINA roj. 17. 8. 1914 umrla 26. 5. 1992 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to foundation of Kozjanski odred in Sromlje 01.jpg|center|150px]] | Ustanovitev [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]], borci in žrtve | [[Sromlje]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/Ux1m8dVPjdZKzbH26] | {{EID|1-09878}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.98917518257983&lng=15.592161118984224&layers=&layer=partisanmemorial&id=1700 1700] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> IZ VEKA V VEK, : IZ RODA V ROD, :: KRVI GRE TEK, ::: DUH IŠČE POT ::::::: OTON ŽUPANČIČ </poem> | valign=top style="text-align:center; padding-left:50px;" | <poem> TRI ČETE PARTIZANOV SO PRERASLE V KOZJANSKI ODRED 27. APRILA 1944 V VOJNI 1941 – 1945 JE IZKRVAVELO 29 BORCEV IN ŽRTEV ZA SVOBODO </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Martin's Parish Church (Sromlje) 17.jpg|center|150px]] | [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | [[Sromlje]] | znamenite osebnosti | [https://maps.app.goo.gl/eiZ3ddH1Ruw11pNg9] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | SV. MARTIN |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:St. Martin's Parish Church (Sromlje) 01.jpg|center|150px]] | Obnova fasade | [[Sromlje]] ([[Cerkev sv. Martina, Sromlje|cerkev sv. Martina]]) | cerkvena zgodovina | [https://maps.app.goo.gl/GA4vNvg8RkjaqAZB6] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> FASADA OBNOVLJENA 1996 <span style="float:right;">B. GASHI</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Sromlje Elementary School 02.jpg|center|150px]] | Padli (17), žrtve fašizma (11) | [[Sromlje]] 10 (stara šola) | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/JWBuaHYH7hEwfQjWA] | {{EID|1-09879}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.98828810975755&lng=15.590216517448427&layers=&layer=partisanmemorial&id=3179 3179] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {{Poravnava tabele}} {| class="mw-collapsible mw-collapsed col3right" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=3 style="text-align:center;" | <poem> SLAVA PADLIM :: ZA SVOBODO </poem> |- | BAN JOŽE || 23. 4. 1924 || 2. 5. 1945 |- | BALAS JOŽE || 26. 9. 1913 || 19. 3. 1944 |- | CERJAK FRANC || 20. 4. 1903 || 29. 9. 1944 |- | KERIN JANEZ || 16. 12. 1907 || 1. 5. 1944 |- | KOSTANJŠEK ANTON || 15. 9. 1914 || 19. 3. 1945 |- | KOS MARTIN || 1. 5. 1923 || 24. 3. 1944 |- | LAPUH KAREL || 29. 8. 1923 || 9. 5. 1945 |- | LIPAR JOŽE || 25. 1. 1925 || 22. 11. 1944 |- | MOLAN JOŽE || 1. 3. 1918 || 24. 3. 1944 |- | OGOREVC IVAN || 29. 12. 1913 || 2. 3. 1945 |- | PETAN IVAN || 21. 8. 1920 || 8. 3. 1945 |- | PETAN JOŽE || 16. 3. 1917 || 7. 1. 1945 |- | REBRŠAK JOŽE || 12. 3. 1926 || 24. 3. 1944 |- | REBRŠAK ANTON || 3. 11. 1906 || 15. 3. 1945 |- | SLOVENC KAREL || 23. 9. 1921 || 9. 3. 1945 |- | VRETIČ MARTIN || 3. 12. 1912 || 3. 9. 1944 |- | ZUPAN JOŽE || 2. 7. 1902 || 14. 11. 1944 |- | colspan=3 style="text-align:center; line-height:50px;" | ŽRTVE FAŠIZMA |- | BOGOVIČ MARTIN || 10. 11. 1903 || 24. 2. 1945 |- | KRŽAN JOŽE || 15. 3. 1930 || 6. 11. 1944 |- | KROŠELJ ANA || 5. 6. 1874 || 20. 9. 1944 |- | PETAN JOŽEF || 6. 12. 1892 || 2. 3. 1945 |- | PETAN URŠULA || 9. 12. 1895 || 2. 3. 1945 |- | PETAN ANKA || 16. 6. 1928 || 2. 3. 1945 |- | PETAN JOŽEFA || 7. 3. 1927 || 2. 3. 1945 |- | PETAN IVAN || 12. 9. 1930 || 2. 3. 1945 |- | PLANINC JOŽEFA || 24. 12. 1896 || 24. 3. 1945 |- | REBERŠAK FRANC || 12. 2. 1901 || 15. 3. 1945 |- | VRSTOVŠEK ANTON || 13. 3. 1912 || 16. 12. 1944 |- | SLOPŠEK JOŽEF || 3. 4. 1907 || 5. 3. 1945 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Balon House 05.jpg|center|150px]] | Rojstna hiša [[Ivan Balon|Ivana Balona]] | [[Stara vas - Bizeljsko]] 19 | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/RDWQZYtDF8SRXgyHA] | {{EID|1-10509}} | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | Ivan Balon |- | colspan=2 style="text-align:center;" | deželni vinorejski komisar |- | 1863 | style="text-align:right;" | 1897 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | Hvaležni vinogradniki. |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Stojanski Vrh 04.jpg|center|150px]] | Padli borci (4) | [[Stojanski Vrh]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/NZCciZhmjcbHrMdG8] | {{EID|1-09880}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.862217714398724&lng=15.536599159240724&layers=&layer=partisanmemorial&id=3428 3428] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | colspan=2 style="text-align:center;" | V BORBI ZA SVOBODO SO PADLI: |- | KUHAR JOŽE || 1916-1942 |- | PEŠEC RUDI || 1916-1945 |- | PEŠEC JOŽE || 1914-1945 |- | ŠTEFANIČ SLAVKO || 1923-1943 |- | colspan=2 style="text-align:center;" | <poem> KRAJEVNI ODBOR ZB NOV CERKLJE OB 20 - LETNICI VSTAJE </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik padlim in izgnancem v Veliki Dolini.JPG|center|150px]] | Padli borci (4) in izgnanci (75) | [[Velika Dolina]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/cjUTJGJEitrb4h4Q9] | {{EID|1-10510}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.85362866142242&lng=15.651483535766602&layers=&layer=partisanmemorial&id=3431 3431] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> IZ TEH KRAJEV JE BILO IZGNANIH 1150 PREBIVALCEV OB PRVEM KRAJEVNEM PRAZNIKU SEPTEMBER 1985 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PADLI ZA SVOBODO ANDREJ POŽGAJ 1901 - 1941 JOŽE ŠINKO 1919 - 1943 FRANC POLH 1919 - 1944 ALOJZ PRIŠEL 1920 - 1944 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> DOMOVINA JE ENA NAM VSEM DODELJENA IN ENO ŽIVLJENJE IN ENA SMRT ŽUPANČIČ </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> NIHČE IMENOVAN - NIHČE POZABLJEN IZGNANCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945 </poem> |- | colspan=4 | ---- |- | colspan=4 style="text-align:center;" | V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSTVU 1941 - 1945 |- | colspan=4 | ---- |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> GAJ BAHČIČ LOVRENC 1872 - 1943 FRIGELJ MARTIN 1919 - 1945 HOSTNIK JANEZ 1882 - 1945 POŽGAJ ANA 1873 - 1944 ŽIBERT MARIJA 1877 - 1942 RIBNICA BARKOVIČ MARIJA 1904 - 1945 NOVOSEL FRANC 1941 - 1943 NOVOSEL MIHA 1964 - 1944 NOVOSELIČ BARICA 1938 - 1943 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> BREZJE AJSTER MARIJA 1877 - 1947 BARKOVIČ ANA 1869 - 1943 BARKOVIČ JOŽEF 1873 - 1945 MARKOVIČ MARIJA 1879 - 1943 FRIGELJ STANISLAV 1938 - 1941 MATKOVIC MARIJA 1877 - 1944 MATKOVIC MARIJA 1885 - 1943 ŠKOFLJANEC JOŽE 1869 - 1943 ŠKRLEC HELENA 1885 - 1942 ŠKRLEC JOŽE 1878 - 1945 ŠKRLEC MIHA 1880 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> KORITNO BAŠIČ FRANC 1875 - 1944 ČUDIČ JOŽE 1888 - 1943 ČUDIČ MARTIN 1897 - 1944 KOMOČAR HELENA 1870 - 1944 KVARTUH MARIJA 1876 - 1945 POZGAJ BARICA 1877 - 1943 VIRANT MIHA 1923 - 1945 VIRANT MIHAEL 1889 - 1944 ZOBARIČ MARIJA 1873 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> LAZE BOGOVČIČ ANA 1883 - 1942 POŽGAJ JURIJ 1095 - 1945 VOGRIN MARIJA 1886 - 1945 PONIKVE BIŠČANIČ FRANC 1883 - 1943 GALIČ JOŽEFA 1940 - 1941 KUHAR IVANA 1941 - 1943 ROSTOHAR JANEZ 1928 - TOMŠE LJUDMILA 1941 - 1942 VOGRIN MARIJA 1923 - </poem> |- | colspan=4 | ---- |- style="text-align:center;" | valign=top | <poem> CIRNIK BUKOVINSKI JANEZ 1873 - 1945 BUKOVINSKI JOŽE 1894 - 1943 CIRNSKI MARIJA 1875 - 1944 CIRNSKI MARIJA 1929 - 1945 CIRNSKI ZOFIJA 1919 - GAJSKI FRANC 1901 - 1943 GAJSKI MARIJA 1876 - 1943 MATKOVIČ ZOFIJA 1923 - 1943 ZOFIČ MARIJA 1941 - 1942 NOVA VAS NOVOSELIČ ANTONIJA 1941 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PERIŠČE NOVOSEL JURE 1864 - 1944 VELIKA DOLINA BIZJAK JANEZ 1890 - 1943 DOLINAR MIHAEL 1860 - 1941 GNJEZDA JANEZ 1871 - 1944 KLEMENČIČ TEREZIJA 1911 - 1943 KLEMENČIČ TEREZIJA 1943 - 1943 NOVOSEL JERA 1870 - 1945 ŽRLIČ FRANČIŠKA 1911 - 1945 ŽRLIČ MARTIN 1860 - 1945 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> PODGRAČENO FRANKO JANEZ 1877 - 1942 FRANKO MARIJA 1859 - 1941 TOMŠE ANA 1861 - 1943 TOMŠE VIKTOR 1923 - 1943 MALA DOLINA PETRIČ BARBARA 1902 - 1945 POŽGAJ KAROL 1941 - 1945 POŽGAJ MARIJA 1879 - 1944 POŽGAJ MARIJA 1912 - 1943 POŽGAJ MARIJA 1943 - 1945 POŽGAJ URŠULA 1877 - 1944 </poem> | valign=top style="padding-left:50px;" | <poem> RAJEC AGNIČ ALOJZ 1912 - 1942 AGNIČ FRANC 1903 - 1943 AGNIČ JURIJ 1867 - 1942 ČANČAR MARTIN 1879 - 1944 MUNIČ ALOJZIJA 1926 - 1941 MUNIČ JOŽEF 1943 - 1945 ŠPELKO JANEZ 1866 - 1944 ŠTOJS JANEZ 1923 - 1944 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Veliki Obrež 02.jpg|center|150px]] | Dom prvih borcev (3) | [[Veliki Obrež]] 15 | 2. svetovna vojna,<br>rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/9XaYa2r1YFtP4aR38] | | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=45.903036794575954&lng=15.666933059692385&layers=&layer=partisanmemorial&id=7779 7779] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO: ŠAVRIČ JOŽE ROJ. 22.4.1921 PADEL 27.12.1941 ŠAVRIČ JOŽE ROJ. 26.3.1892 PADEL 10.9.1942 ŠAVRIČ ANA ROJ. 30.5.1896 PADLA 4.4.1943 SLAVA PRVIM BORCEM DOBOVE! <span style="float:right;">K. O. ZB DOBOVA</span> </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Spomenik kurirjem postaje TV-28 S v Volčjeh.JPG|center|150px]] | Kurirji postaje TV-28 S | [[Volčje, Brežice|Volčje]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/LQzAkNsfvVUczg969] | {{EID|1-09877}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=45.98415409893935&lng=15.580050945281984&layers=orthophoto&layer=partisanmemorial&id=3181 3181] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> TV-28 S 1943 1945 </poem> | style="padding-left:50px;" | SR 81 |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Monument to Rudi Rožanc in Zgornja Pohanca 03.jpg|center|150px]] | Padli aktivist Rudi Rožanc | [[Zgornja Pohanca]] | 2. svetovna vojna | [https://maps.app.goo.gl/QWdmww2ef2HkijUK6] | {{EID|1-10513}} | [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=15&lat=45.985165821896224&lng=15.545825958251955&layers=&layer=partisanmemorial&id=3185 3185] |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> NA TEM MESTU JE 4.8 1942 PADEL EDEN PRVIH AKTIVISTOV NOB V POSAVJU RUDI ROŽANC-SLAVO ŠTUDENT IZ CELJA ZB ARTIČE 1961 </poem> |} |- | rowspan=2 valign=top | [[Slika:Župeča vas 07.jpg|center|150px]] | Rojstna domačija [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] | [[Župeča vas]] | rojstne hiše | [https://maps.app.goo.gl/qrWdQQS455bbBndPA] | | |- | colspan=6 valign=top style="background-color:white;" | {| class="mw-collapsible mw-collapsed" style="color:grey;" | style="padding-left:20px; font-size:95%;" | <span style="color:black;">Napis</span> |- | style="text-align:center;" | <poem> Dr STANISLAVU LENIČU 1911-1991 HVALEŽNI ROJAKI :: 2012 </poem> |} <!-- konec glavne tabele --> |} == Statistika == {{Katzbirke|Monuments and memorials in Municipality of Brežice}} {| class="wikitable" width=27% ! Število<br>naselij ! Število<br>spomenikov ! Spomenikov<br>na naselje ! Naselja s<br>spomeniki |- style="text-align:center;" | 109 | 114 | {{Replace|{{#expr: 114 / 109 round 2}}|.|,}} | 35 ({{Replace|{{#expr: 3500 / 109 round 1}}|.|,}} %) |} {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! ! Na prostem ! Na fasadah ! V zgradbah |- ! style="text-align:left;" | Spomeniki – skulpture | 64 | 1 | 2 |- ! style="text-align:left;" | Spomeniki – spominske plošče | 2 | 35 | 10 |} {| class="wikitable" style="text-align:right;" width=27% ! Kategorija ! Štev. ! Delež |- | style="text-align:left;" | [[Slovensko-hrvaški kmečki upor|kmečki upor 1573]] | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Avstro-Ogrska|avstroogrska doba]] | 1 | {{Replace|{{#expr: 100 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]] | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] | 53 | {{Replace|{{#expr: 5300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenska os. vojna]] | 13 | {{Replace|{{#expr: 1300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | cerkvena zgodovina | 8 | {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | zgodovina – razno | 2 | {{Replace|{{#expr: 200 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->znamenite osebnosti | 24 | {{Replace|{{#expr: 2400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->rojstne hiše | 8 | {{Replace|{{#expr: 800 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | style="text-align:left;" | <!-- -->nesreče | 3 | {{Replace|{{#expr: 300 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | colspan=4 style="background-color:white;" | |- | colspan=4 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Trije spomeniki so hkrati posvečeni {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in kmečkim uporom: {{Brez preloma|Bizeljsko 3153}}, {{Brez preloma|Brežice 3155}} in {{Brez preloma|Pišece 1699}}. Dva spomenika sta hkrati posvečena {{Brez preloma|2. svetovni}} vojni in rojstnim hišam: {{Brez preloma|Rigonce 3170}} in {{Brez preloma|Veliki Obrež 7779}}. Tu pri številu spomenikov po kategorijah so šteti ločeno.</small> |} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col2right col3right" ! colspan=3 | Naselja z vsaj 4 spomeniki |- | [[Brežice]] | 22 | {{Replace|{{#expr: 2200 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Pišece]] | 14 | {{Replace|{{#expr: 1400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Cerklje ob Krki]] | 10 | {{Replace|{{#expr: 1000 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Dobova]] | 7 | {{Replace|{{#expr: 700 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Bizeljsko]] | 6 | {{Replace|{{#expr: 600 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Kapele, Brežice|Kapele]] | 5 | {{Replace|{{#expr: 500 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Artiče]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Mostec, Brežice|Mostec]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |- | [[Sromlje]] | 4 | {{Replace|{{#expr: 400 / 114 round 1}}|.|,}} % |} {| class="wikitable" width=47% ! colspan=3 | Najstarejši spomeniki |- | Posvetitev stare cerkve || [[Cerklje ob Krki]] (cerkev – notranjost) || style="text-align:center;" | 1676 |- | Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] (cerkev sv. Jerneja) || style="text-align:center;" | 1696 |- | Zgraditev cerkve sv. Lovrenca || [[Bizeljsko]] (cerkev sv. Lovrenca –<br>notranjost) || style="text-align:center;" | 1737 |- | Sveti Janez Nepomuk || [[Brežice]] (pri gradu) || style="text-align:center;" | 18. stoletje |- | Grob rodbine Moscon<br>(plošča Theresie Moscon) || [[Pišece]] (pokopališče) || style="text-align:center;" | 1815 |- | Nagrobne plošče rodbine Moscon || [[Pišece]] (cerkev – notranjost) || style="text-align:center;" | 19. stoletje |- | Grob Ivana Balona || [[Bizeljsko]] (pokopališče) || style="text-align:center;" | 1898 |- | colspan=3 style="background-color:white;" | |- | colspan=3 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Spomenik Janeza Nepomuka pri gradu je kopija originala, ki ga hrani [[Posavski muzej Brežice]].</small> |} {| class="wikitable" width=40% ! colspan=3 | Najvišje ležeči spomeniki (nad 300 m) |- | Lovska nesreča Jožeta Verstovška || [[Podgorje pri Pišecah]] || style="text-align:center;" | 651 m |- | Nagrobni spomenik Ivana Kerina || [[Pavlova vas]] || style="text-align:center;" | 618 m |- | Borci in žrtve fašizma || rowspan=3 | [[Pečice]] || style="text-align:center;" | 430 m |- | Začasni vadbeni center || style="text-align:center;" | 419 m |- | Žrtvi fašizma (2), padli (7) || style="text-align:center;" | 418 m |- | Ustanovitev Kozjanskega odreda || rowspan=2 | [[Silovec]] || rowspan=2 style="text-align:center;" | 373 m |- | Sedež Postaje milice Brežice leta 1991 |- | Padla aktivista (2) in žrtve fašizma || [[Čedem]] || style="text-align:center;" | 381 m |- | Zgraditev cerkve sv. Jerneja || [[Blatno]] || style="text-align:center;" | 335 m |- | Borca (2), aktivisti (4), žrtve (5) || [[Curnovec]] || style="text-align:center;" | 317 m |- | colspan=3 style="background-color:white;" | |- | colspan=3 style="text-align:justify; background-color:white;" | <small>'''Opomba:''' Meritve so pridobljene z [[Atlas okolja|Atlason okolja]].</small> |} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Brežice| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Brežicami|Spomeniki]] ib4j2bjg33dd6t3dud6vuiti93n2aiz 0 588175 6753635 6726636 2026-09-22T09:19:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753635 wikitext text/x-wiki [[File:Custom House Shanghai.jpg|thumb|Carinarnica leta 1994]] [[Image:ShanghaiBundCustomsHouse.jpg|thumb|200px|Pogled na carinarnico z reke Huangpu]] '''Šanghajska carinarnica''' ({{Lang-zh|t=江海關大樓|s=江海关大楼|hp=Jiāng hǎiguān dàlóu}}) je osemnadstropna stavba na nabrežju [[Bund, Šanghaj|Bund]] v [[Šanghaj]]u. Zgrajena je bila leta 1927 in še danes služi kot carinarnica. Skupaj s sosednjo [[Stavba HSBC, Bund|stavbo HSBC]] velja za enega od simbolov nabrežja Bund in Šanghaja. == Zgodovina == [[File:Entrance of the Custom House.JPG|thumb|left|Vhod v carinarnico]] [[File:Lobby ceiling of the Custom House.JPG|thumb|left|Strop avle carinarnice]] Šanghajska carinarnica je bila prvič ustanovljena konec 17. stoletja, ko je cesar [[Kangši]] iz [[dinastija Čing|dinastije Čing]] po osvojitvi [[Tajvan]]a odpravil prepoved pomorske trgovine. Da bi olajšala trgovanje vzdolž vzhodne obale Kitajske, je vlada Čing ustanovila carinarnice v štirih obalnih provincah: Džjangnan (danes razdeljena na Džjangsu in Anhui), Džedžjang, Fudžjan in Guangdong. Ime ''Cararnica Džjangnan'' je bilo skrajšano na ''Cararnica Džjang'' ali ''Džjang Haiguan'' (江海關) v kitajščini. Glavna carinarnica, ki je bila prvotno v Lianjungangu, je bila kasneje postavljena tik pred vzhodnimi vrati obzidanega mesta Šanghaj (takrat del province Džjangnan) ob reki Huangpu. Z razvojem čezmorske trgovine v Šanghaju je lokacija carinarnice postala vse bolj neprimerna, saj so tuji trgovci raje pristajali s svojimi ladjami dlje na morju, blizu današnjega Bunda. Guverner Šanghaja je nato na južnem koncu Bunda postavil kontrolno točko. Na nadaljnje vztrajanje britanskega konzula, da se carinarnica preseli znotraj britanske koncesije, je bila na sedanjem mestu zgrajena nova carinarnica. Ta nova hiša je znana kot Nova carinarnica, Severna carinarnica ali 'Tuja carinarnica', medtem ko je bila stara carinarnica znana kot 'Velika carinarnica'. Leta 1853 je uporniško Društvo malih mečev požgalo Veliko carinarnico. Leta 1860 je vojska revolucije Taiping požgala obnovljeno Veliko carinarnico. Odločeno je bilo, da Velika carinarnica ne bo obnovljena, temveč bo sedanja stavba postala novi sedež. Med temi upori so britanske oblasti v mestu razglasile koncesijo za nevtralno. Nato so s silo izgnale uradnike dinastije Čing iz Severne carinarnice, ker niso mogli pobirati carine na nevtralnem ozemlju. Po uporu so bile oblasti dinastije Čing v Šanghaju prisiljene ustanoviti lastno carinsko upravo, najprej na dveh topovnjačah, parkiranih čez reko v [[Pudong]]u, nato pa na severnem bregu reke Sudžov. Vendar pa so tuje trgovske ladje ignorirale te neučinkovite carinske postaje. Leta 1854 so Britanci s koncesijo pridobili carinska pooblastila. Velika Britanija, Francija in Združene države so nominirale po eno osebo za ustanovitev ''Odbora za davek tujcev'', ki je deloval iz carinarnice. Nato se je vlada dinastije Čing strinjala, da imenuje Britanca za generalnega inšpektorja novo ustanovljene kitajske pomorske carinske službe. Leta 1857 je šanghajska vlada porabila 6800 taelov srebra za obnovo severne carinarnice. Leta 1863 je bil za generalnega inšpektorja imenovan sir Robert Hart, ki ga je opravljal do leta 1911. Hartov kip, ki je prvotno stal na križišču ceste Džjujiang in obale Bund, je bil leta 1927 premaknjen pred carinarnico. Med japonsko okupacijo Šanghaja je bil kip septembra 1943 odstranjen.<ref>{{navedi splet|url=https://robertbickers.net/2014/10/13/lost-monuments-and-memorials-of-the-shanghai-bund-2-statue-of-sir-robert-hart-1914/|title=Lost monuments and memorials of the Shanghai Bund 2: Statue of Sir Robert Hart, 1914|date=13 October 2014}}</ref> [[File:The Hong Kong and Shanghai Bank, built in 1923 and The Customs House built in 1927.jpg|thumb|Hongkonška in šangajska banka, zgrajena leta 1923 poleg nove carinarnice, zgrajene leta 1927]] Nova carinarnica, obnovljena leta 1857, je bila v tradicionalnem kitajskem slogu Jamen. Pročelje je imelo monumentalni lok ali ''pailou'' (牌樓) in dva droga za zastave. Do leta 1859 je stavba zastarela. Guverner Šanghaja je nato zaprosil za sredstva za njeno obnovo. Robert Hart se je odločil za gotsko zasnovo s petnadstropnim pravokotnim stolpom z uro v središču in dvema trinadstropnima kriloma ob njem, ki obdajata štirikotnik. Zgrajena je bila leta 1891.<ref name="archive_shine_cn">{{navedi splet|url = https://archive.shine.cn/feature/No-13-Customs-House-bell-still-tolls/shdaily.shtml|title = No. 13 - Customs House bell still tolls|date = 24 October 2012|accessdate = 2025-08-10|archive-date = 2025-03-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20250322205815/https://archive.shine.cn/feature/No-13-Customs-House-bell-still-tolls/shdaily.shtml|url-status = dead}}</ref> Ta stavba je bila leta 1925 ponovno porušena, da bi naredili prostor za sedanjo strukturo, ki sta jo zasnovala arhitekta Palmer in Turner. Nova stavba je bila dokončana 19. decembra 1927 in je stala 4,3 milijona taelov srebra, kar je dvakrat več od proračuna. V času gradnje je bila najvišja stavba na Bundu. Stavba je še danes carinarnica. Nekaj sob se uporablja kot bivališče, odkar so se družine vselile po letu 1949. Te se nahajajo na zadnji strani stavbe.<ref name="usa_chinadaily_com_cn">{{navedi splet | url=http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2015-05/29/content_20855195.htm | title=The old timekeeper | date=2015-05-29 | website=usa.chinadaily.com.cn | access-date=2024-08-13 | archive-date=2021-10-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20211003113029/http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2015-05/29/content_20855195.htm | url-status=dead }}</ref> == Opis == Sedanja carinarnica zavzema površino 5722 kvadratnih metrov in 32.680 kvadratnih metrov površine v nadstropjih. Stavba je sestavljena iz dveh delov: vzhodni del je visok osem nadstropij in je obrnjen proti reki Huangpu. Na vrhu je stolp z uro, ki je visok enajst nadstropij oziroma 90 metrov. Zahodni del je visok pet nadstropij in je obrnjen proti cesti Sečuan. Uporabljeno je bilo armiranobetonsko jedro, zunanjost pa sledi neoklasicističnemu slogu v grškem neoklasicizmu. Vzhodni del je v celoti obložen z [[granit]]om, prav tako prvi dve nadstropji zahodnega dela, zgornja tri nadstropja pa so obložena z rjavo opeko. Glavni vhod ima štiri [[dorski slog|dorske]] stebre. Nad prvim in drugim nadstropjem so napušči, večji pa nad šestim nadstropjem. Veliki kamniti stebri prodirajo od tretjega do šestega nadstropja. Znotraj glavnega vhoda je glavna dvorana, v kateri so marmorni stebri okrašeni z zlatimi lističi. V središču je osmerokotna [[kupola]] z [[mozaik]]i na osmih straneh. Najbolj opazna značilnost Carinarnice je urni stolp in ura. Urni stolp ponuja razgled na celoten Bund in središče mesta Šanghaj. Ima štiri številčnice, vsaka sestavljena iz več kot 100 kosov stekla, velikosti med 0,3 in 1 metrom. Premer vsake številčnice je 5,3 metra, z 72 avtomatskimi svetilkami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.smithofderby.com/public/case-studies/customs-house/ |title=''Customs House Shanghai'' Smith of Derby group marketing materials 2011 |publisher=Smithofderby.com |date=2011-05-19 |accessdate=2012-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120106161353/http://www.smithofderby.com/public/case-studies/customs-house/ |archive-date=2012-01-06 |url-status=dead }}</ref> Mehanizmi ure in zvona so zgrajeni po zasnovi [[Big Ben]]a v [[Westminstrska palača|Westminstrski palači]]. Pet zvonov (največji 6 ton) je ulilo podjetje John Taylor Bellfounders, urni mehanizem pa je izdelalo podjetje JB Joyce & Co v Angliji, preden so jih leta 1927 poslali v Šanghaj.<ref>{{Cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/44614172|jstor = 44614172|title = A Big Ben with Chinese characteristics: The Customs House as urban icon in Old and New Shanghai|last1 = Wasserstrom|first1 = Jeffrey N.|journal = Urban History|year = 2006|volume = 33|issue = 1|pages = 65–84|doi = 10.1017/S096392680600352X|s2cid = 144819058|url-access = subscription}}</ref> Ostaja največja mehanska ura v Aziji. Med [[kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] so uro spremenili v ''Vzhod je rdeč''. Tradicionalna melodija (Westminster Quarters) je bila obnovljena oktobra 1986, ko je kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] obiskala Šanghaj. Leta 1997 pa je mestna podružnica komunistične partije na predvečer prenosa suverenosti nad [[Hongkong]]om ukazala, naj se glasba ustavi, tako da je ostala le ura. Leta 2003 je bila melodija ponovno spremenjena v ''Vzhod je rdeč''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lonelyplanet.com/china/shanghai/attractions/custom-house/a/poi-sig/1085426/356068|title=Custom House &#124; Shanghai, China Attractions}}</ref> Mehanizmi ure te melodije dejansko ne morejo predvajati: predvajana glasba je pravzaprav posnetek, ki se predvaja prek zvočnikov, vendar so jo prej predvajali zvonovi. Od oktobra 2018 zvonovi ne predvajajo več tonov.<ref>[http://chuansong.me/n/1755190751727 外滩最高点的钟楼里，悠扬钟声中到底隐藏多少秘密] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170425204934/http://chuansong.me/n/1755190751727 |date=2017-04-25 }}. 2017-04-05. 廖信忠.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Customs House, Shanghai}} * [https://web.archive.org/web/20080920104311/http://shanghai.customs.gov.cn/Default.aspx?tabid=8813 Shanghai Customs - Official Website] * [https://web.archive.org/web/20090304004031/http://users.bigpond.net.au/lsc/ionad/Shanghai/Shanghai4.html Buildings of the Bund] * [http://skyscraperpage.com/cities/?buildingID=13085 Skyscraper Page - Custom House] * [http://paulleestudio.com/shanghai High resolution photographs of historical buildings in Shanghai taken in July 1994] * [https://web.archive.org/web/20111108200340/http://www.simonfieldhouse.com/shanghai.htm Historic Architecture of "The Bund - Shanghai" - Simon Fieldhouse] {{coord|31|14|20|N|121|29|0|E|type:landmark_region:CN-31|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Šanghaju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1927]] tlwv0mxv2mzl6zk1dnudnhmk94bs0qa 0 589278 6753585 6576368 2026-09-22T04:28:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753585 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka pri Mona Passage | partof = [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]] in [[kampanja v Zahodni Indiji ali Antilih]]{{sfn|Tucker|2013|pp=373-75}} | image = The capture of the 32-gun French frigate Amiable and the corvette Ceres after their encounter with Sir Samuel Hood in the Barfleur 124643.jpg | caption = ''Amiable'' in ''Ceres'' ujeta med bitko | date = 19 April 1782 | place = Mona Passage, [[Karibsko morje]] | coordinates ={{coord|18|30|N|68|0|W|display=inline,title}} | result = Britanska zmaga |combatant1={{flagcountry|Kingdom of Great Britain}} |combatant2={{flagcountry|Kingdom of France}} | commander1 = {{flagdeco|Kingdom of Great Britain}} [[Samuel Hood, 1st Viscount Hood]] | commander2 ={{flagicon|Kingdom of France}} Georges-François de Framond | strength1 = 10 [[Linijska ladja|linijskih ladij]]<br>1 [[fregata]]<br>1 zažigalna ladja | strength2 = 2 linijski ladji<br>2 fregati<br>1 [[korveta]] | casualties1 = 10 ubitih<br>14 ranjenih<ref>{{cite book |last1=Allen |first1=Joseph |title=Battles of the British Navy' |date=1852 |publisher=Henry Bohn |location=London |page=343 |url=https://books.google.com/books?id=PVE2AAAAMAAJ&q=MonaPassage&pg=PA344}}</ref> | casualties2 = 1.300 ujetih <br> 2 ladji ujeti<br> 1 fregata ujeta<br> 1 korveta ujeta<ref>{{cite book |last1=Southey |first1=Thomas |title=Chronological History of the West Indies by Captain Thomas Southey. In Three Volumes: 2 |date=1827 |publisher=Longman, Rees, Orme, Brown & Green |page=533 |url=https://books.google.com/books?id=Gi_MfPZJf1AC&pg=PA533}}</ref> | campaignbox={{Campaignbox Bitke med kampanjo v Zahodni Indiji ali Antilih}}}} '''Bitka pri prelivu Mona''' ali '''bitka pri Mona Passage''' je bila pomorska bitka 19. aprila 1782, ki se je odvila po [[Bitka pri Saintes|bitki pri Saintes]] med Veliko Britanijo in Francijo med [[Ameriška revolucija|ameriško revolucionarno vojno]].{{sfn|Winfield|2007|p=111}}{{sfn|Harvey|2004|p=530}} Britanska flota pod poveljstvom [[Kontraadmiral (Združeno kraljestvo)|kontraadmirala]] Sira [[Samuel Hood, 1st Viscount Hood|Samuela Hooda]] je zasledovala majhno francosko floto pod poveljstvom Georgesa-Françoisa de Framonda, ki ji je teden dni prej uspelo pobegniti zmagoviti britanski floti. Floti sta se srečali in spopadli v Mona Passage, kjer so Britanci prehiteli in ujeli štiri francoske ladje, od katerih sta bili dve [[Linijska ladja|linijski ladji]] s 64 topovi.{{sfn|Allen|1852|p=343}} ==Ozadje== {{further|Bitka pri Saintes}} [[Slika:Caton Jason Mona 1782.jpg|thumb|Litografija bitke, avtor Dominic Serres]] [[Slika:Mona Passage 19 april 1782.jpg|thumb|''Caton'' in ''Jason'' sta se med bitko spopadla z ''Valiant'']] Med 9. in 12. aprilom 1782 se je britanska flota pod poveljstvom admirala [[George Rodney, 1st Baron Rodney|George Brydges Rodneya]] spopadla in premagala francosko flota pod poveljstvom [[François Joseph Paul de Grasse|Comte de Grasseja]] v [[Bitka pri Saintes|bitki pri Saintes]], s čimer je preprečila francoske načrte za invazijo na [[Jamajka|Jamajko]].{{sfn|Eggenberger|1985|p=376}} Britanska flota se je odpravila na Jamajko, od koder je Rodney ukazal diviziji kontraadmirala sira Samuela Hooda, naj poišče vse onemogočene ali poškodovane francoske ladje, ki so se izognile bitki. 17. aprila se je Hoodova divizija z desetimi ladjami odpravila proti [[Haiti|Saint-Domingue]].{{sfn|Mahan|2013|p=224}} ==Bitka== Obe ladji sta bili v Mona Passage, [[Ožina|ožini]], ki ločuje [[Hispaniola|Hispaniolo]] in [[Portoriko]], in sta skupaj z nekaj manjšimi ladjami pluli proti Cap-Français, ko je [[Samuel Hood, 1st Viscount Hood|Hoodova]] eskadra opazila Francoze.{{sfn|Harvey|2004|p=530}} Ti so bili pod poveljstvom Georgesa-Françoisa de Framonda in ladje so bile v slabem stanju; francoska linijska ladja ''Caton'' pod poveljstvom Georges-Françoisa de Framonda<ref name="Contenson">{{cite book |last1=Contenson |first1=Ludovic |author-link1=Ludovic de Contenson|title=La Société des Cincinnati de France et la guerre d'Amérique (1778-1783) |page=180 |date=1934 |publisher=éditions Auguste Picard |location=Paris|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k65709399/f319.item.r|oclc=7842336}}</ref> je bila v prvem spopadu v [[Bitka pri Saintes|bitki pri Saintesu]] 9. aprila poškodovana, ''Jason'' prav tako s 64 topovi, je bila naslednji dan poškodovana, ko je trčila v močno poškodovano francosko ladjo ''Zélé''. Hood je zasledoval francoske ladje, saj so hitrejše britanske ladje z bakreno oblogo prehitevale poškodovane francoske ladje. HMS ''Valiant'' je zajela tako ladji ''Jason'' kot ''Caton'', pri čemer je bilo ubitih štirih mož in šest ranjenih, medtem ko je HMS ''Magnificent'' zajela fregato ''Aimable''{{#tag:ref|''Aimable'', ki je bila spuščena na vodo 20. julija 1776|group=Note}}{{sfn|Demerliac|1996|p=68}}, pri čemer je bilo ubitih štirih mož in osem ranjenih.{{sfn|Southey|1827|p=533}} ''Champion'' je zajela fregato francosko ladja ''Astrée'' , vendar je slednji uspelo pobegniti z minimalno škodo.{{sfn|Allen|1852|p=343}} ==Posledice== Po tej zmagi je Hood se je 29. aprila srečal z Rodneyjem v Port Royalu, [[Jamajka]]. Zaradi škode, ki jo je flota utrpela v obeh bitkah, so popravila trajala devet tednov.<ref>{{cite book |last1=Fraser |first1=Edward |title=Famous Fighters of the Fleet: Glimpses Through the Cannon Smoke in the Days of the Old Navy|year=1904 |url=https://books.google.com/books?id=6D4uAAAAYAAJ |publisher=Kessinger Publishing}}</ref> Zajete francoske ladje so odpeljali nazaj v Anglijo za nadaljnjo uporabo. ''Jason'' je bil preimenovan v HMS ''Argonaut'', medtem ko je bil ''Caton'' uporabljen kot bolnišnična ladja in privezan ob Saltashu v [[Cornwall]]u. To vlogo je opravljala še dolgo v [[Napoleonske vojne|Napoleonskih vojnah]].<ref>{{citiraj splet| spletna stran = Enciklopedija zgodovine Plymoutha| založnik = Plymouth Data| priimek = Moseley| ime = Brian| naslov = Zaporniške ladje| datum = maj 2011| url = http://www.plymouthdata.info/Prison%20Ships.htm| arhivski url = https://web.archive.org/web/20130928230840/http://www.plymouthdata.info/Prison%20Ships.htm| arhivski datum = 28. september 2013| datum dostopa = 15. februar 2015}</ref> Ladja »Aimable« se je preimenovala v HMS »Aimable« in je služila v kraljevi mornarici do leta 1811.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ageofnelson.org/MichaelPhillips/info.php?ref=0066 |title=Ladje stare mornarice: HMS Aimable |access-date=2025-08-30 |archive-date=2011-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111004213417/http://www.ageofnelson.org/MichaelPhillips/info.php?ref=0066 |url-status=dead }}</ref> »Cérès«, nekdanja britanska ladja z istim imenom, je postala HMS »Raven«; Francozi so jo ponovno ujeli januarja 1783 in jo prodali leta 1791. Framond je bil 27. februarja 1783 obsojen na vojaško sodišče, spoznan za krivega in izključen iz mornarice. {{sfn|Contenson|1934|p=180}} ==Vrstni red v bitki== {{col-begin}} {{col-2}} ===Britanija=== HMS {{HMS|Barfleur|1768|2}} (98) - poveljniška ladja Sir Samuel Hood, stotnik John Knight<br> HMS ''Alfred'' (74) - stotnik Thomas Dumaresq<br> HMS ''Belliqueux'' (64) - stotnik Andrew Sutherland<br> HMS ''Magnificent'' (74) - stotnik Robert Linzee<br> HMS ''Monarch'' (74) - Kapitan Francis Reynolds<br> HMS ''Montagu'' (74) - Kapitan George Bowen<br> HMS ''Prince William'' (64) - Kapitan George Wilkinson<br> HMS ''Valiant'' (74) - Kapitan Samuel Goodall<br> HMS ''Warrior'' (74) - Kapitan James Wallace<br> HMS ''Yarmouth'' (24) - stotnik Thomas West<br> HMS ''Champion'' (24) - Kapitan Thomas West<br> HMS ''Alecto'' (12) - Gasilska ladja {{col-2}} ===Francija=== ''Caton'' (64) - Stotnik de Georges-François de Framond - Ujet<br> ''Jason'' (64) - Capt. de la Marthonie - Ujet<br> fregata Astrée (32) - pobegnila<br> ''Aimable''(32) - Poveljnik. de Suzannet - Ujet<br> ''Ceres'' (18) - Poveljnik de Paroy - Ujet {{col-end}} ==Reference== ;Opombe {{sklici|group=Note}} ;Navedbe {{sklici|colwidth=30em}} ===Bibliografija=== * {{cite book |last1=Demerliac |first1=Alain |title=La Marine de Louis XVI : Nomenclature des navires français de 1774 à 1792 |date=1996 |publisher=Omega |isbn=9782906381230}} * {{cite book |last1=Desmarais |first1=Norman |title=America's First Ally: France in the Revolutionary War |date=2019 |publisher=Casemate |isbn=9781612007021}} * {{cite book |last1=Eggenberger |first1=David |title=An Encyclopedia of Battles: Accounts of Over 1,560 Battles from 1479 B.C. to the Present |url=https://archive.org/details/encyclopediaofba00egge |date=1985 |publisher=Courier Corporation |isbn=9780486249131}} * {{cite book |last1=Harvey |first1=Robert |title=A Few Bloody Noses: The American Revolutionary War |date=2004 |publisher=Robinson |isbn=9781841199528 |url=https://books.google.com/books?id=vavABAAAQBAJ}} * {{cite book |last1=Mahan |first1=Alfred Thayer |title=The Major Operations of the Navies in the War of American Independence |date=2013 |publisher=Courier Dover Publications |isbn=9780486842103 |url=https://books.google.com/books?id=VHePQBiqqckC}} * {{cite book |last1=Stoker |first1=Donald |last2=Hagan |first2=Kenneth J. |last3=McMaster |first3=Michael T. |title=Strategy in the American War of Independence: A Global Approach |publisher=London; New York; Routledge |year=2009 |isbn=978-1-1342-1039-8 |url=https://books.google.com/books?id=3k9_AgAAQBAJ&q=mona }} * {{cite book |last1=Tucker |first1=Spencer |title=Almanac of American Military History, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO |isbn=9781598845303 |url=https://books.google.com/books?id=TO2mx314ST0C }} * {{cite book |last1=Winfield |first1=Rif |title=British Warships in the Age of Sail 1714-1792: Design, Construction, Careers and Fates |date=2007 |publisher=Seaforth Publishing |isbn=9781844157006}} ==Zunanje povezave== * [http://www.ageofnelson.org/MichaelPhillips/info.php?ref=0066 Ships of the Old Navy: HMS ''Aimable''] {{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}} [[Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1782]] [[Kategorija:Bitke Francije]] [[Kategorija:Bitke Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Kampanja v Zahodni Indiji ali Antilih]] dxxzcc6vurw6xbosc98vndxjrjhascq 0 595919 6753431 6751045 2026-09-21T12:56:51Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6753431 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * ([[Saša Marko Dekleva]]) * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * Franc Novak, elektronik, prof. (IJS) * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * Janko Rudolf (1898-1968) * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Branko Vajda]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] guwd5bhw0tojz29v5n7gteynrz79tmb 0 597252 6753419 6727274 2026-09-21T12:38:27Z Yerpo 8417 /* Pogajanja 1915–16 */ tn 6753419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = | long_name = Sporazum med Združenimi državami Amerike in Dansko za prepustitev Danske zahodne Indije | image = <!-- Example.png --> | image_width = <!-- 200px --> | image_alt = <!-- alt-text here for accessibility; see [[MOS:ACCESS]] --> | caption = <!-- Example caption for either image style --> | type = | context = | date_drafted = | date_signed = {{Start date|1916|08|04|df=y}} | location_signed = [[New York]] | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = * {{flag|Danska}} * {{flag|Združene države Amerike|1912}} | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = 39 [[United States Statutes at Large|Stat.]] [https://legislink.org/us/stat-39-1706 1706]; [[United States Treaty Series|TS]] 629; 7 [[Treaties and Other International Agreements of the United States of America 1776–1949|Bevans]] [https://maint.loc.gov/law/help/us-treaties/bevans/b-dk-ust000007-0056.pdf 56] | language = <!-- OR: --> | languages = angleščina, danščina | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Pogodba o Danski zahodni Indiji''' ({{jezik-en|Treaty of the Danish West Indies}}, {{jezik-da|Vestindiens traktat}}), uradno '''Sporazum med Združenimi državami Amerike in Dansko za prepustitev Danske zahodne Indije''' ({{jezik-en|Convention between the United States and Denmark for cession of the Danish West Indies}}, {{langx|da|Konventionen mellem USA og Danmark}}) je bila mednarodna pogodba o prenosu lastništva takratne kolonije [[Danska vzhodna Indija]] v [[Karibi]]h med [[Danska|Dansko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] v zameno za 25 milijonov [[ameriški dolar|USD]] v [[zlato|zlatu]] ({{formatnum:{{Inflation|US|25|1916|r=0}}}} milijonov USD v {{inflation/year|US}}) in ustavitev ameriških ozemeljskih teženj po [[Grenlandija|Grenlandiji]].{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}<ref>{{navedi splet |website=The Arctic Institute|title=Trump Sparks Renewed Interest in Greenland: But ‘Greenland Belongs to the People of Greenland’ |url=https://www.thearcticinstitute.org/trump-sparks-renewed-interest-greenland-greenland-belongs-people-greenland/ |first1=Romain| last1=Chuffart|first2=Rachael Lorna| last2=Johnston|date=January 10, 2025|access-date=January 19, 2026}}</ref> Dogovor, sklenjen leta 1916, je pomenil eno zadnjih trajnih ozemeljskih širitev ZDA.{{efn|Zadnja širitev je bila priključitev [[Severni Marijanski otoki|Severnih Marijanskih otokov]] leta 1986.<ref>{{navedi splet |url=https://www.presidency.ucsb.edu/documents/proclamation-5564-united-states-relations-with-the-northern-mariana-islands-micronesia-and |title=Proclamation 5564—United States Relations With the Northern Mariana Islands, Micronesia, and the Marshall Islands |website=The American Presidency Project |publisher=[[Univerza Kalifornije, Santa Barbara]] |access-date=1 September 2019}}</ref>}} Ozemlje je zdaj znano kot [[Deviški otoki Združenih držav]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Dva od otokov, ki so tvorili kolonijo, sta bila v danski lasti od 17. stoletja, [[St. Croix]] pa od leta 1733. Do sredine 19. stoletja je kolonija cvetela na račun trgovine in proizvodnje [[rum]]a ter [[sladkor]]ja s suženjsko delovno silo.<ref name=Schepelern>{{navedi splet|url=http://www.netpublikationer.dk/um/7792/html/chapter09.htm|title=Dansk Vestindien: En bittersød historie|access-date=2008-05-13|last=Schepelern|first=Otto|date=2007-04-03|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Danske|language=da|archive-date=2011-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719130108/http://www.netpublikationer.dk/um/7792/html/chapter09.htm|url-status=dead}}</ref> Proizvodnja sladkorja je po tistem zašla v težave zaradi vzpona pridelave [[sladkorna pesa|sladkorne pese]]. Sužnji so bili osvobojeni leta 1848, vendar sta zemlja in trgovina ostali pod nadzorom belcev in potomci sužnjev so živeli v pomanjkanju. Od 1850. let dalje je prinašala kolonija vedno manj dobička in vse dražje ji je bilo vladati iz Evrope. V sklopu pogajanj po porazu v drugi dansko-pruski vojni leta 1864 je Danska ponudila otoke v zameno za ozemlje [[kneževina Šlezija|Južne Jutlandije]] ([[Schleswig - Holstein|Schleswig]]), toda pruske vlade ponudba ni zanimala.<ref name=Schepelern /> Tik pred izbruhom [[ameriška državljanska vojna|ameriške vojne]] so se Združene države Amerike začele zanimati za otoke kot možno lokacijo pomorskega oporišča v Karibih. Po koncu vojne, 24. oktobra 1867, je [[Rigsdagen|danski parlament]] ratificiral pogodbo o prodaji dveh otokov za 7,5 milijona USD.<ref name=transferday>{{navedi splet|url=http://www.dkconsulateusvi.com/TRANSFER/transfer.html|title=Transfer Day|access-date=2007-07-08|publisher=Royal Danish Consulate - Virgin Islands}}</ref>{{sfn|Wendt|1951|p=292}} Vendar pa [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški Senat]] pogodbe ni ratificiral zaradi pomislekov glede pogostih naravnih nesreč in političnega spora med predsednikom [[Andrew Johnson|Andrewom Johnsonom]] in [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresom]], zaradi katerega je Johnsonu grozil impičment.<ref name=transferday /> Pogajanja so se nadaljevala leta 1899 po zaslugi neuradnih diplomatskih prizadevanj Danca [[Walter Christmas|Walterja Christmasa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Tansill |first=Charles C. |title=The Purchase of the Danish West Indies |publisher=[[Johns Hopkins Press]] |year=1932 |location=Baltimore |pages=218–285 |language=en |chapter=A Strange Interlude—The Christmas Mission}}</ref> 24. januarja 1902 je ameriška vlada podpisala sporazum o prenosu lastništva otokov za vsoto 5 milijonov USD.{{sfn|Scavenius|1959|p=92}}<ref name=Engelstoft>{{navedi knjigo|last=Engelstoft|first=Povl|editor=Bomholt, Jul. |editor2=Fabricius, Knud |editor3=Hjelholt, Holger |editor4=Mackeprang, M. |editor5=Møller, Andr |title=Den danske rigsdag 1849-1949 bind II - Rigsdagens historie 1866-1949|year=1951|publisher=J. H. Schultz Forlag|location=København|language=da|pages=197–199|chapter=Under grundloven af 1866}}</ref> To pogodbo je obstruirala opozicija v enem od domov danskega parlamenta, zato ni bila ratificirana do roka.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Garner|first=J. W.|date=1902|title=Record of Political Events|url=https://www.jstor.org/stable/2140775|journal=Political Science Quarterly|volume=17|issue=4|pages=720–743|doi=10.2307/2140775|jstor=2140775 |issn=0032-3195|url-access=subscription}}</ref> Novo pogodbo sta strani sklenili junija 1902 in podaljšali rok ratifikacije za eno leto.<ref name=":0" /> Predloga zgornji dom danskega parlamenta spet ni potrdil.<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://cdnc.ucr.edu/cgi-bin/cdnc?a=d&d=LAH19021023.2.21&srpos=3&e=-------en--20--1--txt-txIN-danish+west+indies+tie-----# |title=Los Angeles Herald 23 October 1902 — California Digital Newspaper Collection |publisher=Cdnc.ucr.edu |date=1902-10-23 |access-date=2013-10-03}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cdnc.ucr.edu/cgi-bin/cdnc?a=d&d=SFC19021023.2.16&srpos=10&e=-------en--20--1--txt-txIN-danish+west+indies+tie-----# |title=San Francisco Call 23 October 1902 — California Digital Newspaper Collection |publisher=Cdnc.ucr.edu |date=1902-10-23 |access-date=2013-10-03}}</ref> Nasprotovala mu je predvsem konzervativna stranka Højre z obrazložitvijo, da pogodba ne predvideva referenduma o tej zadevi med prebivalstvom in da jim ne zagotavlja ameriškega državljanstva ali oprostitve [[carina|carin]] na izvoz sladkorja v Združene države.<ref name=Schepelern /><ref name=Engelstoft /> To je ustavilo dogovarjanje. ===Pogajanja (1915–16)=== Maja 1915 je Dansko obiskal [[D. Hamilton Jackson]], predsednik sindikata in aktivist na otokih, ter govoril z voditelji države o vedno hujših socialnih razmerah na otokih. To je pomagalo prepričati večino v danskem parlamentu, da se mora danska oblast na otokih končati.{{sfn|Lidegaard|2006|p=80}} Dodatno je položaj spremenila [[prva svetovna vojna]]. Odnosi med [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in ZDA so se slabšali zaradi nemške podmorniške vojne in ameriško vlado je začelo skrbeti, da bo nemčija po zavzetju Danske poskušala dobiti nadzor nad otoki.<ref name=lidegaard81>{{harvnb|Lidegaard|2006|p=81}}</ref> Po [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] bi bilo to nesprejemljivo. Danska vlada je bila prepričana, da mora otoke prodati zaradi dobrobiti prebivalcev in svoje varnosti, pa tudi, da mora biti transakcija opravljena preden ZDA vstopijo v vojno, da ne bi bila sprejeta kot kršitev danske nevtralnosti.{{sfn|Scavenius|1959|p=92}}{{sfn|Lidegaard|2006|p=80}} Maja 1915 je takratni danski zunanji minister [[Erik Scavenius]] poslal ameriški vladi sporočilo, da meni, da bi morali biti otoki prodani ZDA. Uradno ni dal ponudbe, je pa v sporočilu namignil, da bi na ameriški predlog bila prodaja mogoča.{{sfn|Tansill|1966|p=468}} 29. oktobra 1915 je uspelo ameriškemu notranjemu ministru [[Robert Lansing|Robertu Lansingu]] ponovno odpreti pogajanja.{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}{{sfn|Scavenius|1959|p=93}} Da bi ohranili dansko nevtralnost, so potekala v popolni tajnosti do avgusta 1916.{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}{{sfn|Wendt|1951|p=293}} Vse govorice, ki so pricurljale v medije, so danski politiki kategorično zanikali.{{sfn|Wendt|1951|p=293–294}} Arhivska gradiva kažejo, da je Lansing med pogovori namignil, da bi lahko ameriška vojska zavzela otoke v primeru neuspeha pogajanj in s tem preprečila, da bi prišli pod nemški nadzor.<ref>{{navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwi/107293.htm|title = Purchase of the United States Virgin Islands, 1917|date = 21 July 2008}}</ref> Leta 1916 sta se strani dogovorili o ceni 25 milijonov USD. ZDA so sprejele tudi dansko zahtevo po deklaraciji, da ZDA ne bodo nasprotovale vladi Danske pri širitvi političnih in gospodarskih interesov na celotno Grenlandijo.{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}{{sfn|Tansill|1966|p=537}} Kljub ozemeljskim zahtevam po severu Grenlandije na osnovi raziskav [[Charles Francis Hall|Charlesa Francisa Halla]]<ref name="emmerson2010">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=-shpr5oosd8C&pg=PA89 |title=The Future History of the Arctic |last=Emmerson |first=Charles |date=2010 |publisher=PublicAffairs |isbn=978-0786746248 |pages=89-90,105-106 |access-date=2019-08-27}}</ref> in [[Robert Peary|Roberta Pearya]] je ameriška vlada sklenila, da je nakup pomembnejši, posebej zaradi bližine [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]].<ref name=jones2016>{{navedi knjigo |last1=Jones |first1=Halbert |title=Governing the North American Arctic: Sovereignty, Security, and Institutions |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-1137493910 |pages=107–116 |url=https://books.google.com/books?id=bLPtCwAAQBAJ&q=egan&pg=PA107}}</ref> V času sklenitve pogodbe kolonija ni vključevala otoka Water, ki ga je Danska že leta 1905 prodala zasebnemu ladjarju [[East Asiatic Company]]. Podjetje je leta 1944, med nemško okupacijo Danske, prodalo otok Združenim državam.<ref>{{navedi splet|url=http://www.waterislandhistory.com/militaryhistory.html|title=Water Island History - the Military History of Water Island}}</ref> ===Ratifikacija=== [[slika:The Virgin islands of the United States of America; historical and descriptive, commercial and industrial facts, figures, and resources (1918) (14780439341).jpg|thumb|Lansing izdaja poroštvo za kupnino]] Pogodbo sta 4. avgusta 1916 v hotelu Biltmore v [[New York]]u podpisala danski minister Constatine Brun in ameriški notranji minister Robert Lansing.<ref name="citations">39 [[United States Statutes at Large|Stat.]] [https://legislink.org/us/stat-39-1706 1706]; 7 [[Treaties and Other International Agreements of the United States of America 1776–1949|Bevans]] 56.</ref> Ameriški senat jo je potrdil 7. septembra 1916. Na danskem je 14. decembra 1916 potekal referendum o tem vprašanju in 22. decembra je pogodbo ratificiral še danski parlament.<ref name=wendt314>{{harvnb|Wendt|1951|p=314}}</ref> Ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]] jo je ratificiral 16. januarja 1917. Ratifikacije so formalno izmenjali v Washingtonu 17. januarja 1917. 25. januarja je Wilson izdal razglas o pogodbi, 9. marca pa še danski kralj [[Kristijan X. Danski|Kristijan X.]] 31. marca 1917 je danski minister Constatine Brun od Lansinga prejel poroštvo za 25 milijonov dolarjev v zlatu. Na Danskem sicer prodaja ni doživela opaznejšega odziva, saj so ljudje obravnavali danska ozemlja v Karibih kot investicijo, ne kot del države (kljub temu, da so jih imeli v lasti več kot dvesto let).<ref name="jwh20190903">{{navedi splet |url=http://theconversation.com/how-donald-trumps-proposal-to-buy-greenland-really-went-down-in-denmark-122160 |title=How Donald Trump's proposal to buy Greenland really went down in Denmark |last=Wendel-Hansen |first=Jens Lei |website=The Conversation |date=23 August 2019 |language=en |access-date=2019-09-03}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Lidegaard|first=Bo|title=Dansk udenrigspolitiks historie 4: Overleveren 1914-1945|orig-year=2003|edition=2.|year=2006|publisher=Gyldendal|location=København|language=da|isbn=87-02-04976-7}} * {{navedi knjigo|last=Scavenius|first=Erik |title=Dansk udenrigspolitik under den første verdenskrig|year=1959|publisher=Forlaget Fremad|location=København|language=da}} * {{navedi knjigo |last=Tansill |first=Charles C. |series=The Albert Shaw lectures on diplomatic history|title=The Purchase of the Danish West Indies |orig-year=1932 |year=1966 |publisher=Peter Smith |location=Gloucester, Massachusetts}} * {{navedi knjigo|last=Wendt|first=Frantz|editor=Bomholt, Jul. |editor2=Fabricius, Knud |editor3=Hjelholt, Holger |editor4=Mackeprang, M. |editor5=Møller, Andr. |title=Den danske rigsdag 1849-1949 bind II - Rigsdagens historie 1866-1949|year=1951|publisher=J. H. Schultz Forlag|location=København|language=da |chapter=Rigsdagen 1915-40}} [[Kategorija:1916 v politiki]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Pogodbe Danske|Danska zahodna Indija]] [[Kategorija:Pogodbe Združenih držav Amerike|Danska zahodna Indija]] pa49v4mw1x2w1rugzfjifehnzcqq8vv 4 597874 6753409 6753390 2026-09-21T12:16:30Z TadejM 738 /* Aleš Ernecl */ nepodpisan komentar 6753409 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Aleš Ernecl]]=== :{{la|Aleš Ernecl}} :[[WP:POM|nepomembnost]] [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] ([[Uporabniški pogovor:ZmajiZmajiZmaji|pogovor]]) 13:37, 5. februar 2026 (CET), ::{{za}} V trenutnem stanju, vsekakor pa ima zadosti omemb in referenc v medijih, ki še niso uporabljene in bi se jih lahko samo dodalo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:31, 5. februar 2026 (CET) ::{{Proti}} Od predloga je bil precej razširjen {{unsigned|Globokivisoki}} cew9ags5c9b3i1fwn10incdxy7lhmd9 0 601216 6753647 6748558 2026-09-22T10:21:57Z ~2026-51152-69 266155 6753647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Katja Kokot |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Katja Kokot''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinarska medicina|veterinarka]] in [[politik|političarka]]; * [[4. februar]] [[1982]]. == Izobrazba == Je specialistka za [[Farmakovigilanca|farmakovigilanco]] in regulativo zdravil. Študij je končala na [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarski fakulteti v Ljubljani]], trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava.<ref>{{Navedi splet|title=Veterinarka, slikopleskar, maturant ... Preberite, kaj so po izobrazbi poslanci Resnice|url=https://vecer.com/slovenija/veterinarka-slikopleskar-maturant--preberite-kaj-so-po-izobrazbi-poslanci-resnice-10411983|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-19|language=sl}}</ref> Zaradi izobrazbe je poznana je tudi pod nadimkom "prase". == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resnica na evrovolitve z nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanoviceva-resnica-na-evrovolitve-z-nekaj-znanimi-obrazi/703440|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Vladna koalicija je poražena. Golob: Leva sredina je dobila več glasov kot desnica.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/jansa-vladna-koalicija-je-porazena-golob-leva-sredina-je-dobila-vec-glasov-kot-desnica/711212|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] na listi stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Slednja se je s 5,5 % glasov uvrstila v [[Državni zbor Republike Slovenije]], Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-18|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Resnica podprla Janšo ali bi tudi koga drugega? Pri Stevanoviću pravijo, da so informacije o odhodih od njih lažne|url=https://vecer.com/slovenija/bo-resnica-podprla-janso-ali-bi-tudi-koga-drugega-pri-stevanovicu-pravijo-da-so-informacije-o-odhodih-od-njih-lazne-10412492|website=Večer|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državega zbora]] je predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, poleg tega pa članica odborov za zdravje in pravosodje ter komisije za poslovnik in ustavne komisije.<ref>{{Navedi splet |title=IzbranDT - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184138/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-date=2021-12-27 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si |language= |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Katja Kokot |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P446&mandatId=10 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si}}</ref> == Kontroverze == Po parlamentarnih volitvah leta 2026 je izjavila, da so poslancem stranke Resni.ca ponujali visoke podkupnine za prestop. Od svojih strankarskih kolegov [[Nedeljko Todorović|Nedeljka Todorovića]], [[Aleksander Štorek|Aleksandra Štorka]] in [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] naj bi bila o tem obveščena s pisnimi izjavami. Prijave policiji ni podala. Prav tako ni navedla imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policija-po-izjavi-kokotove-pozvala-k-prijavi-suma-korupcije|title=Policija po izjavi Kokotove pozvala k prijavi suma korupcije|date=19. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Maja 2026 je kazensko ovadila Filipa Dobranića, predstavnika nevladne organizacije [[Inštitut Danes je nov dan]]. Očitala mu, da je na novinarski konferenci nekaj dni pred tem ob javni predstavitvi pomislekov glede novega intervencijskega zakona spodbujal sovraštvo in nasilje, ko je drugim javnost pozval, naj na poslance Resni.ce, ki jih je navedel z imenom in priimkom, izvaja pritiske, da jim zagotovijo pravico do referenduma zagotovijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanka-resni-ce-katja-kokot-kazensko-ovadila-filipa-dobranica-z-instituta-danes-je-nov-dan/782317|title=Poslanka Resni.ce Katja Kokot kazensko ovadila Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan|date=15. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Jablance, Duplek|Jablance]] v [[Občina Duplek|Dupleku]]. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] d0wp2dwvkftk0z7a1jss2o1fy8hytv5 6753648 6753647 2026-09-22T10:22:54Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-51152-69|~2026-51152-69]] ([[User talk:~2026-51152-69|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6748558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Katja Kokot |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Katja Kokot''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinarska medicina|veterinarka]] in [[politik|političarka]]; * [[4. februar]] [[1982]]. == Izobrazba == Je specialistka za [[Farmakovigilanca|farmakovigilanco]] in regulativo zdravil. Študij je končala na [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarski fakulteti v Ljubljani]], trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava.<ref>{{Navedi splet|title=Veterinarka, slikopleskar, maturant ... Preberite, kaj so po izobrazbi poslanci Resnice|url=https://vecer.com/slovenija/veterinarka-slikopleskar-maturant--preberite-kaj-so-po-izobrazbi-poslanci-resnice-10411983|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-19|language=sl}}</ref> == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resnica na evrovolitve z nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanoviceva-resnica-na-evrovolitve-z-nekaj-znanimi-obrazi/703440|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Vladna koalicija je poražena. Golob: Leva sredina je dobila več glasov kot desnica.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/jansa-vladna-koalicija-je-porazena-golob-leva-sredina-je-dobila-vec-glasov-kot-desnica/711212|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] na listi stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Slednja se je s 5,5 % glasov uvrstila v [[Državni zbor Republike Slovenije]], Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-18|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Resnica podprla Janšo ali bi tudi koga drugega? Pri Stevanoviću pravijo, da so informacije o odhodih od njih lažne|url=https://vecer.com/slovenija/bo-resnica-podprla-janso-ali-bi-tudi-koga-drugega-pri-stevanovicu-pravijo-da-so-informacije-o-odhodih-od-njih-lazne-10412492|website=Večer|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državega zbora]] je predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, poleg tega pa članica odborov za zdravje in pravosodje ter komisije za poslovnik in ustavne komisije.<ref>{{Navedi splet |title=IzbranDT - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184138/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-date=2021-12-27 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si |language= |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Katja Kokot |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P446&mandatId=10 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si}}</ref> == Kontroverze == Po parlamentarnih volitvah leta 2026 je izjavila, da so poslancem stranke Resni.ca ponujali visoke podkupnine za prestop. Od svojih strankarskih kolegov [[Nedeljko Todorović|Nedeljka Todorovića]], [[Aleksander Štorek|Aleksandra Štorka]] in [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] naj bi bila o tem obveščena s pisnimi izjavami. Prijave policiji ni podala. Prav tako ni navedla imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policija-po-izjavi-kokotove-pozvala-k-prijavi-suma-korupcije|title=Policija po izjavi Kokotove pozvala k prijavi suma korupcije|date=19. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Maja 2026 je kazensko ovadila Filipa Dobranića, predstavnika nevladne organizacije [[Inštitut Danes je nov dan]]. Očitala mu, da je na novinarski konferenci nekaj dni pred tem ob javni predstavitvi pomislekov glede novega intervencijskega zakona spodbujal sovraštvo in nasilje, ko je drugim javnost pozval, naj na poslance Resni.ce, ki jih je navedel z imenom in priimkom, izvaja pritiske, da jim zagotovijo pravico do referenduma zagotovijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanka-resni-ce-katja-kokot-kazensko-ovadila-filipa-dobranica-z-instituta-danes-je-nov-dan/782317|title=Poslanka Resni.ce Katja Kokot kazensko ovadila Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan|date=15. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Jablance, Duplek|Jablance]] v [[Občina Duplek|Dupleku]]. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] b3veeni3i4pamjmr7mwncac1qfe35l6 0 601928 6753545 6741433 2026-09-21T19:09:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 --/* Reference */ prazno 6753545 wikitext text/x-wiki  {{Infobox settlement | name = Cangas de Onís | settlement_type = [[Občina]] | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = ''Cangues d'Onís'' | image_skyline = Roman bridge at Cangas 1 com.jpg | image_alt = | image_caption = Grbast "Rimski most" na reki [[Sella (reka)|Selli]] | image_flag = Cangas de onís.png | image_shield = Escudo de Cangas de Onís.svg | flag_size = 150 | shield_size = 75 | nickname = | motto = | image_map = Cangas de Onis.png | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lokacija v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Asturija}} | subdivision_type2 = [[Province Španije|Provinca]] | subdivision_name2 = [[Asturija]] | subdivision_type3 = [[Španske regije |Regija]] | subdivision_name3 = [[Vzhodna regija|Vzhodna]] | subdivision_type4 = [[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]] | subdivision_name4 = Cangas de Onís | seat_type = Glavno mesto | seat = Cangas de Onís | coordinates = {{coord|43|21|N|5|8|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = | elevation_max_m = 2478 <!-- Peña Santa --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 212.75 | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | population_as_of = 2020 | population_footnotes = | population_total = 6.344 | population_demonym = cangués | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = [[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]] | blank_info_sec1 = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 33547 do 33559 | area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Dialing code]] | area_code = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Jose Manuel González Castro | leader_party = [[Ljudska stranka (Španija)|PP]] | website = {{official website|https://www.cangasdeonis.es/}} | footnotes = }} '''Cangas de Onís''' ([[asturijščina|astursko]]: ''Cangues d'Onís'' "doline Onís " ) je občina v vzhodnem delu province in avtonomne skupnosti [[Asturija]] na severozahodu Španije. Cangas de Onís je tudi glavno mesto občine. Nacionalni park [[Picos de Europa]] obsega več kot sedemdeset kvadratnih kilometrov področja občine. == Zgodovina == V parku se nahaja vas Covadonga, kjer je [[bitka pri Covadongi]] (okoli leta 722).Ta bitka je bila prva večja zmaga krščanske vojaške sile na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|islamski osvojitvi]]. Označevala je začetek [[Rekonkvista|rekonkviste]]. Cangas de Onís je kraj prve cerkve, zgrajene v času po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka in sicer cerkev Svetega križa iz Cangas de Onís (737), zgrajene na starodavnem [[Dolmen|dolmenu]]. Cangas de Onís je zelo znan tudi kot prva prestolnica Asturijskega kraljestva. Župnija z imenom Cangas de Onís je izpričana v 14. stoletju. Kamniti most čez reko Sella je bil zgrajen v 14. ali 15. stoletju. Cangas de Onís je bil leta 1504 zastopan v generalnem svetu kneževine Asturija. Covadonga se je kot romarsko središče začela razvijati v 16. stoletju in privabljala trgovino. Naselje Cangas de Onís je sredi 19. stoletja hitro zraslo. V kraju je leta 1866 zabeležen padec meteorita. Cangas de Onís/Cangues d'Onís je bil med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] večkrat bombardiran. V "predavtonomnem režimu" med letoma 1978 &#x2013; 1981 je služil kot sedež regionalnega sveta, preden je 31. januarja 1982 začel veljati Statut o avtonomiji Kneževine Asturija. == Vegetacija == Zaradi raznolike višine ima veliko vrst rastlin, vključno s številnimi gorskimi grmičevji, resjem; hrasti in jeseni, obdani s travniki in grmičevjem. == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost te regije je kmetijstvo z živinorejo ter podeželski turizem. Bližnje svetišče Covadonga in okoliška jezera so ena glavnih turističnih destinacij v Asturiji. == Kultura == Najstarejša stavba Cangasa je cerkev Svetega Križa, ki je bila zgrajena 733. Današnjo obliko je dobila v 16. stoletju. Legenda tako govori o mestnem mostu, da so ga gradili Rimljani, v resnici ga je dal graditi kastilijski kralj Alfonz XI, ki je kraljeval med 1312 in 1350, čeprav ni izključno, da je kralj dal prenoviti neki stari most. Mestna hiša v Cangasu je bila opremljena v stari palači, ki se imenuje Audiencia. Cerkev Marije Device so gradili tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] in je bila preoblikovana v 18. stoletju. Cerkev je bila poškodovana v državljanski vojni. V tej cerkvi danes ni bogoslužja, v ta namen uporabijo novo cerkev Marijinega vnebozetja, ki so jo gradili v sredini 20. stoletja. Druga znamenita stavba Cangasa je vila Constantina Gonzáleza, ki se imenuje tudi vila María. Na območju Covadonge so tudi postavili veliko spomenikov, cerkev in tudi en samostan. Po nepotrjenih podatkih je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II]] v tukajšnji votlini dal graditi cerkev. V juniju imajo velik praznik [[Anton Padovanski|Svetega Antona Padovanskega]], ki je zavetnik Cangas. V vsakem letu 25. julija imajo Festival Pastirjev v Vegi de Enol. Na tradicionalnem dogodku pastirji izvolijo nadzornike, ki bodo odgovorni za pašnike. Hkrati je ta dogodek povezan tradicionalističnimi in športnimi dejavnosti, ki vsako leto privabijo več obiskovalcev. == Galerija == <gallery> Slika:Cangas_de_Onís._Puente_sobre_el_Sella_2.jpg|alt=13th century bridge over Rio Sella| Most čez Rio Sella iz 13. stoletja Slika:Estatua_de_Don_Pelayo_en_Covadonga,_Asturias.jpg|alt=Statue of the King Pelayo| Kip kralja [[Pelagij Asturijski|Pelagija]] Slika:Cangas_de_Onís_05.jpg|alt=Cangas town hall| Mestna hiša v Cangasu Slika:EnolLake.jpg|alt=Enol Lake at Covadonga| Jezero Enol pri Covadongi Slika:Covadonga_-_Cueva_santa_y_cascada.jpg|alt=Holy Cave of Covadonga| [[Santa Cueva de Covadonga|''Sveta jama'' Covadonga]] Slika:Monasterio_de_San_Pedro_de_Villanueva_-_Iglesia02.jpg|alt=Monastery of San Pedro de Villanueva (12th century) - Church| Samostan San Pedro de Villanueva (12. stoletje) - Cerkev Slika:Lateral_iglesia_santa_cruz_c_onis.jpg|alt=Church of Santa Cruz - Lateral side| Cerkev Sveti križ (Santa Cruz) - pogled od strani Slika:Capilla_de_Santo_Medero_(Isongo)_-_04.jpg|alt=Chapel of Santo Medero| Kapela Santo Medero Slika:Cangas_de_Onís_-_Iglesia_de_Nuestra_Señora_de_la_Asunción_y_Monumento_a_Don_Pelayo_2.jpg|alt=Cangas church| Cerkev v Cangasu </gallery> == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|MEX}} [[León, Guanajuato|León]] == Glej tudi == * Seznam občin v Asturiji == Zunanje povezave == * [http://www.infocangasdeonis.com Turistični vodnik] {{V jeziku|es}} * [http://www.cangasdeonis.com www.cangasdeonis.com] {{V jeziku|es}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] b5b7w90q9ajakz1unpfnlxmg3oicuvz 6753547 6753545 2026-09-21T19:12:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp, slog, {{brez virov}} 6753547 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infobox settlement | name = Cangas de Onís | settlement_type = [[Občina]] | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = ''Cangues d'Onís'' | image_skyline = Roman bridge at Cangas 1 com.jpg | image_alt = | image_caption = Grbast "Rimski most" na reki [[Sella (reka)|Selli]] | image_flag = Cangas de onís.png | image_shield = Escudo de Cangas de Onís.svg | flag_size = 150 | shield_size = 75 | nickname = | motto = | image_map = Cangas de Onis.png | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lokacija v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Asturija}} | subdivision_type2 = [[Province Španije|Provinca]] | subdivision_name2 = [[Asturija]] | subdivision_type3 = [[Španske regije |Regija]] | subdivision_name3 = [[Vzhodna regija|Vzhodna]] | subdivision_type4 = [[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]] | subdivision_name4 = Cangas de Onís | seat_type = Glavno mesto | seat = Cangas de Onís | coordinates = {{coord|43|21|N|5|8|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = | elevation_max_m = 2478 <!-- Peña Santa --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 212.75 | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | population_as_of = 2020 | population_footnotes = | population_total = 6.344 | population_demonym = cangués | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = [[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]] | blank_info_sec1 = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 33547 do 33559 | area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Dialing code]] | area_code = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Jose Manuel González Castro | leader_party = [[Ljudska stranka (Španija)|PP]] | website = {{official website|https://www.cangasdeonis.es/}} | footnotes = }} '''Cangas de Onís''' ([[asturijščina|astursko]]: ''Cangues d'Onís'', "doline Onís" ) je ''concejo'' (''conceji'', občina) v vzhodnem delu province in avtonomne skupnosti [[Asturija]] na severozahodu Španije. Cangas de Onís je tudi glavno mesto občine. Nacionalni park [[Picos de Europa]] obsega več kot sedemdeset kvadratnih kilometrov področja občine. == Zgodovina == V parku se nahaja vas Covadonga, kjer je [[bitka pri Covadongi]] (okoli leta 722).Ta bitka je bila prva večja zmaga krščanske vojaške sile na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|islamski osvojitvi]]. Označevala je začetek [[Rekonkvista|rekonkviste]]. Cangas de Onís je kraj prve cerkve, zgrajene v času po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka in sicer cerkev Svetega križa iz Cangas de Onís (737), zgrajene na starodavnem [[Dolmen|dolmenu]]. Cangas de Onís je zelo znan tudi kot prva prestolnica Asturijskega kraljestva. Župnija z imenom Cangas de Onís je izpričana v 14. stoletju. Kamniti most čez reko Sella je bil zgrajen v 14. ali 15. stoletju. Cangas de Onís je bil leta 1504 zastopan v generalnem svetu kneževine Asturija. Covadonga se je kot romarsko središče začela razvijati v 16. stoletju in privabljala trgovino. Naselje Cangas de Onís je sredi 19. stoletja hitro zraslo. V kraju je leta 1866 zabeležen padec meteorita. Cangas de Onís/Cangues d'Onís je bil med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] večkrat bombardiran. V "predavtonomnem režimu" med letoma 1978 &#x2013; 1981 je služil kot sedež regionalnega sveta, preden je 31. januarja 1982 začel veljati Statut o avtonomiji Kneževine Asturija. == Vegetacija == Zaradi raznolike višine ima veliko vrst rastlin, vključno s številnimi gorskimi grmičevji, resjem; hrasti in jeseni, obdani s travniki in grmičevjem. == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost te regije je kmetijstvo z živinorejo ter podeželski turizem. Bližnje svetišče Covadonga in okoliška jezera so ena glavnih turističnih destinacij v Asturiji. == Kultura == Najstarejša stavba Cangasa je cerkev Svetega Križa, ki je bila zgrajena 733. Današnjo obliko je dobila v 16. stoletju. Legenda tako govori o mestnem mostu, da so ga gradili Rimljani, v resnici ga je dal graditi kastilijski kralj Alfonz XI, ki je kraljeval med 1312 in 1350, čeprav ni izključno, da je kralj dal prenoviti neki stari most. Mestna hiša v Cangasu je bila opremljena v stari palači, ki se imenuje Audiencia. Cerkev Marije Device so gradili tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] in je bila preoblikovana v 18. stoletju. Cerkev je bila poškodovana v državljanski vojni. V tej cerkvi danes ni bogoslužja, v ta namen uporabijo novo cerkev Marijinega vnebozetja, ki so jo gradili v sredini 20. stoletja. Druga znamenita stavba Cangasa je vila Constantina Gonzáleza, ki se imenuje tudi vila María. Na območju Covadonge so tudi postavili veliko spomenikov, cerkev in tudi en samostan. Po nepotrjenih podatkih je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II]] v tukajšnji votlini dal graditi cerkev. V juniju imajo velik praznik [[Anton Padovanski|Svetega Antona Padovanskega]], ki je zavetnik Cangas. V vsakem letu 25. julija imajo Festival Pastirjev v Vegi de Enol. Na tradicionalnem dogodku pastirji izvolijo nadzornike, ki bodo odgovorni za pašnike. Hkrati je ta dogodek povezan tradicionalističnimi in športnimi dejavnosti, ki vsako leto privabijo več obiskovalcev. == Galerija == <gallery> Slika:Cangas_de_Onís._Puente_sobre_el_Sella_2.jpg|alt=13th century bridge over Rio Sella| Most čez Rio Sella iz 13. stoletja Slika:Estatua_de_Don_Pelayo_en_Covadonga,_Asturias.jpg|alt=Statue of the King Pelayo| Kip kralja [[Pelagij Asturijski|Pelagija]] Slika:Cangas_de_Onís_05.jpg|alt=Cangas town hall| Mestna hiša v Cangasu Slika:EnolLake.jpg|alt=Enol Lake at Covadonga| Jezero Enol pri Covadongi Slika:Covadonga_-_Cueva_santa_y_cascada.jpg|alt=Holy Cave of Covadonga| [[Santa Cueva de Covadonga|''Sveta jama'' Covadonga]] Slika:Monasterio_de_San_Pedro_de_Villanueva_-_Iglesia02.jpg|alt=Monastery of San Pedro de Villanueva (12th century) - Church| Samostan San Pedro de Villanueva (12. stoletje) - Cerkev Slika:Lateral_iglesia_santa_cruz_c_onis.jpg|alt=Church of Santa Cruz - Lateral side| Cerkev Sveti križ (Santa Cruz) - pogled od strani Slika:Capilla_de_Santo_Medero_(Isongo)_-_04.jpg|alt=Chapel of Santo Medero| Kapela Santo Medero Slika:Cangas_de_Onís_-_Iglesia_de_Nuestra_Señora_de_la_Asunción_y_Monumento_a_Don_Pelayo_2.jpg|alt=Cangas church| Cerkev v Cangasu </gallery> == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|MEX}} [[León, Guanajuato|León]] == Glej tudi == * Seznam občin v Asturiji == Zunanje povezave == * [http://www.infocangasdeonis.com Turistični vodnik] {{V jeziku|es}} * [http://www.cangasdeonis.com www.cangasdeonis.com] {{V jeziku|es}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] pub650wpoahk60h6wi9z9sm8v7rhxkt 6753550 6753547 2026-09-21T19:15:19Z Doncsecz~slwiki 9581 conceyu 6753550 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infobox settlement | name = Cangas de Onís | settlement_type = [[Občina]] | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = ''Cangues d'Onís'' | image_skyline = Roman bridge at Cangas 1 com.jpg | image_alt = | image_caption = Grbast "Rimski most" na reki [[Sella (reka)|Selli]] | image_flag = Cangas de onís.png | image_shield = Escudo de Cangas de Onís.svg | flag_size = 150 | shield_size = 75 | nickname = | motto = | image_map = Cangas de Onis.png | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lokacija v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Asturija}} | subdivision_type2 = [[Province Španije|Provinca]] | subdivision_name2 = [[Asturija]] | subdivision_type3 = [[Španske regije |Regija]] | subdivision_name3 = [[Vzhodna regija|Vzhodna]] | subdivision_type4 = [[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]] | subdivision_name4 = Cangas de Onís | seat_type = Glavno mesto | seat = Cangas de Onís | coordinates = {{coord|43|21|N|5|8|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = | elevation_max_m = 2478 <!-- Peña Santa --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 212.75 | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | population_as_of = 2020 | population_footnotes = | population_total = 6.344 | population_demonym = cangués | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = [[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]] | blank_info_sec1 = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 33547 do 33559 | area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Dialing code]] | area_code = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Jose Manuel González Castro | leader_party = [[Ljudska stranka (Španija)|PP]] | website = {{official website|https://www.cangasdeonis.es/}} | footnotes = }} '''Cangas de Onís''' ([[asturijščina|astursko]]: ''Cangues d'Onís'', "doline Onís" ) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v vzhodnem delu province in avtonomne skupnosti [[Asturija]] na severozahodu Španije. Cangas de Onís je tudi glavno mesto občine. Nacionalni park [[Picos de Europa]] obsega več kot sedemdeset kvadratnih kilometrov področja občine. == Zgodovina == V parku se nahaja vas Covadonga, kjer je [[bitka pri Covadongi]] (okoli leta 722).Ta bitka je bila prva večja zmaga krščanske vojaške sile na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|islamski osvojitvi]]. Označevala je začetek [[Rekonkvista|rekonkviste]]. Cangas de Onís je kraj prve cerkve, zgrajene v času po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka in sicer cerkev Svetega križa iz Cangas de Onís (737), zgrajene na starodavnem [[Dolmen|dolmenu]]. Cangas de Onís je zelo znan tudi kot prva prestolnica Asturijskega kraljestva. Župnija z imenom Cangas de Onís je izpričana v 14. stoletju. Kamniti most čez reko Sella je bil zgrajen v 14. ali 15. stoletju. Cangas de Onís je bil leta 1504 zastopan v generalnem svetu kneževine Asturija. Covadonga se je kot romarsko središče začela razvijati v 16. stoletju in privabljala trgovino. Naselje Cangas de Onís je sredi 19. stoletja hitro zraslo. V kraju je leta 1866 zabeležen padec meteorita. Cangas de Onís/Cangues d'Onís je bil med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] večkrat bombardiran. V "predavtonomnem režimu" med letoma 1978 &#x2013; 1981 je služil kot sedež regionalnega sveta, preden je 31. januarja 1982 začel veljati Statut o avtonomiji Kneževine Asturija. == Vegetacija == Zaradi raznolike višine ima veliko vrst rastlin, vključno s številnimi gorskimi grmičevji, resjem; hrasti in jeseni, obdani s travniki in grmičevjem. == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost te regije je kmetijstvo z živinorejo ter podeželski turizem. Bližnje svetišče Covadonga in okoliška jezera so ena glavnih turističnih destinacij v Asturiji. == Kultura == Najstarejša stavba Cangasa je cerkev Svetega Križa, ki je bila zgrajena 733. Današnjo obliko je dobila v 16. stoletju. Legenda tako govori o mestnem mostu, da so ga gradili Rimljani, v resnici ga je dal graditi kastilijski kralj Alfonz XI, ki je kraljeval med 1312 in 1350, čeprav ni izključno, da je kralj dal prenoviti neki stari most. Mestna hiša v Cangasu je bila opremljena v stari palači, ki se imenuje Audiencia. Cerkev Marije Device so gradili tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] in je bila preoblikovana v 18. stoletju. Cerkev je bila poškodovana v državljanski vojni. V tej cerkvi danes ni bogoslužja, v ta namen uporabijo novo cerkev Marijinega vnebozetja, ki so jo gradili v sredini 20. stoletja. Druga znamenita stavba Cangasa je vila Constantina Gonzáleza, ki se imenuje tudi vila María. Na območju Covadonge so tudi postavili veliko spomenikov, cerkev in tudi en samostan. Po nepotrjenih podatkih je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II]] v tukajšnji votlini dal graditi cerkev. V juniju imajo velik praznik [[Anton Padovanski|Svetega Antona Padovanskega]], ki je zavetnik Cangas. V vsakem letu 25. julija imajo Festival Pastirjev v Vegi de Enol. Na tradicionalnem dogodku pastirji izvolijo nadzornike, ki bodo odgovorni za pašnike. Hkrati je ta dogodek povezan tradicionalističnimi in športnimi dejavnosti, ki vsako leto privabijo več obiskovalcev. == Galerija == <gallery> Slika:Cangas_de_Onís._Puente_sobre_el_Sella_2.jpg|alt=13th century bridge over Rio Sella| Most čez Rio Sella iz 13. stoletja Slika:Estatua_de_Don_Pelayo_en_Covadonga,_Asturias.jpg|alt=Statue of the King Pelayo| Kip kralja [[Pelagij Asturijski|Pelagija]] Slika:Cangas_de_Onís_05.jpg|alt=Cangas town hall| Mestna hiša v Cangasu Slika:EnolLake.jpg|alt=Enol Lake at Covadonga| Jezero Enol pri Covadongi Slika:Covadonga_-_Cueva_santa_y_cascada.jpg|alt=Holy Cave of Covadonga| [[Santa Cueva de Covadonga|''Sveta jama'' Covadonga]] Slika:Monasterio_de_San_Pedro_de_Villanueva_-_Iglesia02.jpg|alt=Monastery of San Pedro de Villanueva (12th century) - Church| Samostan San Pedro de Villanueva (12. stoletje) - Cerkev Slika:Lateral_iglesia_santa_cruz_c_onis.jpg|alt=Church of Santa Cruz - Lateral side| Cerkev Sveti križ (Santa Cruz) - pogled od strani Slika:Capilla_de_Santo_Medero_(Isongo)_-_04.jpg|alt=Chapel of Santo Medero| Kapela Santo Medero Slika:Cangas_de_Onís_-_Iglesia_de_Nuestra_Señora_de_la_Asunción_y_Monumento_a_Don_Pelayo_2.jpg|alt=Cangas church| Cerkev v Cangasu </gallery> == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|MEX}} [[León, Guanajuato|León]] == Glej tudi == * Seznam občin v Asturiji == Zunanje povezave == * [http://www.infocangasdeonis.com Turistični vodnik] {{V jeziku|es}} * [http://www.cangasdeonis.com www.cangasdeonis.com] {{V jeziku|es}} [[Kategorija: Naselja v Asturiji]] nnomfojqx48qz5ancb6mmk8unksvyg8 2 603517 6753507 6752542 2026-09-21T18:16:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6753507 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |} <div style="transform: scale(0.7); transform-origin: top left; width: 125%;"> {{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}} </div> == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] a9ywncj9fvh44asug5oku15o8ejar83 6753511 6753507 2026-09-21T18:20:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6753511 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |} <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] 3divxwv95auzjwfvovx36qg7ka7c7nn 6753517 6753511 2026-09-21T18:28:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6753517 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |} <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] d7561ta6fn140m9vjogxrjayeaygf7o 0 604862 6753602 6727967 2026-09-22T07:38:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753602 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Brano Miljuš | native_name = {{No bold|Брано Миљуш}} | native_name_lang = sr | image = | caption = | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = | term_end = | term_start1 = | term_end1 = | predecessor = | successor = | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1950|01|15}} | birth_place = [[Sanski Most]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = | children = [[Branko Miljuš|Branko]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]]<br>[[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteta za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]] | signature = | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|https://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/}} }} '''Brano Miljuš''' ({{lang-sr|Бранo Миљуш/Brano Miljuš}}; * [[15. januar]] [[1950]] [[Sanski Most]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]] je srbski [[pravnik]], [[politik]] in [[pisatelj]]. == Življenjepis == Njegov sin je [[Branko Miljuš]], uslužbenec Stranke svobode in pravičnosti (Stranka slobode i pravde). === Izobrazba === Šolanje je začel v rojstnem kraju, kjer je končal gimnazijo.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/|title=Prof.dr Brano Miljuš|date=2017-07-22|website=Evropski univerzitet "Kallos" Tuzla|language=en-US|access-date=2024-12-19|archive-date=2024-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20241219223105/http://eukallos.edu.ba/prof-dr-brano-miljus/|url-status=dead}}</ref>Po tem se je vpisal na [[Fakulteta za politične vede v Sarajevu|Fakulteto za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu]], kjer je diplomiral in bil pozneje izvoljen za asistenta, nato pa za višjega asistenta na isti fakulteti, v obdobju od 1974 do 1980.<ref name=":0" /> Od 2003 do 2014 je delal kot docent, kasneje pa kot izredni profesor na Panevropski univerzi v Banjaluki, kjer je poučeval mednarodno pravo in pravo Evropske unije. Poleg tega je imel predavanja tudi na beograjskem Singidunumu, kjer je poučeval predmete, povezane z mednarodnim pravom in pravom EU.<ref name=":0" /> ==== Prepir zaradi službenega mesta ==== Miljuš se je skupaj z [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, katero je napzadnje dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{navedi splet|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Ko je Šešelj leta 1979 dvignil cel halo zoper Hamdija Pozderca, potem ko naj bi odkril plagiat v doktorski disertaciji Branka Miljuša (kateremu pa je bil mentor Pozderac), se je napad izjalovil. Pozneje je Šešelj sam priznal, da je želel preusmeriti pozornost Centralnega komiteja Zveze komunistov od [[Nenad Kecmanović|Nenada Kecmanovića]]: {| |- ! Ja sam krenuo direktno na Pozderca<ref name="orbus">[http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm ETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071702/http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm |date=6. marec 2016 }}''orbus.ba'', pridobljeno 7. februar 2015</ref> ! Krenil sem neposredno na Pozderca |- | <blockquote> „To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom „Ninu“, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.“ </blockquote> | <blockquote>"To je bil način, da bi pomagal Nenadu Kecmanoviću, proti kateremu se je iz Centralnega komiteja sprožil plaz obtožb zaradi njegovih člankov v beograjskem „Ninu“, zato sem na ta način ustvarjal nekakšno ravnotežje in se obrnil neposredno na Hamdija Pozderca, kar je Hamdija razumel." </blockquote> |} Domnevajo, da je ta zamera, kakor tudi Šešljeva nacionalistična usmerjenost in prepirljivost, pa tudi marksistična pristranskost sodišča — ki je bilo pozorno zlasti na [[besedni prekršek]] Šešljevega velesrbskega nacionalizma — v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Vrhovno sodišče SFRJ je kazen polagoma zmanjševalo, tako da je odsedel na koncu skoraj dve leti in prišel na prostost 1986. === Politično delovanje === V svojem zgodnjem političnem delovanju je bil Miljuš povezan z mladinsko organizacijo in [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]] ter navezoval stike s pomembnimi osebnostmi tistega časa. Bil je predsednik Socialistične mladine Bosne in Hercegovine (SSOBIH), kasneje pa tajnik mestnega odbora Zveze komunistov v Sarajevu. Brano Miljuš je bil zadnji nosilec Titove štafete, ki so jo po smrti Josipa Broza leta 1980 spustili na njegov mrtvaški oder, torej pred [[Dan mladosti|Dnevom mladosti]], ki so ga s predajo štafete Titu v Beogradu slavili 25. maja, za njegov rojstni dan. Odločitev, da bo Miljuš, takratni predsednik Mladine Bosne in Hercegovine, zadolžen za ta simbolični trenutek na dan pogreba, je bila sprejeta zato, ker je bila štafeta v času Titove smrti (4. maja 1980) v Bosni in Hercegovini in je bila njena pot praktično ustavljena<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html|title=ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar {{!}} Život|website=Direktno|language=sr|access-date=2024-12-19}}</ref>. Malce nenavadno odločitev o predaji štafete mrtvemu Titovemu truplu je sprejelo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, o čemer ga je obvestil takratni član predsedstva [[Nikola Stojanović]]<ref name=":1" />. Med letoma 1980 in 1989 je delal na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Jugoslavije|Ministrstvu za zunanje zadeve Jugoslavije]], kjer je opravljal pomembne službe, vključno s položajem namestnika ministra. V tem obdobju je bil aktiven tudi v političnem življenju Jugoslavije, saj je bil tudi poslanec Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). To obdobje je bilo čas velikih političnih in družbenih sprememb, tako na svetovni ravni kot znotraj Jugoslavije, ki se je v svojih zadnjih letih soočala z vse večjimi izzivi. Medsebojna trenja, nerešena mednacionalna vprašanja ter velesrbski nacionalizem so tako pripeljali do [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]] skozi bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]]. Formalno pa se je ta razpad začel 25. junija 1991 z odlokoma Slovenije in Hrvaške o samostojnosti in neodvisnosti od Beograda.<ref>{{navedi splet|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/raspad-jugoslavije-poceo-25.-juna-1991.-godine_1550197.html|title= Raspad Jugoslavije počeo 25. juna 1991. godine |publisher= JMU Radio-televizija Vojvodine|author=Tanjug|place=Novi Sad|language=sr|date=25. junij 2024|accessdate=30. junij 2026}}</ref> == Priznanje == Leta 2006 sta ga Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Danske in Agencija za izboljšanje javne uprave priznala kot mednarodnega strokovnjaka ICMPD (Mednarodni center za migracije in politične študije)<ref name=":0" />. To prestižno priznanje je bilo podeljeno za njegov prispevek na področju mednarodnih odnosov, migracij in razvoja javne uprave. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vojislav Šešelj]] * [[Hamdija Pozderac]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} #''Dobrosusjedski odnosi''. Beograd, 2011. #''Istraživanje političkog tržišta''. Beograd, 2012. #Udžbenici, skripte, nastavni tekstovi ##''Savremeni problemi međunarodnog prava''. IMPP, Beograd, 2013. ##''Evropska unija — najuspješnija integracionistička politika Evrope''. IMPP, 2015. #''Prioriteti spoljnopolitičke strategije RS, originalan naučni rad''. NUBL godišnjak fakulteta, Banjaluka 2012. #''Modaliteti za prevazilaženje jaza između međunarodnih mehanizama zaštite ljudskih prava i akcije na nacionalnom planu''. Fakultet pravnih nauka, Banjaluka, 2012. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona bs}} *[https://www.eubd.edu.ba/Bibliografija/Brano-Miljus.pdf Ime i prezime: Brano Miljuš] ;{{ikona sr}} *[https://direktno.rs/zivot/271711/ispovest-brano-miljus---covek-koji-je-poslednji-spustio-stafetu-mladosti-na-titov-odar.html#google_vignette ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar | Život | Direktno] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj Biografija | Biografije Poznatih] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1950]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] ozu3vwkd32hjjpqs0a8c0lqf4vifzj9 0 605172 6753600 6707518 2026-09-22T07:32:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 5 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Branko Lakovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]], [[košarkar]], [[publicist]], * [[24. oktober]] [[1947]], [[Reka, Hrvaška|Reka]]. == Življenje in delo == Branko Lakovič se je rodil na [[Reka, Hrvaška|Reki]], a je otroštvo preživljal v [[Doberdob|Doberdobu]], odkoder je njegova družina. Obvezno slovenko osnovno šolo je opravil v domači vasi, v [[Gorica|Gorici]] je zaključil slovensko srednjo šolo, nato se je vpisal na slovenski Trgovski tehnični zavod "Žiga Zois" v [[Trst|Trstu]], kjer je maturiral leta 1966. Že kot dijak je rad pisal o športu, še posebno za [[Primorski dnevnik]], kjer se je tudi zaposlil kot športni novinar.<ref>{{Navedi splet|title=Branko Lakovic|url=https://old.slosport.org/literatura/avtorji/lakovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-07-05}}</ref> Branko Lakovič se je ukvarjal s športom že od mladih let, sodeloval je na ''Slovenskih športnih igrah'', ki jih je prirejal prof. [[Bojan Pavletič]], v raznih disciplinah. Kasneje se je navdušil za košarko in jo igral pri [[Športno združenje Bor|Športnem združenju Bor]] ter je kmalu postal košarkarski trener. Branko Lakovič je izredno sledil vsemu športnemu dogajanju med [[Slovenci v Italiji]], o tem je pisal članke in novice.<ref>{{Citat|title=Na Slofestu poklon našim športnikom v sinjem dresu|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/09/na-slofestu-poklon-nasim-sportnikom-v-sinjem-dresu-86243190-8a97-4ad0-8bd9-be85a9a58571.html|date=2023-09-16|accessdate=2026-07-06|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref> Objavil je tudi mnogo knjig, ki so izredno bogate s statističnimi in zgodovinskimi podatki. Več let je urejal in pisal zbornike o vseh uspehih slovenskih športnikov v [[Italija|Italiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Športel o Slosportu|url=https://www.primorski.eu/sport/221280-portel-o-slosportu-DDPR233437|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=Branko Lakovič o slovenskem športu v Italiji in ustvarjanju križank|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/11/branko-lakovic-gost-tdd-predstavlja-valentina-oblak-53b2b854-2afa-4bcf-bd67-cc3a9a333192.html|date=2025-11-14|accessdate=2026-07-05|language=sl|first=Pripravila: Valentina|last=Oblak}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izšla knjiga o pol stoletja športa Slovencev v Italiji|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/novice/izsla-knjiga-o-pol-stoletja-sporta-slovencev-v-italiji/546971|website=Radio Koper|accessdate=2026-07-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=<a href="/avtor/anita_urbančič/clanki">Anita|last2=Urbančič</a>}}</ref> Branko Lakovič si je tudi zamislil in je ogromno let urejal spletno stran na internetu www.slosport.org - Slovenski šport v Italiji., ki je prikazala vse podatke in rezultate ekipnih in posameznih športov Slovencev v Italiji.<ref>{{Navedi splet|title=Športel o Slosportu|url=https://www.primorski.eu/sport/221280-portel-o-slosportu-DDPR233437|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-05|language=sl}}</ref> Slosport je nehal z objavami 1. novembra 2025, po 25 letih nepretrganega delovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Slosport s 1. novembrom prekinja vsakodnevne objave|url=https://www.primorski.eu/sport/slosport-s-1-novembrom-prekinja-vsakodnevne-objave-NA2020791|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-05|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> == Knjige == * 1995 - 30 let naše košarke (1965-95) * 1998 - Velika knjiga slovenskih športnih iger (soavtor z Mariom Magajno in Bojanom Pavletičem) * 2000 - Naši "azzurri"- I nostri Azzurri * 2002 - Jadran 25 (soavtor Sergio Tavčar) * 2005 - Bor 40 let košarke 40 - anni di pallacanestro (soavtorja Saša Rudolf in Niko Štokelj)<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2304236#full{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2005 - Športno društvo / Societa` Sportiva Breg 40 (soavtorji: Goran Čuk, Borut Klabjan in Ksenja Slavec) * 2009 - Mladost 40 (soavtorja: Dario Frandolič in Peter Gergolet) * 2010 - 107 naših azzurrov - nostri Azzurri<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4271084#full{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2015 - Stadion 1. maj (soavtorja Bogomila Kravos in Igor Kocijančič)<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8245740#full{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zborniki == * 1996 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 1995/96 * 1997 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 1996/97 * 1998 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 1997/98 * 1999 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 1998/99 * 2001 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2001 * 2002 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2002 * 2003 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2003 * 2004 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2004 * 2005 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2005 * 2006 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2006 * 2007 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2007 * 2008 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2008 * 2009 - Zbornik slovenskega športa v Italiji 2009 * 2015 - 50 let naše košarke = 50 anni della nostra pallacanestro<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8427756#full{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2025 - 50 let ZSŠDI : Združenje slovenskih športnih društev v Italiji<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/40032003#full{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Citat|title=Pol stoletja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/12/tdd-zssdi-50-letnica-zdruzenje-slovenskih-sportnih-drustev-v-italiji-ivan-peterlin-588ba52b-9527-4e61-8299-62a74aa40c99.html|date=2020-12-07|accessdate=2026-07-06|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> == Priznanja == Leta 1973 je prejel priznanje "naj trener leta", po anketi [[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]] Leta 1984 je prejel priznanje, ki ga je podeljevala [[SKGZ]], nagrada boja in dela.<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> Leta 1995 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloukovo plaketa]], za doprinos zamejskemu športu. Leta 2010 so mu podelili častno občanstvo v občini [[Doberdob]].<ref>{{Navedi splet|title=Jaka in Branko Lakovič častna občana Doberdoba|url=https://www.primorski.eu/goriska/126386-jaka-in-branko-lakovi-astna-obana-doberdoba-NBPR128151|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ponesla ime Doberdoba v svet|url=https://www.primorski.eu/goriska/126538-ponesla-ime-doberdoba-v-svet-GBPR128284|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jaka Lakovič daruje zamejcem|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/jaka-lakovic-daruje-zamejcem|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-07-05|language=sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lakovič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] 6wtlb8alzjcklo1q72g500x251ahoeb 0 605474 6753533 6709980 2026-09-21T18:43:22Z Doncsecz~slwiki 9581 6753533 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Belmonte de Miranda | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castañéu de Miranda.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Belmonte de Miranda.gif | image_shield = Escudo de Belmonte de Miranda.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Belmonte de Miranda | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gilberto Alonso Suárez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 208,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1366 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|20|N|6|15|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.belmontedemiranda.es/ | footnotes = }} '''Belmonte de Miranda''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu avtonomne skupnosti, približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Grado (Španija)|Grado]], na severozahodu na [[Tineo]], na severu [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Teverga|Tevergo]], na jugu na [[Somiedo]]. == Zgodovina == V [[neolitik]]u so živeli nomadski preindoevropski ljudje v okolici. V Vigañi so odkrili ostanke naselja, ki je bilo staro štiri tisoč let.<ref>{{navedi novice|title=Hallan en Belmonte restos de una cabaña del Neolítico |work=Ficyt |url=https://ficyt.es/blog/hallan-en-belmonte-restos-de-una-cabana-del-neolitico/ |date=16.7.2013 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> Zasledili so tudi pogrebne gomile iz [[megalit]]a na najvišjih območjih občine. V [[železna doba|železni dobi]] so zavzeli okolico [[Kelti|keltski]] Asturci. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so se tukaj pozno pojavili, le v 1. stoletju so tu začeli izkopavati [[zlato]] in postavili strateško pomembne postaje ter zgradili cesto. V 2. stoletju so Rimljani postopoma evakuirali svoje čete iz regije. V 7. stoletju so [[Vizigoti]], ki so vladali nad današnjo Asturijo, postavili grobišče v Vigañi. Poznejši asturijski vladarji so postavili veliko trdnjav v Belmonteju, da bi se branili pred [[Arabci|arabskimi]] napadi. Ruševine teh trdnjav so še ostale na bližnjih gorah. Leta 794 je bila v bližini [[bitka pri Lutos]]u, v kateri je asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] premagal vojsko [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]]. 1032 so ustanovili samostan v Belmonteju, ki so ga [[kraljevina Leon|leonski kralji]] v 12. stoletju predali [[Cistercijani|cistercijanom]], ki so prišli iz Carraceda, iz [[provinca Leon|Leona]]. Domačin Alonso de Bello, ki je v [[Peru]]ju poskrbel za premoženje s trgovanjem soli in blaga, ko se je vrnil iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]], je v občini dal zidati palačo.<ref>{{navedi novice|last=José Ignacio |first=Gracia Noriega |title=Alonso de Bello: el primer indiano salió de Belmonte |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias-exterior/2024/06/06/alonso-bello-primer-indiano-salio-103443182.html |date=27.6.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bil Belmonte pomembno oporišče [[Asturijci|asturijskih]] odpornikov zoper [[Francozi|Francoze]]. 1810 je izbruhnil požar v starem samostanu, vendar ni jasno kdo ga je povzročil (odporniki ali francoski osvajalci). Obstaja legenda o vodnjaku Glades v Llamosu, v kateri so vrgli uporniški prebivalci človeka, ki so ga obtožili kolaborantstva s Francozi, zato se danes imenuje ''Francoski vodnjak''. Ker je v tem času samostan že zatiralsko ravnal svoje posesti v Belmonteju, so v tridesetih letih 19. stoletja odvzeli samostanska zemljišča. V začetku 20. stoletja so že gradili [[hidroelektrarna|vodno elektrarno]] v občini, pozneje je bila 1962 ustanovljena še ena elektrarna v Mirandi. [[Španska državljanska vojna]] Belmonteju de Mirande ni prizanašala. Asturija je bila republikanska, medtem ko so [[Francisco Franco|francoisti]] iz [[Galicija (Španija)|Galicije]] in Leona močno napadli deželo. Gore v Belmonteju de Miranda so tvorile naravno obrambo za Oviedo. Francova vojska si je na koncu pridobila nadzor nad gorovjem in diktatorjeve [[Maroko|maroške]] čete so zasedle Belmonte de Mirando. Po vojni so francoisti usmrtili 13 republikancev v občini, medtem ko so prej republikanci usmrtili nekaj ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja s francoisti. == Geografija == Občina ima bogato in nepoškodovano naravo. Jugovzhodni del pripada Narodnemu Parku Somiedo. Najpomembnejše naravne dragocenosti so gozdovi, predvsem se nahajajo tukaj [[hrast]]ovi, [[pravi kostanj|kostanjevi]] in [[glog]]ovi gozdovi. Občina se nahaja ob reki [[Pigüeña]], ki ima tukaj svojo kotanjo. Druga pomembna reka je [[Narcea]], ki je pritok Pigüeñe. Obe reki sta bogati s [[postrvi|postrvmi]]. V [[Sielviella|Sielvielli]] deluje ribiška šola. Najvišji vrh občine je [[Horru (gora)|Horru]] (1527 m). Živalstvo je sestavljeno iz [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[jazbec]]ev in [[srna|srn]]. V zadnjih časih se poveča število [[Rjavi medved|rjavih medvedov]]. Populacija kantabrijskega dvijega petelina, ki je tukajšnja podvrsta [[Divji petelin|divjega petelina]], je 2003 izginila iz tega kraja. == Prebivalstvo == Leta 1897 je bilo v občini 8575 prebivalcev. V času gospodarskega razmaha se je naselilo veliko [[Baski|Baskov]]. Pozneje so začele velike izselitve iz občine v večja mesta (kot v [[Gijón]], [[Avilés]] in [[Madrid]]) ali v tujino ([[Kuba]], [[Argentina]], [[Mehika]] in druge evropske države). == Gospodarstvo == [[Živinoreja]] in [[kmetijstvo]] še danes imata pomembno vlogo v krajevnem gospodarstvu. Drugo pomembno gospodarsko področje sta elektrarni v Mirandi in La Barci. Nedavno so ponovno odprli rudnik zlata v naselju El Valle-Boinás. == Kultura == === Znamenitosti === * Cistercijanski samostan Santa María de Lapedo * Stolp Quintana (iz 15. stoletja) * Palača Cienfuegos (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Martina v Leiguardi * Cerkev sv. Bartolomeja v Mirandi * Sodniška hiša v Belmonteju (1926) * Rimljanska kovačnica in stari vodni mlin El Machuco == Znane osebnosti == * [[Juan Álvaro Cienfuegos Villazón]] (1657-1739), kardinal * Predniki mehiške igralke [[Eva Longoria|Eve Longoria]] so se delome izselili iz tega kraja v Ameriko<ref>{{navedi novice|title=Eva Longoria redescubre sus raíces asturianas con Rodrigo Cuevas: un viaje lleno de emociones |work=La Voz de Asturias |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/viral/2024/09/26/eva-longoria-redescubre-raices-asturianas-rodrigo-cuevas-viaje-lleno-emociones/00031727342215058326896.htm |date=26.9.2024 |accessdate=11.7.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Ubaldo |first=Gómez Alvarez |year=1993 |title= La sociedad tradicional asturiana |publisher=Servicio de Publicaciones de la Universidad de Oviedo |location=Oviedo |language=es |isbn=978-8474687644 }} * {{navedi knjigo|last=Juan Andrés |first=Blanco Rodríguez |year=2008 |title=El asociacionismo en la emigración española a América |publisher=UNED Zamora |location=Zamora |isbn=978-84-936871-0-6 |language=es }} == Zunanje povezave == {{Commons|Belmonte de Miranda}} * {{navedi novice|url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/belmonte-de-miranda |work=Turismo Asturias |title=Belmonte de Miranda |date= |accessdate=11.7.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] gn7op7c6lqq4af7z1e4sm4lm920nkp7 0 605854 6753504 6737660 2026-09-21T18:10:14Z Stebunik 55592 /* Dela */ 6753504 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[13. oktober]] [[1957]] v prizrenski stolnici sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''"Budimo ljudi, iako smo Srbi!"''<br>"Bodimo ljudje, čeprav smo Srbi!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B0/%D0%B4%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE.395.html:563985-%D0%94%D1%83%D1%88%D0%B0%D0%BD-%D0%9F%D1%80%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D0|title= Душан Пророковић: Будимо људи, не дижимо зидове|publisher=novosti.rs|author=Душан Пророковић|place=|language=sr|date=24. avgust 2015|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.erepublik.com/en/article/1973905|title=Будимо људи, иако смо Срби|publisher=erepublik.com|author=NaCa90|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vidovdan.info/budimo-ljudi-iako-smo-srbi-ali-ljudi-a-ne-karikature/|title=Budimo ljudi, iako smo Srbi. „Будимо људи, иако смо Срби“ – али људи, а не карикатуре|publisher=Видовдан|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=30. julij 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]]; bil je 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ter šesti patriarh po združitvi 1920. Vladal je od 1990 do 2009.<ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel" (slovensko). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina<ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}</ref> Njegov brat Dušan je postal čevljar in je ustvaril lastno družino; umrl je med drugo svetovno vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka: :»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« <ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}</ref><ref>Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997</ref>. Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Z moje desne strani je bil musliman Meša, z leve pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredi. Tako smo živeli, kakor pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. Stric Lazar se je zaradi svoje službe skupaj z družino pogostoma selil, in tako je pri njem stanoval tudi, ko se je šolal v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/111245/zanimljivosti/viral/patrijarh-pavle-otac|title=NOSIO NJENO PREZIME - NJEGA RETKO POMINJAO: Ko je bio patrijarhov OTAC i zašto nije oženio njegovu majku?|publisher=novosti.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=10. junij 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Svojega bivanja v številni družini pridnih otrok v okolici Tuzle pa se patriarh spominja takole: :"Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali," — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''"Bodimo ljudje"'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}</ref> Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se "poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno." Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni bil poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja. Rad je prepeval v šoli, v cerkvi, ob prostem času pa tudi drugod.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Ni mu bilo neznano, da se pri petju najbolj derejo ravno tisti, ki sploh nimajo posluha. Zato je blago opozarjal: »Pojte v cerkvi tišje, da bo mogoče slišati tudi druge, saj naš Bog ni gluh.«<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref>V Sarajevu je bil tudi član društva "Trezna mladina" („Trezvena mladež“), ki se je borilo proti pijančevanju in kajenju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata Dušana, ki naj bi ga bili ubili ustaši; kljub temu pa je zastopal in priporočal krščansko stališče, da je treba vse odpuščati in se nikoli ne maščevati, saj to ničesar ne rešuje; sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil; to mu je uspelo, vendar se je pri tem tako hudo prehladil, da je zbolel na pljučih — ni pa imel kaverne. Zdravniki so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Za škofa raško-prizrenskega je bil ustoličen 13. oktobra 1957 v prizrenski katedrali sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref>Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Izvoljen za patriarha === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu; slovesnost je opravilo 12 škofov, 12 duhovnikov in 13 diakonov. 22. maja 1994 pa je bil umeščen na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve v samostanu Peškega patriarhata. Ko je bil na novo ustoličen na patriarškem prestolu in ko se je s Kosova preselil v stavbo patriarhata v Beogradu, so ga dolgo časa zgodaj zjutraj videvali, kako pere stopnice. Čeprav so mu rekli, da »nekdo to počne v patriarhatu«, je odgovoril, da je tega vajen in da mu ni težko. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Glavni razlog za vstajo je bilo splošno nezadovoljstvo zaradi javnego sramotenje, ki so ga državni mediji bruhali na opozicijo. Čeprav je oblast zaradi množičnih demonstracij takrat ustregla takorekoč vsem zahtevam, je to bila le prividna usluga; v resnici se ni nič spremenilo in pravzaprav so danes kljub podobnemu 5. oktobru 2000 še vedno (2026) na oblasti nacionalistični rusofili in Miloševićevi somišljeniki, ki opravičujejo vse zločine in nasprotujejo kakršnemukoli resnejšemu približevanju [[Evropska unija|Evropski zvezi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1699532/godisnjica-9-marta-dan-kada-su-srbi-krenuli-u-borbu-za-demokratiju-a-tenkovi-izasli-na-ulicu|title=(VIDEO) GODIŠNJICA 9. MARTA: Dan kada su se Srbi borili za demokratiju, a tenkovi izašli na ulicu|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=9. 52010|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Upor je vodila opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića zbrana okrog njegove SPO zoper Miloševićevo diktaturo. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi precej ranjenih in zaprtih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Ob tej priliki je patriarh tudi vzliknil znamenito geslo: »Bodimo ljudje!« — katerim pa je napovedovalec Studija B [[Aleksandar Timofejev]] s čustvenim pridihom dodal: »čeprav smo Srbi«.<ref>{{navedi splet|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title="Budimo ljudi, iako smo Srbi." — značenje izraza sa primerom korišćenja|publisher=vukajlija.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala idejo o ustvarjanju za vsako ceno Velike Srbije in pri tem voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma. V opravičilo sicer asketskemu cerkvenemu dostojanstveniku drugi omenjajo, da ni imel pojma glede posledic, ki jih je prinašalo javno druženje z vojnimi zločinci, spreminjanje republiških in pokrajinskih mej, pa tudi ustvarjanje Velike Srbije; poleg tega je vajeti podivjanega nacionalizma prepuščal v roke Svetega sinoda in drugih škofov in živel v svojem duhovnem svetu odmaknjenem od zemeljske dnevne politike in vprašanje, koliko je sam vplival na takratne "svoje" izjave ali odločitve, ko je zagovarjal idejo "Velike Srbije" in se dal varovati celo od Arkanovih "tigrov".<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe takorekoč poistovetil s to nacionalistično [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev". Patrijarh je to "varstvo" mirno prenašal in zagovarjal mit o "Veliki Srbiji" kljub sporočilom s terena, da se njeno uresničevanje ne sklada s krščansko zapovedjo ljubezni do bližnjega. Arkanovi prostovoljci so delj časa celo "stražili" Patrijaršijo in oddaljevali neželene obiskovalce, med katerimi se je našel enkrat tudi njegov prijatelj nadškof Hočevar.<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/sreten-zekovic-napao-i-patrijarha-pavla-cuvali-su-ga-arkanovi-zlocinci-nikada-se-nije-odrekao-velike-srbije/|title=Sreten Zeković napao i patrijarha Pavla: Čuvali su ga Arkanovi zločinci, nikada se nije odrekao Velike Srbije|publisher=ИН4С/in4s.net|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref><ref>Resni zgodovinarji menijo, da je v Jasenovcu umrlo morda okrog desetkrat manj žrtev; podobni zločini pa so se dogajali tudi v srbskih koncentracijskih taboriščih, ki pa so bila devetdesetih let kakor spregledana.</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosensko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in soglašal z njegovimi lažnimi trditvami, da v Bosni ni bilo "etničnega čiščenja" in da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Nepristranski poročevalci pa omenjajo, da je bilo takih večletnih [[Posilstva med vojno v BiH|Posilstev med vojno v BiH]] nad Bošnjakinjami do 50.000 in je nekatere glavne krivce obsodilo zategadelj Haško sodišče na večletne zaporne kazni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-61802086|title=Bosna i silovanja u ratu: „Mogli su da nam rade šta hoće, mogli su i radili su" |publisher= BBC News na srpskom|author= Marija Janković & Katarina Stevanović |place=|language=sr|date=19. junij 2022|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Maja 1993 je Pavel prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov, ter je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Patriarhu poznavalci očitajo v tem času izrazito pristranskost. Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje ubijajo Srbe". Podobni pozivi pa so izostali ob obsežnejših srbskih napadih na Dubrovnik, Vukovar ali pri štiriletnem obleganju Sarajeva.<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/danas/vijesti/prica-o-arkanovim-tigrovima-i-njihovoj-ulozi-u-ratu-u-vukovaru-i-istocnoj-slavoniji-232be56c-a721-11ef-a57b-cea249c57e77|title=Kako su Arkanovi Tigrovi sijali smrt? Milošević: 'Pa dobro, bre, Hrvoje, netko i za mene mora da uradi posao'|publisher=danas.hr.net|author=Iva Rebac|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2024|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista hrvaška vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zasedeno zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je pod nujno poklical Slobodana Miloševića in ga rotil, naj brani srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5. avgust 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]].<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh leta 1994</ref>]]</center> [[File:PatriarhPavle2.JPG|thumb|200px|left|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Na njegovo pobudo so bila ustanovljena tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je k tej "spravi" prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunistične enostrankarske v večstrankarsko družbeno ureditev. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{navedi splet|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Takoj po svoji izvolitvi je Pavel dejal, da ne bi imel nič zoper papežev obisk; tega pa ni nikoli več ponovil, najbrž zaradi nasprotovanja Svetega sinoda in drugih škofov. Obiskal pa je on sam [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Njegova dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinod izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bili prvotno objavljeni v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> === Dela o njem === #Јован Јањић: ''Патриарх Сербский Павел (Стойчевич): Будимо људи живот и реч патријарха Павла''<ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Jovan Janjić: ''Budimo ljudi!'' Večernje novosti 2006. NAJPOTPUNIJE delo o patrijarhu Pavlu pod naslovom "Budimo ljudi - život i misli patrijarha Pavla" čiji je autor Jovan Janjić. Reč je o dve Janjićeve knjige u jednoj: "Budimo ljudi - život i reč patrijarha Pavla" i "Budimo ljudi - pouke i poruke patrijarha Pavla".<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić |publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Snežana Milković: ''"Moj deda patrijarh Pavle"''. Beograd, "Ethos" 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Đorđe Randelj: ''“Patrijarh Pavle – svetac kojeg smo poznavali”''. Prometej, Novi Sad 2014.<ref>{{navedi splet|url=https://infoprijedor.ba/knjiga-o-patrijarhu-pavlu-autenticno-svjedocanstvo-o-zivotu-svetog-covjeka/|title=Knjiga o patrijarhu Pavlu - autentično svjedočanstvo o životu svetog čovjeka|publisher=infoprijedor.ba|author=Dragan Stojnić|place=Prijedor|language=bs|date=24. januar 2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Епархија бачка: ''Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла''. Београд, 2009.<ref>{{navedi splet|url=https://eparhijabacka.info/arhiva/eparhija-backa.rs/sr/novosti/biografija-negove-svetosti-patrijarha-srpskog-gospodina-pavla.html|title=Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла|publisher=eparhija-backa.rs|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=13. november 2009|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla5.JPG|thumb|right|200px|<center>Poslednje slovo cerkvenih dostojanstvenikov pred "Saborno cerkvijo"]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla11.JPG|thumb|right|200px|<center>Na poslednji poti ga je v [[Beograd]]u pospremilo okrog 600.000 žalujočih]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]]<ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> ]]</center> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga. Kot je znano iz naslednjih dogodkov, so mu vse te želje izpolnili.<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == [[File:Wiki Šumadija XVI Crkva Uspenja Presvete Bogorodice (Mladenovac) 012.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik patriarhu Pavlu pri "Cerkvi Uspenja presvete Bogorodice v [[Mladenovac|Mladenovcu]]"]]</center> Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Vsako jutro je služil bogoslužje v patrijaršiji in prejemal obhajilo, vsak večer pa je bil skupaj z drugimi duhovniki v koru na večernicah v stolnici. Vedno je s seboj nosil Sveto pismo in molitvenik. Živel je asketsko življenje, sam je šival in popravljal oblačila in obutev ter opravljal druga obrtniška dela v patriarhatu. Vse je lahko popravil sam, pa naj bodo to čevlji, očala, žaluzije. Kuhal je, šival in nobeno fizično delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Njegove izjave in ravnanja na političnem področju so njegova šibka stran; močan pa je v osebni askezi, skromnosti in duhovnih spodbudah, ki so osredinjene v geslu "Bodimo ljudje!" Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{navedi splet|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> Dopuščal je odhod iz bivše Jugoslavije tistih narodov, ki bi to želeli; ni pa jasno, kako naj bi se to uskladilo z idejo o "Veliki Srbiji". Poudarjal pa je, da bi se to moralo dogajati po dogovoru in brez nasilja. Obsojal je vojne zločine ter opominjal, da maščevanje ničesar ne rešuje in je zato pozival, "naj bomo vedno ljudje" tudi v najtežjih okoliščinah, ki kot kristjani znamo odpuščati najtežje krivice.<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Črtice in nauki == [[File:Murali u GO Stari grad u BG (15).jpg|thumb|200px|right|<center>Na [[mural]]ih je pogostoma upodobljen s trobojnico in svojim geslom "Bodimo ljudje!"]]</center> O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Ničesar za zmrzniti === Ko se je skupaj s škofi z vlakom peljal v Avstrijo na eno od ekumenskih srečanj, ravno v njihovem vagonu ni bilo ogrevanja. Po izstopu iz vlaka so se vsi škofje pritoževali nad mrazom in kako so prezebli, a patriarh jim je, namigujoč na višek kilogramov in njihovo tolščo, rekel: "Jaz pa nisem imel ničesar za zmrzniti." Njegov rek je bil: "Bog te naj vidi!" ("Bog te video!")<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} {{navedek|''„Čovek u nekoj teškoj situaciji treba da uradi sve što može, ali neka se ne sekira previše, da ne oboli, jer 'sirće grize svoju flašu'.“''<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref><br>»Človek v kakem težkem položaju naj stori vse, kar lahko, vendar naj se ne sekira preveč, da ne zboli, ker 'kis nagriza svojo steklenico'.«}} {{navedek|''„Kad se čovek rodi, ceo svet se raduje, a samo on plače. Ali treba da živi tako da, kad umre, ceo svet plače, a samo on se raduje.“ ''<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref><br>»Ko se človek rodi, se veseli ves svet, samo on joka. Živeti pa mora tako, da bo, ko bo umrl, jokal ves svet, a samo on se bo veselil.«}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Pavel Stojčević}} {{DEFAULTSORT:Stojčević, Pavel}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vladimir Rajić]]}} {{s-ttl|title= [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenski škof]] | years = 1957&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Artemij Radosavljević]]}} {{s-bef|before= [[German Đorić|patriarh German]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 1990&ndash;2009}} {{s-aft|after= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 48bijxqnv01cphgc12f40tlmpe6dh25 6753514 6753504 2026-09-21T18:25:02Z Stebunik 55592 /* Črtice in nauki */ 6753514 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[13. oktober]] [[1957]] v prizrenski stolnici sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''"Budimo ljudi, iako smo Srbi!"''<br>"Bodimo ljudje, čeprav smo Srbi!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B0/%D0%B4%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE.395.html:563985-%D0%94%D1%83%D1%88%D0%B0%D0%BD-%D0%9F%D1%80%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D0|title= Душан Пророковић: Будимо људи, не дижимо зидове|publisher=novosti.rs|author=Душан Пророковић|place=|language=sr|date=24. avgust 2015|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.erepublik.com/en/article/1973905|title=Будимо људи, иако смо Срби|publisher=erepublik.com|author=NaCa90|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vidovdan.info/budimo-ljudi-iako-smo-srbi-ali-ljudi-a-ne-karikature/|title=Budimo ljudi, iako smo Srbi. „Будимо људи, иако смо Срби“ – али људи, а не карикатуре|publisher=Видовдан|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=30. julij 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]]; bil je 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ter šesti patriarh po združitvi 1920. Vladal je od 1990 do 2009.<ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel" (slovensko). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina<ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}</ref> Njegov brat Dušan je postal čevljar in je ustvaril lastno družino; umrl je med drugo svetovno vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka: :»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« <ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}</ref><ref>Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997</ref>. Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Z moje desne strani je bil musliman Meša, z leve pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredi. Tako smo živeli, kakor pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. Stric Lazar se je zaradi svoje službe skupaj z družino pogostoma selil, in tako je pri njem stanoval tudi, ko se je šolal v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/111245/zanimljivosti/viral/patrijarh-pavle-otac|title=NOSIO NJENO PREZIME - NJEGA RETKO POMINJAO: Ko je bio patrijarhov OTAC i zašto nije oženio njegovu majku?|publisher=novosti.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=10. junij 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Svojega bivanja v številni družini pridnih otrok v okolici Tuzle pa se patriarh spominja takole: :"Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali," — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''"Bodimo ljudje"'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}</ref> Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se "poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno." Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni bil poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja. Rad je prepeval v šoli, v cerkvi, ob prostem času pa tudi drugod.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Ni mu bilo neznano, da se pri petju najbolj derejo ravno tisti, ki sploh nimajo posluha. Zato je blago opozarjal: »Pojte v cerkvi tišje, da bo mogoče slišati tudi druge, saj naš Bog ni gluh.«<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref>V Sarajevu je bil tudi član društva "Trezna mladina" („Trezvena mladež“), ki se je borilo proti pijančevanju in kajenju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata Dušana, ki naj bi ga bili ubili ustaši; kljub temu pa je zastopal in priporočal krščansko stališče, da je treba vse odpuščati in se nikoli ne maščevati, saj to ničesar ne rešuje; sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil; to mu je uspelo, vendar se je pri tem tako hudo prehladil, da je zbolel na pljučih — ni pa imel kaverne. Zdravniki so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Za škofa raško-prizrenskega je bil ustoličen 13. oktobra 1957 v prizrenski katedrali sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref>Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Izvoljen za patriarha === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu; slovesnost je opravilo 12 škofov, 12 duhovnikov in 13 diakonov. 22. maja 1994 pa je bil umeščen na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve v samostanu Peškega patriarhata. Ko je bil na novo ustoličen na patriarškem prestolu in ko se je s Kosova preselil v stavbo patriarhata v Beogradu, so ga dolgo časa zgodaj zjutraj videvali, kako pere stopnice. Čeprav so mu rekli, da »nekdo to počne v patriarhatu«, je odgovoril, da je tega vajen in da mu ni težko. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Glavni razlog za vstajo je bilo splošno nezadovoljstvo zaradi javnego sramotenje, ki so ga državni mediji bruhali na opozicijo. Čeprav je oblast zaradi množičnih demonstracij takrat ustregla takorekoč vsem zahtevam, je to bila le prividna usluga; v resnici se ni nič spremenilo in pravzaprav so danes kljub podobnemu 5. oktobru 2000 še vedno (2026) na oblasti nacionalistični rusofili in Miloševićevi somišljeniki, ki opravičujejo vse zločine in nasprotujejo kakršnemukoli resnejšemu približevanju [[Evropska unija|Evropski zvezi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1699532/godisnjica-9-marta-dan-kada-su-srbi-krenuli-u-borbu-za-demokratiju-a-tenkovi-izasli-na-ulicu|title=(VIDEO) GODIŠNJICA 9. MARTA: Dan kada su se Srbi borili za demokratiju, a tenkovi izašli na ulicu|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=9. 52010|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Upor je vodila opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića zbrana okrog njegove SPO zoper Miloševićevo diktaturo. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi precej ranjenih in zaprtih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Ob tej priliki je patriarh tudi vzliknil znamenito geslo: »Bodimo ljudje!« — katerim pa je napovedovalec Studija B [[Aleksandar Timofejev]] s čustvenim pridihom dodal: »čeprav smo Srbi«.<ref>{{navedi splet|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title="Budimo ljudi, iako smo Srbi." — značenje izraza sa primerom korišćenja|publisher=vukajlija.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala idejo o ustvarjanju za vsako ceno Velike Srbije in pri tem voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma. V opravičilo sicer asketskemu cerkvenemu dostojanstveniku drugi omenjajo, da ni imel pojma glede posledic, ki jih je prinašalo javno druženje z vojnimi zločinci, spreminjanje republiških in pokrajinskih mej, pa tudi ustvarjanje Velike Srbije; poleg tega je vajeti podivjanega nacionalizma prepuščal v roke Svetega sinoda in drugih škofov in živel v svojem duhovnem svetu odmaknjenem od zemeljske dnevne politike in vprašanje, koliko je sam vplival na takratne "svoje" izjave ali odločitve, ko je zagovarjal idejo "Velike Srbije" in se dal varovati celo od Arkanovih "tigrov".<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe takorekoč poistovetil s to nacionalistično [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev". Patrijarh je to "varstvo" mirno prenašal in zagovarjal mit o "Veliki Srbiji" kljub sporočilom s terena, da se njeno uresničevanje ne sklada s krščansko zapovedjo ljubezni do bližnjega. Arkanovi prostovoljci so delj časa celo "stražili" Patrijaršijo in oddaljevali neželene obiskovalce, med katerimi se je našel enkrat tudi njegov prijatelj nadškof Hočevar.<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/sreten-zekovic-napao-i-patrijarha-pavla-cuvali-su-ga-arkanovi-zlocinci-nikada-se-nije-odrekao-velike-srbije/|title=Sreten Zeković napao i patrijarha Pavla: Čuvali su ga Arkanovi zločinci, nikada se nije odrekao Velike Srbije|publisher=ИН4С/in4s.net|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref><ref>Resni zgodovinarji menijo, da je v Jasenovcu umrlo morda okrog desetkrat manj žrtev; podobni zločini pa so se dogajali tudi v srbskih koncentracijskih taboriščih, ki pa so bila devetdesetih let kakor spregledana.</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosensko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in soglašal z njegovimi lažnimi trditvami, da v Bosni ni bilo "etničnega čiščenja" in da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Nepristranski poročevalci pa omenjajo, da je bilo takih večletnih [[Posilstva med vojno v BiH|Posilstev med vojno v BiH]] nad Bošnjakinjami do 50.000 in je nekatere glavne krivce obsodilo zategadelj Haško sodišče na večletne zaporne kazni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-61802086|title=Bosna i silovanja u ratu: „Mogli su da nam rade šta hoće, mogli su i radili su" |publisher= BBC News na srpskom|author= Marija Janković & Katarina Stevanović |place=|language=sr|date=19. junij 2022|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Maja 1993 je Pavel prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov, ter je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Patriarhu poznavalci očitajo v tem času izrazito pristranskost. Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje ubijajo Srbe". Podobni pozivi pa so izostali ob obsežnejših srbskih napadih na Dubrovnik, Vukovar ali pri štiriletnem obleganju Sarajeva.<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/danas/vijesti/prica-o-arkanovim-tigrovima-i-njihovoj-ulozi-u-ratu-u-vukovaru-i-istocnoj-slavoniji-232be56c-a721-11ef-a57b-cea249c57e77|title=Kako su Arkanovi Tigrovi sijali smrt? Milošević: 'Pa dobro, bre, Hrvoje, netko i za mene mora da uradi posao'|publisher=danas.hr.net|author=Iva Rebac|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2024|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista hrvaška vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zasedeno zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je pod nujno poklical Slobodana Miloševića in ga rotil, naj brani srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5. avgust 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]].<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh leta 1994</ref>]]</center> [[File:PatriarhPavle2.JPG|thumb|200px|left|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Na njegovo pobudo so bila ustanovljena tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je k tej "spravi" prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunistične enostrankarske v večstrankarsko družbeno ureditev. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{navedi splet|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Takoj po svoji izvolitvi je Pavel dejal, da ne bi imel nič zoper papežev obisk; tega pa ni nikoli več ponovil, najbrž zaradi nasprotovanja Svetega sinoda in drugih škofov. Obiskal pa je on sam [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Njegova dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinod izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bili prvotno objavljeni v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> === Dela o njem === #Јован Јањић: ''Патриарх Сербский Павел (Стойчевич): Будимо људи живот и реч патријарха Павла''<ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Jovan Janjić: ''Budimo ljudi!'' Večernje novosti 2006. NAJPOTPUNIJE delo o patrijarhu Pavlu pod naslovom "Budimo ljudi - život i misli patrijarha Pavla" čiji je autor Jovan Janjić. Reč je o dve Janjićeve knjige u jednoj: "Budimo ljudi - život i reč patrijarha Pavla" i "Budimo ljudi - pouke i poruke patrijarha Pavla".<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić |publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Snežana Milković: ''"Moj deda patrijarh Pavle"''. Beograd, "Ethos" 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Đorđe Randelj: ''“Patrijarh Pavle – svetac kojeg smo poznavali”''. Prometej, Novi Sad 2014.<ref>{{navedi splet|url=https://infoprijedor.ba/knjiga-o-patrijarhu-pavlu-autenticno-svjedocanstvo-o-zivotu-svetog-covjeka/|title=Knjiga o patrijarhu Pavlu - autentično svjedočanstvo o životu svetog čovjeka|publisher=infoprijedor.ba|author=Dragan Stojnić|place=Prijedor|language=bs|date=24. januar 2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Епархија бачка: ''Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла''. Београд, 2009.<ref>{{navedi splet|url=https://eparhijabacka.info/arhiva/eparhija-backa.rs/sr/novosti/biografija-negove-svetosti-patrijarha-srpskog-gospodina-pavla.html|title=Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла|publisher=eparhija-backa.rs|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=13. november 2009|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla5.JPG|thumb|right|200px|<center>Poslednje slovo cerkvenih dostojanstvenikov pred "Saborno cerkvijo"]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla11.JPG|thumb|right|200px|<center>Na poslednji poti ga je v [[Beograd]]u pospremilo okrog 600.000 žalujočih]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]]<ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> ]]</center> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga. Kot je znano iz naslednjih dogodkov, so mu vse te želje izpolnili.<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == [[File:Wiki Šumadija XVI Crkva Uspenja Presvete Bogorodice (Mladenovac) 012.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik patriarhu Pavlu pri "Cerkvi Uspenja presvete Bogorodice v [[Mladenovac|Mladenovcu]]"]]</center> Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Vsako jutro je služil bogoslužje v patrijaršiji in prejemal obhajilo, vsak večer pa je bil skupaj z drugimi duhovniki v koru na večernicah v stolnici. Vedno je s seboj nosil Sveto pismo in molitvenik. Živel je asketsko življenje, sam je šival in popravljal oblačila in obutev ter opravljal druga obrtniška dela v patriarhatu. Vse je lahko popravil sam, pa naj bodo to čevlji, očala, žaluzije. Kuhal je, šival in nobeno fizično delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Njegove izjave in ravnanja na političnem področju so njegova šibka stran; močan pa je v osebni askezi, skromnosti in duhovnih spodbudah, ki so osredinjene v geslu "Bodimo ljudje!" Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{navedi splet|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> Dopuščal je odhod iz bivše Jugoslavije tistih narodov, ki bi to želeli; ni pa jasno, kako naj bi se to uskladilo z idejo o "Veliki Srbiji". Poudarjal pa je, da bi se to moralo dogajati po dogovoru in brez nasilja. Obsojal je vojne zločine ter opominjal, da maščevanje ničesar ne rešuje in je zato pozival, "naj bomo vedno ljudje" tudi v najtežjih okoliščinah, ki kot kristjani znamo odpuščati najtežje krivice.<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Črtice in nauki == [[File:Murali u GO Stari grad u BG (15).jpg|thumb|200px|right|<center>Na [[mural]]ih je pogostoma upodobljen s trobojnico in svojim geslom "Bodimo ljudje!"]]</center> O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === „Tistega fanta ni tukaj“ === Odvetnik [[Milovan Stojanović]] – znan kot Mića – je doma iz okolice [[Prizren]]a in ima veliko spominov na rodno Kosovo in Metohijo, obnovo cerkva in samostanov, pa tudi na čas, ko je bil Pavel še raško-prizrenski škof. V njihovi vasi je cerkev Svete nedelje in on jih je dvakat obiskal, saj so njegovi stari starši skrbeli za cerkev skozi štirideset let; tako je dedek vse duhovnike, ki so prihajali maševat, vabil k njim domov na kosilo. Kot mladeniču se mu je vtisnila v spomin zlasti njegova nežnost, pohlevnost in krotkost, o čemer je slišal pripovedovati tudi naslednji dogodek: {| |- ! Mladići se kladili<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/vesti/srbija/728459/napad-na-patrijarha-pavla-u-prizrenu.html|title=Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Jedan od njih ga uhvatio za bradu, protresao i udario 2 puta, patrijarhov odgovor ostavio je sve bez teksta!|publisher=direktno.rs|author=Dimitrije Petrović|place=Beograd|language=sr|date=13. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref> ! Fanta sta se stavila |- | <blockquote> Bio sam šesti ili sedmi razred osnovne škole. Crkva je u to vreme, sedamdesetih, bila totalno u drugom planu, čak su i zabranjivali da se ide u crkvu.<br>Sećam se kao da je juče bilo kada su se dva mlada Albanca iz Prizrena, od 18 i 20 godina, opkladila ko sme da uhvati vladiku i da mu opali šamar. To se desilo usred dana u centru Prizrena. Vladika je bio do pošte da završi neke poslove i kada se vraćao, mladić ga je uhvatio za bradu, dva tri puta protresao levo-desno, i udario mu dva šamara. Pavle, kakav je uvek bio, samo se povukao, pogledao ga i nije hteo da reaguje, već je otišao do Bogoslovije i nikome nije rekao šta se dogodilo.<br> Neko je video i odmah prijavio MUP, koji je slučaj prijavio Saveznom SUP-u. Savezno izvršno veće je hitno reagovalo da se pohapse svi ti mladići, jer je ipak povređen čovek koji predstavlja SPC.<br> Uhapšeno je desetak mladića i pozvan je vladika Pavle da ih identifikuje, a najveći šok tek je usledio. Patrijarh Pavle je došao i odmah ga je prepoznao. Dva, tri puta je šetao pored mladića i samo je jednom stao pored onog koji ga je udario, pogledao ga pravo u oči i rekao: "Ne, taj koji me je tukao nije tu". <br> On mu je zapravo poslao jednu duhovnu poruku. </blockquote> | <blockquote> Bil sem v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Takrat, v sedemdesetih letih, je bila cerkev popolnoma v ozadju, celo prepovedovali so obiskovanje cerkve.<br> Spomnim se, kot da bi bilo včeraj, ko sta se dva mlada Albanca iz Prizrena, stara 18 in 20 let, stavila, kdo bo škofa zgrabil in ga udaril. Zgodilo se je sredi dneva v središču Prizrena. Vladika je šel na pošto, da bi končal neko delo, in ko se je vračal, ga je mladenič zgrabil za brado, ga dvakrat ali trikrat stresel levo in desno ter ga dvakrat udaril. Pavel se je, kot vedno, samo umaknil, ga pogledal in se ni hotel odzvati; namesto tega je šel v semenišče in nikomur ni povedal, kaj se je zgodilo.<br> Nekdo je to videl in takoj prijavil MUP-u (krajevni milici), ki je primer prijavil Zveznemu SUP-u (Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve). Zvezni izvršni svet se je nujno odzval in prijeli so vse te fante, saj je bil vendarle napaden mož, ki je predstavljal Srbsko pravoslavno cerkev.<br> Aretirali so ducat mladeničev in poklicali škofa Pavla, da jih identificira; največje presenečenje pa je šele sledilo. Prišel je škof Pavel in ga takoj prepoznal. Dvakrat ali trikrat je šel mimo mladeniča in le enkrat se je ustavil pri tistem, ki ga je udaril, ga pogledal naravnost v oči in rekel: "Ne, tistega, ki me je pretepel, ni tukaj." <br> Pravzaprav mu je poslal duhovno sporočilo (krščanske ljubezni in odpuščanja). </blockquote> |} === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Ničesar za zmrzniti === Ko se je skupaj s škofi z vlakom peljal v Avstrijo na eno od ekumenskih srečanj, ravno v njihovem vagonu ni bilo ogrevanja. Po izstopu iz vlaka so se vsi škofje pritoževali nad mrazom in kako so prezebli, a patriarh jim je, namigujoč na višek kilogramov in njihovo tolščo, rekel: "Jaz pa nisem imel ničesar za zmrzniti." Njegov rek je bil: "Bog te naj vidi!" ("Bog te video!")<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} {{navedek|''„Čovek u nekoj teškoj situaciji treba da uradi sve što može, ali neka se ne sekira previše, da ne oboli, jer 'sirće grize svoju flašu'.“''<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref><br>»Človek v kakem težkem položaju naj stori vse, kar lahko, vendar naj se ne sekira preveč, da ne zboli, ker 'kis nagriza svojo steklenico'.«}} {{navedek|''„Kad se čovek rodi, ceo svet se raduje, a samo on plače. Ali treba da živi tako da, kad umre, ceo svet plače, a samo on se raduje.“ ''<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref><br>»Ko se človek rodi, se veseli ves svet, samo on joka. Živeti pa mora tako, da bo, ko bo umrl, jokal ves svet, a samo on se bo veselil.«}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Pavel Stojčević}} {{DEFAULTSORT:Stojčević, Pavel}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vladimir Rajić]]}} {{s-ttl|title= [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenski škof]] | years = 1957&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Artemij Radosavljević]]}} {{s-bef|before= [[German Đorić|patriarh German]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 1990&ndash;2009}} {{s-aft|after= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] n0npssgwpv0525904b2gk1i3oqbgdet 6753523 6753514 2026-09-21T18:33:21Z Stebunik 55592 /* „Tistega fanta ni tukaj“ */ 6753523 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[13. oktober]] [[1957]] v prizrenski stolnici sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''"Budimo ljudi, iako smo Srbi!"''<br>"Bodimo ljudje, čeprav smo Srbi!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B0/%D0%B4%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE.395.html:563985-%D0%94%D1%83%D1%88%D0%B0%D0%BD-%D0%9F%D1%80%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D0|title= Душан Пророковић: Будимо људи, не дижимо зидове|publisher=novosti.rs|author=Душан Пророковић|place=|language=sr|date=24. avgust 2015|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.erepublik.com/en/article/1973905|title=Будимо људи, иако смо Срби|publisher=erepublik.com|author=NaCa90|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vidovdan.info/budimo-ljudi-iako-smo-srbi-ali-ljudi-a-ne-karikature/|title=Budimo ljudi, iako smo Srbi. „Будимо људи, иако смо Срби“ – али људи, а не карикатуре|publisher=Видовдан|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=30. julij 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]]; bil je 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ter šesti patriarh po združitvi 1920. Vladal je od 1990 do 2009.<ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel" (slovensko). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina<ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}</ref> Njegov brat Dušan je postal čevljar in je ustvaril lastno družino; umrl je med drugo svetovno vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka: :»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« <ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}</ref><ref>Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997</ref>. Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Z moje desne strani je bil musliman Meša, z leve pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredi. Tako smo živeli, kakor pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. Stric Lazar se je zaradi svoje službe skupaj z družino pogostoma selil, in tako je pri njem stanoval tudi, ko se je šolal v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/111245/zanimljivosti/viral/patrijarh-pavle-otac|title=NOSIO NJENO PREZIME - NJEGA RETKO POMINJAO: Ko je bio patrijarhov OTAC i zašto nije oženio njegovu majku?|publisher=novosti.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=10. junij 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Svojega bivanja v številni družini pridnih otrok v okolici Tuzle pa se patriarh spominja takole: :"Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali," — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''"Bodimo ljudje"'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}</ref> Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se "poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno." Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni bil poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja. Rad je prepeval v šoli, v cerkvi, ob prostem času pa tudi drugod.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Ni mu bilo neznano, da se pri petju najbolj derejo ravno tisti, ki sploh nimajo posluha. Zato je blago opozarjal: »Pojte v cerkvi tišje, da bo mogoče slišati tudi druge, saj naš Bog ni gluh.«<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref>V Sarajevu je bil tudi član društva "Trezna mladina" („Trezvena mladež“), ki se je borilo proti pijančevanju in kajenju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata Dušana, ki naj bi ga bili ubili ustaši; kljub temu pa je zastopal in priporočal krščansko stališče, da je treba vse odpuščati in se nikoli ne maščevati, saj to ničesar ne rešuje; sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil; to mu je uspelo, vendar se je pri tem tako hudo prehladil, da je zbolel na pljučih — ni pa imel kaverne. Zdravniki so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Za škofa raško-prizrenskega je bil ustoličen 13. oktobra 1957 v prizrenski katedrali sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref>Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Izvoljen za patriarha === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu; slovesnost je opravilo 12 škofov, 12 duhovnikov in 13 diakonov. 22. maja 1994 pa je bil umeščen na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve v samostanu Peškega patriarhata. Ko je bil na novo ustoličen na patriarškem prestolu in ko se je s Kosova preselil v stavbo patriarhata v Beogradu, so ga dolgo časa zgodaj zjutraj videvali, kako pere stopnice. Čeprav so mu rekli, da »nekdo to počne v patriarhatu«, je odgovoril, da je tega vajen in da mu ni težko. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Glavni razlog za vstajo je bilo splošno nezadovoljstvo zaradi javnego sramotenje, ki so ga državni mediji bruhali na opozicijo. Čeprav je oblast zaradi množičnih demonstracij takrat ustregla takorekoč vsem zahtevam, je to bila le prividna usluga; v resnici se ni nič spremenilo in pravzaprav so danes kljub podobnemu 5. oktobru 2000 še vedno (2026) na oblasti nacionalistični rusofili in Miloševićevi somišljeniki, ki opravičujejo vse zločine in nasprotujejo kakršnemukoli resnejšemu približevanju [[Evropska unija|Evropski zvezi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1699532/godisnjica-9-marta-dan-kada-su-srbi-krenuli-u-borbu-za-demokratiju-a-tenkovi-izasli-na-ulicu|title=(VIDEO) GODIŠNJICA 9. MARTA: Dan kada su se Srbi borili za demokratiju, a tenkovi izašli na ulicu|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=9. 52010|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Upor je vodila opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića zbrana okrog njegove SPO zoper Miloševićevo diktaturo. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi precej ranjenih in zaprtih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Ob tej priliki je patriarh tudi vzliknil znamenito geslo: »Bodimo ljudje!« — katerim pa je napovedovalec Studija B [[Aleksandar Timofejev]] s čustvenim pridihom dodal: »čeprav smo Srbi«.<ref>{{navedi splet|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title="Budimo ljudi, iako smo Srbi." — značenje izraza sa primerom korišćenja|publisher=vukajlija.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala idejo o ustvarjanju za vsako ceno Velike Srbije in pri tem voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma. V opravičilo sicer asketskemu cerkvenemu dostojanstveniku drugi omenjajo, da ni imel pojma glede posledic, ki jih je prinašalo javno druženje z vojnimi zločinci, spreminjanje republiških in pokrajinskih mej, pa tudi ustvarjanje Velike Srbije; poleg tega je vajeti podivjanega nacionalizma prepuščal v roke Svetega sinoda in drugih škofov in živel v svojem duhovnem svetu odmaknjenem od zemeljske dnevne politike in vprašanje, koliko je sam vplival na takratne "svoje" izjave ali odločitve, ko je zagovarjal idejo "Velike Srbije" in se dal varovati celo od Arkanovih "tigrov".<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe takorekoč poistovetil s to nacionalistično [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev". Patrijarh je to "varstvo" mirno prenašal in zagovarjal mit o "Veliki Srbiji" kljub sporočilom s terena, da se njeno uresničevanje ne sklada s krščansko zapovedjo ljubezni do bližnjega. Arkanovi prostovoljci so delj časa celo "stražili" Patrijaršijo in oddaljevali neželene obiskovalce, med katerimi se je našel enkrat tudi njegov prijatelj nadškof Hočevar.<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/sreten-zekovic-napao-i-patrijarha-pavla-cuvali-su-ga-arkanovi-zlocinci-nikada-se-nije-odrekao-velike-srbije/|title=Sreten Zeković napao i patrijarha Pavla: Čuvali su ga Arkanovi zločinci, nikada se nije odrekao Velike Srbije|publisher=ИН4С/in4s.net|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref><ref>Resni zgodovinarji menijo, da je v Jasenovcu umrlo morda okrog desetkrat manj žrtev; podobni zločini pa so se dogajali tudi v srbskih koncentracijskih taboriščih, ki pa so bila devetdesetih let kakor spregledana.</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosensko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in soglašal z njegovimi lažnimi trditvami, da v Bosni ni bilo "etničnega čiščenja" in da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Nepristranski poročevalci pa omenjajo, da je bilo takih večletnih [[Posilstva med vojno v BiH|Posilstev med vojno v BiH]] nad Bošnjakinjami do 50.000 in je nekatere glavne krivce obsodilo zategadelj Haško sodišče na večletne zaporne kazni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-61802086|title=Bosna i silovanja u ratu: „Mogli su da nam rade šta hoće, mogli su i radili su" |publisher= BBC News na srpskom|author= Marija Janković & Katarina Stevanović |place=|language=sr|date=19. junij 2022|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Maja 1993 je Pavel prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov, ter je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Patriarhu poznavalci očitajo v tem času izrazito pristranskost. Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje ubijajo Srbe". Podobni pozivi pa so izostali ob obsežnejših srbskih napadih na Dubrovnik, Vukovar ali pri štiriletnem obleganju Sarajeva.<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/danas/vijesti/prica-o-arkanovim-tigrovima-i-njihovoj-ulozi-u-ratu-u-vukovaru-i-istocnoj-slavoniji-232be56c-a721-11ef-a57b-cea249c57e77|title=Kako su Arkanovi Tigrovi sijali smrt? Milošević: 'Pa dobro, bre, Hrvoje, netko i za mene mora da uradi posao'|publisher=danas.hr.net|author=Iva Rebac|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2024|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista hrvaška vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zasedeno zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je pod nujno poklical Slobodana Miloševića in ga rotil, naj brani srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5. avgust 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]].<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh leta 1994</ref>]]</center> [[File:PatriarhPavle2.JPG|thumb|200px|left|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Na njegovo pobudo so bila ustanovljena tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je k tej "spravi" prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunistične enostrankarske v večstrankarsko družbeno ureditev. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{navedi splet|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Takoj po svoji izvolitvi je Pavel dejal, da ne bi imel nič zoper papežev obisk; tega pa ni nikoli več ponovil, najbrž zaradi nasprotovanja Svetega sinoda in drugih škofov. Obiskal pa je on sam [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Njegova dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinod izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bili prvotno objavljeni v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> === Dela o njem === #Јован Јањић: ''Патриарх Сербский Павел (Стойчевич): Будимо људи живот и реч патријарха Павла''<ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Jovan Janjić: ''Budimo ljudi!'' Večernje novosti 2006. NAJPOTPUNIJE delo o patrijarhu Pavlu pod naslovom "Budimo ljudi - život i misli patrijarha Pavla" čiji je autor Jovan Janjić. Reč je o dve Janjićeve knjige u jednoj: "Budimo ljudi - život i reč patrijarha Pavla" i "Budimo ljudi - pouke i poruke patrijarha Pavla".<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić |publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Snežana Milković: ''"Moj deda patrijarh Pavle"''. Beograd, "Ethos" 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Đorđe Randelj: ''“Patrijarh Pavle – svetac kojeg smo poznavali”''. Prometej, Novi Sad 2014.<ref>{{navedi splet|url=https://infoprijedor.ba/knjiga-o-patrijarhu-pavlu-autenticno-svjedocanstvo-o-zivotu-svetog-covjeka/|title=Knjiga o patrijarhu Pavlu - autentično svjedočanstvo o životu svetog čovjeka|publisher=infoprijedor.ba|author=Dragan Stojnić|place=Prijedor|language=bs|date=24. januar 2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Епархија бачка: ''Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла''. Београд, 2009.<ref>{{navedi splet|url=https://eparhijabacka.info/arhiva/eparhija-backa.rs/sr/novosti/biografija-negove-svetosti-patrijarha-srpskog-gospodina-pavla.html|title=Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла|publisher=eparhija-backa.rs|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=13. november 2009|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla5.JPG|thumb|right|200px|<center>Poslednje slovo cerkvenih dostojanstvenikov pred "Saborno cerkvijo"]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla11.JPG|thumb|right|200px|<center>Na poslednji poti ga je v [[Beograd]]u pospremilo okrog 600.000 žalujočih]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]]<ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> ]]</center> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga. Kot je znano iz naslednjih dogodkov, so mu vse te želje izpolnili.<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == [[File:Wiki Šumadija XVI Crkva Uspenja Presvete Bogorodice (Mladenovac) 012.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik patriarhu Pavlu pri "Cerkvi Uspenja presvete Bogorodice v [[Mladenovac|Mladenovcu]]"]]</center> Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Vsako jutro je služil bogoslužje v patrijaršiji in prejemal obhajilo, vsak večer pa je bil skupaj z drugimi duhovniki v koru na večernicah v stolnici. Vedno je s seboj nosil Sveto pismo in molitvenik. Živel je asketsko življenje, sam je šival in popravljal oblačila in obutev ter opravljal druga obrtniška dela v patriarhatu. Vse je lahko popravil sam, pa naj bodo to čevlji, očala, žaluzije. Kuhal je, šival in nobeno fizično delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Njegove izjave in ravnanja na političnem področju so njegova šibka stran; močan pa je v osebni askezi, skromnosti in duhovnih spodbudah, ki so osredinjene v geslu "Bodimo ljudje!" Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{navedi splet|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> Dopuščal je odhod iz bivše Jugoslavije tistih narodov, ki bi to želeli; ni pa jasno, kako naj bi se to uskladilo z idejo o "Veliki Srbiji". Poudarjal pa je, da bi se to moralo dogajati po dogovoru in brez nasilja. Obsojal je vojne zločine ter opominjal, da maščevanje ničesar ne rešuje in je zato pozival, "naj bomo vedno ljudje" tudi v najtežjih okoliščinah, ki kot kristjani znamo odpuščati najtežje krivice.<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Črtice in nauki == [[File:Murali u GO Stari grad u BG (15).jpg|thumb|200px|right|<center>Na [[mural]]ih je pogostoma upodobljen s trobojnico in svojim geslom "Bodimo ljudje!"]]</center> O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === „Tistega fanta ni tukaj“ === Odvetnik [[Milovan Stojanović]] – znan kot Mića – je doma iz okolice [[Prizren]]a in ima veliko spominov na rodno Kosovo in Metohijo, obnovo cerkva in samostanov, pa tudi na čas, ko je bil Pavel še raško-prizrenski škof. V njihovi vasi je cerkev Svete nedelje in on jih je dvakat obiskal, saj so njegovi stari starši skrbeli za cerkev skozi štirideset let; tako je dedek vse duhovnike, ki so prihajali maševat, vabil k njim domov na kosilo. Kot mladeniču se mu je vtisnila v spomin zlasti njegova nežnost, pohlevnost in krotkost, o čemer je slišal pripovedovati tudi naslednji dogodek: {| |- ! Mladići se kladili<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/vesti/srbija/728459/napad-na-patrijarha-pavla-u-prizrenu.html|title=Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Jedan od njih ga uhvatio za bradu, protresao i udario 2 puta, patrijarhov odgovor ostavio je sve bez teksta!|publisher=direktno.rs|author=Dimitrije Petrović|place=Beograd|language=sr|date=13. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/10102413/patrijarh-pavle-i-albanac-u-prizrenu-prica-o-samaru-i-oprastanju|title=Patrijarh Pavle i Albanac u Prizrenu: Priča o šamaru i opraštanju. Skandal koji se ne zaboravlja! Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Uhvatio ga za bradu, protresao i udario 2 puta, njegov odgovor šokirao sve|publisher=kurir.rs|author=Kurir Društvo|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref> ! Fanta sta se stavila |- | <blockquote> Bio sam šesti ili sedmi razred osnovne škole. Crkva je u to vreme, sedamdesetih, bila totalno u drugom planu, čak su i zabranjivali da se ide u crkvu.<br>Sećam se kao da je juče bilo kada su se dva mlada Albanca iz Prizrena, od 18 i 20 godina, opkladila ko sme da uhvati vladiku i da mu opali šamar. To se desilo usred dana u centru Prizrena. Vladika je bio do pošte da završi neke poslove i kada se vraćao, mladić ga je uhvatio za bradu, dva tri puta protresao levo-desno, i udario mu dva šamara. Pavle, kakav je uvek bio, samo se povukao, pogledao ga i nije hteo da reaguje, već je otišao do Bogoslovije i nikome nije rekao šta se dogodilo.<br> Neko je video i odmah prijavio MUP, koji je slučaj prijavio Saveznom SUP-u. Savezno izvršno veće je hitno reagovalo da se pohapse svi ti mladići, jer je ipak povređen čovek koji predstavlja SPC.<br> Uhapšeno je desetak mladića i pozvan je vladika Pavle da ih identifikuje, a najveći šok tek je usledio. Patrijarh Pavle je došao i odmah ga je prepoznao. Dva, tri puta je šetao pored mladića i samo je jednom stao pored onog koji ga je udario, pogledao ga pravo u oči i rekao: "Ne, taj koji me je tukao nije tu". <br> On mu je zapravo poslao jednu duhovnu poruku. </blockquote> | <blockquote> Bil sem v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Takrat, v sedemdesetih letih, je bila cerkev popolnoma v ozadju, celo prepovedovali so obiskovanje cerkve.<br> Spomnim se, kot da bi bilo včeraj, ko sta se dva mlada Albanca iz Prizrena, stara 18 in 20 let, stavila, kdo bo škofa zgrabil in ga udaril. Zgodilo se je sredi dneva v središču Prizrena. Vladika je šel na pošto, da bi končal neko delo, in ko se je vračal, ga je mladenič zgrabil za brado, ga dvakrat ali trikrat stresel levo in desno ter ga dvakrat udaril. Pavel se je, kot vedno, samo umaknil, ga pogledal in se ni hotel odzvati; namesto tega je šel v semenišče in nikomur ni povedal, kaj se je zgodilo.<br> Nekdo je to videl in takoj prijavil MUP-u (krajevni milici), ki je primer prijavil Zveznemu SUP-u (Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve). Zvezni izvršni svet se je nujno odzval in prijeli so vse te fante, saj je bil vendarle napaden mož, ki je predstavljal Srbsko pravoslavno cerkev.<br> Aretirali so ducat mladeničev in poklicali škofa Pavla, da jih identificira; največje presenečenje pa je šele sledilo. Prišel je škof Pavel in ga takoj prepoznal. Dvakrat ali trikrat je šel mimo mladeniča in le enkrat se je ustavil pri tistem, ki ga je udaril, ga pogledal naravnost v oči in rekel: "Ne, tistega, ki me je pretepel, ni tukaj." <br> Pravzaprav mu je poslal duhovno sporočilo (krščanske ljubezni in odpuščanja). </blockquote> |} === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Ničesar za zmrzniti === Ko se je skupaj s škofi z vlakom peljal v Avstrijo na eno od ekumenskih srečanj, ravno v njihovem vagonu ni bilo ogrevanja. Po izstopu iz vlaka so se vsi škofje pritoževali nad mrazom in kako so prezebli, a patriarh jim je, namigujoč na višek kilogramov in njihovo tolščo, rekel: "Jaz pa nisem imel ničesar za zmrzniti." Njegov rek je bil: "Bog te naj vidi!" ("Bog te video!")<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} {{navedek|''„Čovek u nekoj teškoj situaciji treba da uradi sve što može, ali neka se ne sekira previše, da ne oboli, jer 'sirće grize svoju flašu'.“''<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref><br>»Človek v kakem težkem položaju naj stori vse, kar lahko, vendar naj se ne sekira preveč, da ne zboli, ker 'kis nagriza svojo steklenico'.«}} {{navedek|''„Kad se čovek rodi, ceo svet se raduje, a samo on plače. Ali treba da živi tako da, kad umre, ceo svet plače, a samo on se raduje.“ ''<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref><br>»Ko se človek rodi, se veseli ves svet, samo on joka. Živeti pa mora tako, da bo, ko bo umrl, jokal ves svet, a samo on se bo veselil.«}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Pavel Stojčević}} {{DEFAULTSORT:Stojčević, Pavel}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vladimir Rajić]]}} {{s-ttl|title= [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenski škof]] | years = 1957&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Artemij Radosavljević]]}} {{s-bef|before= [[German Đorić|patriarh German]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 1990&ndash;2009}} {{s-aft|after= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] q84kyg3fdt750gx715zgelxdfsky2g4 6753541 6753523 2026-09-21T19:06:00Z Stebunik 55592 /* „Tistega fanta ni tukaj“ */ 6753541 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavel}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Pavel | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Gojko Stojčević | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Pavle.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v "Saborni crkvi" v Beogradu)<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl) | predecessor = [[German Đorić|German]] | opposed = | successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1954]] | ordained_by = | consecration = [[13. oktober]] [[1957]] v prizrenski stolnici sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}} |birth_place= [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Hrvaška]]) | birth_name = Gojko Stojčević |death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Samostan Rakovica|Rakovica]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Stevan Okrajnov, kmet<br>Ana Stojčević, gospodinja<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''"Budimo ljudi, iako smo Srbi!"''<br>"Bodimo ljudje, čeprav smo Srbi!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/%D0%B2%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B8/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B0/%D0%B4%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE.395.html:563985-%D0%94%D1%83%D1%88%D0%B0%D0%BD-%D0%9F%D1%80%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D0|title= Душан Пророковић: Будимо људи, не дижимо зидове|publisher=novosti.rs|author=Душан Пророковић|place=|language=sr|date=24. avgust 2015|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.erepublik.com/en/article/1973905|title=Будимо људи, иако смо Срби|publisher=erepublik.com|author=NaCa90|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vidovdan.info/budimo-ljudi-iako-smo-srbi-ali-ljudi-a-ne-karikature/|title=Budimo ljudi, iako smo Srbi. „Будимо људи, иако смо Срби“ – али људи, а не карикатуре|publisher=Видовдан|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=30. julij 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]]; bil je 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] ter šesti patriarh po združitvi 1920. Vladal je od 1990 do 2009.<ref>Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}</ref> Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel" (slovensko). Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji "Porekla" so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je "preudala", tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina<ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}</ref> Njegov brat Dušan je postal čevljar in je ustvaril lastno družino; umrl je med drugo svetovno vojno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka: :»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« <ref>{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}</ref><ref>Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997</ref>. Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nadaljnje šolanje === Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta: {| |- ! U istoj klupi sa muslimanom<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> ! V isti klopi z muslimanom |- | <blockquote> »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.« </blockquote> | <blockquote> »Sedel sem v prvi klopi. Z moje desne strani je bil musliman Meša, z leve pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredi. Tako smo živeli, kakor pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.« </blockquote> |} Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. Stric Lazar se je zaradi svoje službe skupaj z družino pogostoma selil, in tako je pri njem stanoval tudi, ko se je šolal v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/111245/zanimljivosti/viral/patrijarh-pavle-otac|title=NOSIO NJENO PREZIME - NJEGA RETKO POMINJAO: Ko je bio patrijarhov OTAC i zašto nije oženio njegovu majku?|publisher=novosti.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=10. junij 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Svojega bivanja v številni družini pridnih otrok v okolici Tuzle pa se patriarh spominja takole: :"Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali," — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''"Bodimo ljudje"'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}</ref> Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se "poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno." Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni bil poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja. Rad je prepeval v šoli, v cerkvi, ob prostem času pa tudi drugod.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Ni mu bilo neznano, da se pri petju najbolj derejo ravno tisti, ki sploh nimajo posluha. Zato je blago opozarjal: »Pojte v cerkvi tišje, da bo mogoče slišati tudi druge, saj naš Bog ni gluh.«<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref>V Sarajevu je bil tudi član društva "Trezna mladina" („Trezvena mladež“), ki se je borilo proti pijančevanju in kajenju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata Dušana, ki naj bi ga bili ubili ustaši; kljub temu pa je zastopal in priporočal krščansko stališče, da je treba vse odpuščati in se nikoli ne maščevati, saj to ničesar ne rešuje; sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]]. 1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil; to mu je uspelo, vendar se je pri tem tako hudo prehladil, da je zbolel na pljučih — ni pa imel kaverne. Zdravniki so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]]. Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita. Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: "Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu." <ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Raško-prizrenski škof === Po vrnitvi iz Grčije je bil izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Za škofa raško-prizrenskega je bil ustoličen 13. oktobra 1957 v prizrenski katedrali sv. Jurija.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref>Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije. Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]<ref>''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].</ref><ref>{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}</ref> je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]]. Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}</ref> == Srbski patriarh == === Izvoljen za patriarha === Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu; slovesnost je opravilo 12 škofov, 12 duhovnikov in 13 diakonov. 22. maja 1994 pa je bil umeščen na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve v samostanu Peškega patriarhata. Ko je bil na novo ustoličen na patriarškem prestolu in ko se je s Kosova preselil v stavbo patriarhata v Beogradu, so ga dolgo časa zgodaj zjutraj videvali, kako pere stopnice. Čeprav so mu rekli, da »nekdo to počne v patriarhatu«, je odgovoril, da je tega vajen in da mu ni težko. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Prve večstrankarske volitve in demonstracije === Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].<ref>"Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja" (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca 1991 ==== 9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Glavni razlog za vstajo je bilo splošno nezadovoljstvo zaradi javnego sramotenje, ki so ga državni mediji bruhali na opozicijo. Čeprav je oblast zaradi množičnih demonstracij takrat ustregla takorekoč vsem zahtevam, je to bila le prividna usluga; v resnici se ni nič spremenilo in pravzaprav so danes kljub podobnemu 5. oktobru 2000 še vedno (2026) na oblasti nacionalistični rusofili in Miloševićevi somišljeniki, ki opravičujejo vse zločine in nasprotujejo kakršnemukoli resnejšemu približevanju [[Evropska unija|Evropski zvezi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1699532/godisnjica-9-marta-dan-kada-su-srbi-krenuli-u-borbu-za-demokratiju-a-tenkovi-izasli-na-ulicu|title=(VIDEO) GODIŠNJICA 9. MARTA: Dan kada su se Srbi borili za demokratiju, a tenkovi izašli na ulicu|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=9. 52010|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Upor je vodila opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića zbrana okrog njegove SPO zoper Miloševićevo diktaturo. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi precej ranjenih in zaprtih.<ref>{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Ob tej priliki je patriarh tudi vzliknil znamenito geslo: »Bodimo ljudje!« — katerim pa je napovedovalec Studija B [[Aleksandar Timofejev]] s čustvenim pridihom dodal: »čeprav smo Srbi«.<ref>{{navedi splet|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title="Budimo ljudi, iako smo Srbi." — značenje izraza sa primerom korišćenja|publisher=vukajlija.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=13. februar 2010|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].<ref>{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> === Med jugoslovanskimi vojnami === [[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|<center>Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]</center> Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala idejo o ustvarjanju za vsako ceno Velike Srbije in pri tem voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma. V opravičilo sicer asketskemu cerkvenemu dostojanstveniku drugi omenjajo, da ni imel pojma glede posledic, ki jih je prinašalo javno druženje z vojnimi zločinci, spreminjanje republiških in pokrajinskih mej, pa tudi ustvarjanje Velike Srbije; poleg tega je vajeti podivjanega nacionalizma prepuščal v roke Svetega sinoda in drugih škofov in živel v svojem duhovnem svetu odmaknjenem od zemeljske dnevne politike in vprašanje, koliko je sam vplival na takratne "svoje" izjave ali odločitve, ko je zagovarjal idejo "Velike Srbije" in se dal varovati celo od Arkanovih "tigrov".<ref>{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe takorekoč poistovetil s to nacionalistično [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in "etnično čistile" [[Goražde]].<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263</ref> Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega "poveljnika", pri čemer je izjavljal, da "se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev". Patrijarh je to "varstvo" mirno prenašal in zagovarjal mit o "Veliki Srbiji" kljub sporočilom s terena, da se njeno uresničevanje ne sklada s krščansko zapovedjo ljubezni do bližnjega. Arkanovi prostovoljci so delj časa celo "stražili" Patrijaršijo in oddaljevali neželene obiskovalce, med katerimi se je našel enkrat tudi njegov prijatelj nadškof Hočevar.<ref name="Velikonja 2003 p. 265">[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.in4s.net/sreten-zekovic-napao-i-patrijarha-pavla-cuvali-su-ga-arkanovi-zlocinci-nikada-se-nije-odrekao-velike-srbije/|title=Sreten Zeković napao i patrijarha Pavla: Čuvali su ga Arkanovi zločinci, nikada se nije odrekao Velike Srbije|publisher=ИН4С/in4s.net|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> 13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred "hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov".<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160</ref><ref>Resni zgodovinarji menijo, da je v Jasenovcu umrlo morda okrog desetkrat manj žrtev; podobni zločini pa so se dogajali tudi v srbskih koncentracijskih taboriščih, ki pa so bila devetdesetih let kakor spregledana.</ref>Republiko Hrvaško je odkrito označil za "novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]" in vojno opravičeval kot "pravično".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264</ref> Med bosensko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in soglašal z njegovimi lažnimi trditvami, da v Bosni ni bilo "etničnega čiščenja" in da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Nepristranski poročevalci pa omenjajo, da je bilo takih večletnih [[Posilstva med vojno v BiH|Posilstev med vojno v BiH]] nad Bošnjakinjami do 50.000 in je nekatere glavne krivce obsodilo zategadelj Haško sodišče na večletne zaporne kazni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-61802086|title=Bosna i silovanja u ratu: „Mogli su da nam rade šta hoće, mogli su i radili su" |publisher= BBC News na srpskom|author= Marija Janković & Katarina Stevanović |place=|language=sr|date=19. junij 2022|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Maja 1993 je Pavel prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za "nasvete in podporo" v "pravičnem boju" bosanskih Srbov, ter je Srbsko pravoslavno cerkev imel za "edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje".<ref>[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267</ref> Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.<ref>[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83</ref> Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}</ref> Patriarhu poznavalci očitajo v tem času izrazito pristranskost. Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da "Hrvatje ubijajo Srbe". Podobni pozivi pa so izostali ob obsežnejših srbskih napadih na Dubrovnik, Vukovar ali pri štiriletnem obleganju Sarajeva.<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/danas/vijesti/prica-o-arkanovim-tigrovima-i-njihovoj-ulozi-u-ratu-u-vukovaru-i-istocnoj-slavoniji-232be56c-a721-11ef-a57b-cea249c57e77|title=Kako su Arkanovi Tigrovi sijali smrt? Milošević: 'Pa dobro, bre, Hrvoje, netko i za mene mora da uradi posao'|publisher=danas.hr.net|author=Iva Rebac|place=Zagreb|language=hr|date=20. november 2024|accessdate=31. julij 2026}}</ref> Ko je ta ista hrvaška vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zasedeno zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je pod nujno poklical Slobodana Miloševića in ga rotil, naj brani srbske "brate v stiski".<ref>[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212</ref> 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.<ref>[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238</ref> Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&start=0&nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5. avgust 2006</ref> Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.<ref name="Lovelace">{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}</ref> Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]].<ref>[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258</ref> Skupaj z drugimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.<ref>[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173</ref> Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}} Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&catalogId=10051&categoryId=&productId=1085065&errorViewName=ProductDisplayErrorView&urlLangId=-101&langId=-101&top_category=&parent_category_rn=&storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&categoryid=&errorviewname=productdisplayerrorview&langid=-101&parent_category_rn=&productid=1085065&storeid=10651&top_category=&urllangid=-101&urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}</ref> === Zadnja leta === [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]].<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh leta 1994</ref>]]</center> [[File:PatriarhPavle2.JPG|thumb|200px|left|<center>Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]</center> Na njegovo pobudo so bila ustanovljena tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično "Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo" v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je k tej "spravi" prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunistične enostrankarske v večstrankarsko družbeno ureditev. Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].<ref>{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}</ref> Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot "živega svetnika" zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.<ref>[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]</ref> Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: "Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem." Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal<ref>Glede "Velike Srbije" obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.</ref>: {| |- ! Project „Great Serbia“<ref>Srpski Sabor "Dveri": [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}</ref> ! Nacrt „Velika Srbija“ <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> ! Načrt „Velika Srbija“ |- | <blockquote>So I say:<br>„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.<br>And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.<br>May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“ </blockquote> | <blockquote>Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:<br> „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.<br>„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.<br>Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. <br>Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:<br>„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.<br>Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.<br>In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.<br>Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“ </blockquote> |} "Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina." .<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat |title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> === Obiski in srečanja === [[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|<center>V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].<ref>Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]</ref> ]]</center> [[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|<center>Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]] potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])<ref>Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]</ref>]]</center> Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.</ref><ref name="BN">{{navedi splet|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}</ref>[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. Takoj po svoji izvolitvi je Pavel dejal, da ne bi imel nič zoper papežev obisk; tega pa ni nikoli več ponovil, najbrž zaradi nasprotovanja Svetega sinoda in drugih škofov. Obiskal pa je on sam [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. <ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj: {| |- ! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel — navdihnjena duša |- | <blockquote> Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.<br>Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa. </blockquote> | <blockquote> Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: "O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni" To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.<br>Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov. </blockquote> |} === Njegova dela === # ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989). # ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). #Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. #Po njegovem prizadevanju je Sveti sinod izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). #Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bili prvotno objavljeni v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. #Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].<ref>[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009</ref> === Dela o njem === #Јован Јањић: ''Патриарх Сербский Павел (Стойчевич): Будимо људи живот и реч патријарха Павла''<ref>{{navedi splet|url=https://azbyka.ru/otechnik/Pavel-Stojchevich/budimo-ludi-zhivot-i-rech-patrijarha-pavla/|title=Будимо људи живот и реч патријарха Павла - Патриарх Сербский Павел (Стойчевич) - читать, скачать|publisher=azbyka.ru|author=Jovan Janjić|place=|language=sr|date=|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Jovan Janjić: ''Budimo ljudi!'' Večernje novosti 2006. NAJPOTPUNIJE delo o patrijarhu Pavlu pod naslovom "Budimo ljudi - život i misli patrijarha Pavla" čiji je autor Jovan Janjić. Reč je o dve Janjićeve knjige u jednoj: "Budimo ljudi - život i reč patrijarha Pavla" i "Budimo ljudi - pouke i poruke patrijarha Pavla".<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić |publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Snežana Milković: ''"Moj deda patrijarh Pavle"''. Beograd, "Ethos" 2015.<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref> #Đorđe Randelj: ''“Patrijarh Pavle – svetac kojeg smo poznavali”''. Prometej, Novi Sad 2014.<ref>{{navedi splet|url=https://infoprijedor.ba/knjiga-o-patrijarhu-pavlu-autenticno-svjedocanstvo-o-zivotu-svetog-covjeka/|title=Knjiga o patrijarhu Pavlu - autentično svjedočanstvo o životu svetog čovjeka|publisher=infoprijedor.ba|author=Dragan Stojnić|place=Prijedor|language=bs|date=24. januar 2020|accessdate=31. julij 2026}}</ref> #Епархија бачка: ''Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла''. Београд, 2009.<ref>{{navedi splet|url=https://eparhijabacka.info/arhiva/eparhija-backa.rs/sr/novosti/biografija-negove-svetosti-patrijarha-srpskog-gospodina-pavla.html|title=Биографија Његове Светости Патријарха српског Господина Павла|publisher=eparhija-backa.rs|author=|place=Novi Sad|language=sr|date=13. november 2009|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Bolezen === Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}</ref> Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].<ref>{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&mm=11&dd=15&nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}</ref><ref name="san">{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status = }}</ref> Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.<ref>{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}</ref> 20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=05&dd=17&nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008</ref> 12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.<ref>{{navedi splet|title=Patriarch's resignation "no done deal" |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&mm=10&dd=27&nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.<ref>{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&dd=11&yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}</ref> === Smrt in pogreb === [[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|<center>Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla5.JPG|thumb|right|200px|<center>Poslednje slovo cerkvenih dostojanstvenikov pred "Saborno cerkvijo"]]</center> [[File:Sahrana patrijarha Pavla11.JPG|thumb|right|200px|<center>Na poslednji poti ga je v [[Beograd]]u pospremilo okrog 600.000 žalujočih]]</center> [[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|<center>Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]]<ref>https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html</ref> ]]</center> Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom. Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.<ref>{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}</ref>Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009</ref> Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=15&nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009</ref> Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=11&dd=17&nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}</ref> Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}</ref> Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,<ref>[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}</ref> medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.<ref>[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}</ref><ref>[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009</ref> Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt "nepopravljiva izguba za ves srbski narod".<ref>[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009</ref> Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]<ref>[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}</ref>; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&mm=11&dd=16&nav_id=63074 |date=19. november 2009}}</ref> === Oporoka === Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi. V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga. Kot je znano iz naslednjih dogodkov, so mu vse te želje izpolnili.<ref>{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007. # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> === Spominska znamka === [[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|<center>Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]</center> Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj "Pošte Srbije" [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje. Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem. Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}</ref> Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] "100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla" je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}</ref> Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.<ref>{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&yyyy=2014&mm=09&dd=08&nav_id=897266 |url-status=live }}</ref> == Ocena == [[File:Wiki Šumadija XVI Crkva Uspenja Presvete Bogorodice (Mladenovac) 012.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik patriarhu Pavlu pri "Cerkvi Uspenja presvete Bogorodice v [[Mladenovac|Mladenovcu]]"]]</center> Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: "Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!" Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: "STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI": Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}</ref> Vsako jutro je služil bogoslužje v patrijaršiji in prejemal obhajilo, vsak večer pa je bil skupaj z drugimi duhovniki v koru na večernicah v stolnici. Vedno je s seboj nosil Sveto pismo in molitvenik. Živel je asketsko življenje, sam je šival in popravljal oblačila in obutev ter opravljal druga obrtniška dela v patriarhatu. Vse je lahko popravil sam, pa naj bodo to čevlji, očala, žaluzije. Kuhal je, šival in nobeno fizično delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. Njegove izjave in ravnanja na političnem področju so njegova šibka stran; močan pa je v osebni askezi, skromnosti in duhovnih spodbudah, ki so osredinjene v geslu "Bodimo ljudje!" Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}</ref> Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: "etnično čiščenje", množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}</ref> Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.<ref>{{navedi splet|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}</ref> Dopuščal je odhod iz bivše Jugoslavije tistih narodov, ki bi to želeli; ni pa jasno, kako naj bi se to uskladilo z idejo o "Veliki Srbiji". Poudarjal pa je, da bi se to moralo dogajati po dogovoru in brez nasilja. Obsojal je vojne zločine ter opominjal, da maščevanje ničesar ne rešuje in je zato pozival, "naj bomo vedno ljudje" tudi v najtežjih okoliščinah, ki kot kristjani znamo odpuščati najtežje krivice.<ref>{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Črtice in nauki == [[File:Murali u GO Stari grad u BG (15).jpg|thumb|200px|right|<center>Na [[mural]]ih je pogostoma upodobljen s trobojnico in svojim geslom "Bodimo ljudje!"]]</center> O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Poje ko ptica === Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“: „Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“ Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“ Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“<ref>{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === „Tistega fanta ni tukaj“ === Odvetnik [[Milovan Stojanović]] – znan kot Mića – je doma iz okolice [[Prizren]]a in ima veliko spominov na rodno Kosovo in Metohijo, obnovo cerkva in samostanov, pa tudi na čas, ko je bil Pavel še raško-prizrenski škof. V njihovi vasi je cerkev Svete nedelje in on jih je dvakat obiskal, saj so njegovi stari starši skrbeli za cerkev skozi štirideset let; tako je dedek vse duhovnike, ki so prihajali maševat, vabil k njim domov na kosilo. Kot mladeniču se mu je vtisnila v spomin zlasti njegova nežnost, pohlevnost in krotkost, o čemer je slišal pripovedovati tudi naslednji dogodek: {| |- ! Mladići se kladili<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/vesti/srbija/728459/napad-na-patrijarha-pavla-u-prizrenu.html|title=Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Jedan od njih ga uhvatio za bradu, protresao i udario 2 puta, patrijarhov odgovor ostavio je sve bez teksta!|publisher=direktno.rs|author=Dimitrije Petrović|place=Beograd|language=sr|date=13. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/10102413/patrijarh-pavle-i-albanac-u-prizrenu-prica-o-samaru-i-oprastanju|title=Patrijarh Pavle i Albanac u Prizrenu: Priča o šamaru i opraštanju. Skandal koji se ne zaboravlja! Mladići se kladili ko sme da napadne patrijarha Pavla: Uhvatio ga za bradu, protresao i udario 2 puta, njegov odgovor šokirao sve|publisher=kurir.rs|author=Kurir Društvo|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://prvii.info/2026/09/10/video-albanac-scepao-patrijarha-pavla-i-udario/|title=(VIDEO) Albanac ščepao patrijarha Pavla i udario mu dva šamara. O reakciji Njegove svetosti se i dan danas priča.|publisher=prvi.info|author=|place=|language=sr|date=10. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref> ! Fanta sta se stavila |- | <blockquote> Bio sam šesti ili sedmi razred osnovne škole. Crkva je u to vreme, sedamdesetih, bila totalno u drugom planu, čak su i zabranjivali da se ide u crkvu.<br>Sećam se kao da je juče bilo kada su se dva mlada Albanca iz Prizrena, od 18 i 20 godina, opkladila ko sme da uhvati vladiku i da mu opali šamar. To se desilo usred dana u centru Prizrena. Vladika je bio do pošte da završi neke poslove i kada se vraćao, mladić ga je uhvatio za bradu, dva tri puta protresao levo-desno, i udario mu dva šamara. Pavle, kakav je uvek bio, samo se povukao, pogledao ga i nije hteo da reaguje, već je otišao do Bogoslovije i nikome nije rekao šta se dogodilo.<br> Neko je video i odmah prijavio MUP, koji je slučaj prijavio Saveznom SUP-u. Savezno izvršno veće je hitno reagovalo da se pohapse svi ti mladići, jer je ipak povređen čovek koji predstavlja SPC.<br> Uhapšeno je desetak mladića i pozvan je vladika Pavle da ih identifikuje, a najveći šok tek je usledio. Patrijarh Pavle je došao i odmah ga je prepoznao. Dva, tri puta je šetao pored mladića i samo je jednom stao pored onog koji ga je udario, pogledao ga pravo u oči i rekao: "Ne, taj koji me je tukao nije tu". <br> On mu je zapravo poslao jednu duhovnu poruku. </blockquote> | <blockquote> Bil sem v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Takrat, v sedemdesetih letih, je bila cerkev popolnoma v ozadju, celo prepovedovali so obiskovanje cerkve.<br> Spomnim se, kot da bi bilo včeraj, ko sta se dva mlada Albanca iz Prizrena, stara 18 in 20 let, stavila, kdo bo škofa zgrabil in ga udaril. Zgodilo se je sredi dneva v središču Prizrena. Vladika je šel na pošto, da bi končal neko delo, in ko se je vračal, ga je mladenič zgrabil za brado, ga dvakrat ali trikrat stresel levo in desno ter ga dvakrat udaril. Pavel se je, kot vedno, samo umaknil, ga pogledal in se ni hotel odzvati; namesto tega je šel v semenišče in nikomur ni povedal, kaj se je zgodilo.<br> Nekdo je to videl in takoj prijavil MUP-u (krajevni milici), ki je primer prijavil Zveznemu SUP-u (Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve). Zvezni izvršni svet se je nujno odzval in prijeli so vse te fante, saj je bil vendarle napaden mož, ki je predstavljal Srbsko pravoslavno cerkev.<br> Aretirali so ducat mladeničev in poklicali škofa Pavla, da jih identificira; največje presenečenje pa je šele sledilo. Prišel je škof Pavel in ga takoj prepoznal. Dvakrat ali trikrat je šel mimo mladeniča in le enkrat se je ustavil pri tistem, ki ga je udaril, ga pogledal naravnost v oči in rekel: "Ne, tistega, ki me je pretepel, ni tukaj." <br> Pravzaprav mu je poslal duhovno sporočilo (krščanske ljubezni in odpuščanja). </blockquote> |} === Marijino prikazovanje === Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: "Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!"<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> === Vsakdo vidi tisto, kar hoče === Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: "Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče." === Ničesar za zmrzniti === Ko se je skupaj s škofi z vlakom peljal v Avstrijo na eno od ekumenskih srečanj, ravno v njihovem vagonu ni bilo ogrevanja. Po izstopu iz vlaka so se vsi škofje pritoževali nad mrazom in kako so prezebli, a patriarh jim je, namigujoč na višek kilogramov in njihovo tolščo, rekel: "Jaz pa nisem imel ničesar za zmrzniti." Njegov rek je bil: "Bog te naj vidi!" ("Bog te video!")<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/3118789/patrijarh-pavle-je-svako-jutro-prao-stepeniste-patrijarsije-i-nikad-nije-gledao-tv-na-pitanje-zasto-dao-je-odgovore-vredne-divljenja|title= PATRIJARH PAVLE JE SVAKO JUTRO PRAO STEPENIŠTE PATRIJARŠIJE, I NIKAD NIJE GLEDAO TV! Na pitanje ZAŠTO, dao je odgovore vredne divljenja!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2018|accessdate=14. avgust 2026}}</ref> === Moli v sebi === Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«<ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}</ref> === Zaobljuba uboštva === {| |- ! Zavet skromnosti<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref> ! Zaobljuba skromnosti |- | <blockquote> Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”<br>Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost). </blockquote> | <blockquote> Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: "Čigavi so ti dragi avtomobili?" in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: "O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?"<br>Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki). </blockquote> |} === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} {{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}} {{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}} {{navedek|''„Čovek u nekoj teškoj situaciji treba da uradi sve što može, ali neka se ne sekira previše, da ne oboli, jer 'sirće grize svoju flašu'.“''<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/217182/kako-je-unuka-patrijarha-pavla-govorila-o-njemu|title= Kako je unuka patrijarha Pavla govorila o njemu. Unuka patrijarha Pavla je od njega naučila najvažniju životnu lekciju: Ono što je otkrila o njemu tera suze na oči|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=22. februar 2024|accessdate=20. Julij 2026}}</ref><br>»Človek v kakem težkem položaju naj stori vse, kar lahko, vendar naj se ne sekira preveč, da ne zboli, ker 'kis nagriza svojo steklenico'.«}} {{navedek|''„Kad se čovek rodi, ceo svet se raduje, a samo on plače. Ali treba da živi tako da, kad umre, ceo svet plače, a samo on se raduje.“ ''<ref>{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17. julij 2026}}</ref><br>»Ko se človek rodi, se veseli ves svet, samo on joka. Živeti pa mora tako, da bo, ko bo umrl, jokal ves svet, a samo on se bo veselil.«}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Pavel Stojčević}} {{DEFAULTSORT:Stojčević, Pavel}} ;{{ikona sr}} *[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs] *[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info] *[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] *[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki] *[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vladimir Rajić]]}} {{s-ttl|title= [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenski škof]] | years = 1957&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Artemij Radosavljević]]}} {{s-bef|before= [[German Đorić|patriarh German]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 1990&ndash;2009}} {{s-aft|after= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 73l12593cq8hbqhc6qqvkpzgr0yuol9 1 606855 6753461 6753394 2026-09-21T14:51:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6753461 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) :::Questa è la Wikipedia slovena, quindi naturalmente qui comunichiamo in sloveno; l'alternativa è l'inglese come lingua universale, e ci si aspetta che gli altri si adattino a queste due opzioni. Non sto cambiando nulla e non comprendo appieno la tua osservazione. Pertanto, dovresti aspettarti che le future risposte — che in realtà avevo gentilmente tradotto per te — siano in sloveno. Purtroppo, non intendo dare seguito a domande come "Chi sei?", "Come ti permetti...", e così via. Tuttavia, sei libero di leggere [[Wikipedia|cos'è Wikipedia]], anche in italiano. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:51, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) ::::Nihče ne piše o vas in nadaljnje žaljenje bomo sankcionirali. Zato umirite ton. V članku ne piše, da ne obstaja italijanski priimek Pettorosso, temveč da so slovenski priimek Petaros fašisti poitalijančili v Pettirosso, zato je v občini Dolina zdaj navidezno italijanska skupnost s tem priimkom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:48, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) Could you just tell us which person exactly is in question here? The list consists of 17 different persons. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:52, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} dvomim, da je on kateri od teh. Samo osebno je vzel generalno trditev na vrhu članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:54, 21. september 2026 (CEST) Aha, možno. Najbrž hoče povedat, da je slovenski priimek etimološko nastal iz italijanskega. Če je tako, bi bilo treba v članku to dodat za celoten kontekst. {{U|Erardo Galbi}}, lahko preveriš knjigo, ki jo navaja? To je [https://www.academia.edu/32379896/PER_LITALIANIT%C3%80_DEI_COGNOMI_NELLA_PROVINCIA_DI_TRIESTE tale], stran 150. Pa če ima kdo knjigo Leksikon priimkov, lahko preveri, če ima geslo Petaros. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:21, 21. september 2026 (CEST) 9q5yn221aoc4a7jio6nvs7qwg0iryd8 6753473 6753461 2026-09-21T15:35:46Z Erardo Galbi 166658 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6753473 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) :::Questa è la Wikipedia slovena, quindi naturalmente qui comunichiamo in sloveno; l'alternativa è l'inglese come lingua universale, e ci si aspetta che gli altri si adattino a queste due opzioni. Non sto cambiando nulla e non comprendo appieno la tua osservazione. Pertanto, dovresti aspettarti che le future risposte — che in realtà avevo gentilmente tradotto per te — siano in sloveno. Purtroppo, non intendo dare seguito a domande come "Chi sei?", "Come ti permetti...", e così via. Tuttavia, sei libero di leggere [[Wikipedia|cos'è Wikipedia]], anche in italiano. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:51, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) ::::Nihče ne piše o vas in nadaljnje žaljenje bomo sankcionirali. Zato umirite ton. V članku ne piše, da ne obstaja italijanski priimek Pettorosso, temveč da so slovenski priimek Petaros fašisti poitalijančili v Pettirosso, zato je v občini Dolina zdaj navidezno italijanska skupnost s tem priimkom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:48, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) Could you just tell us which person exactly is in question here? The list consists of 17 different persons. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:52, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} dvomim, da je on kateri od teh. Samo osebno je vzel generalno trditev na vrhu članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:54, 21. september 2026 (CEST) Aha, možno. Najbrž hoče povedat, da je slovenski priimek etimološko nastal iz italijanskega. Če je tako, bi bilo treba v članku to dodat za celoten kontekst. {{U|Erardo Galbi}}, lahko preveriš knjigo, ki jo navaja? To je [https://www.academia.edu/32379896/PER_LITALIANIT%C3%80_DEI_COGNOMI_NELLA_PROVINCIA_DI_TRIESTE tale], stran 150. Pa če ima kdo knjigo Leksikon priimkov, lahko preveri, če ima geslo Petaros. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:21, 21. september 2026 (CEST) :Preveril sem besedilo (v tvoji povezavi) in v njem ni nobenega dokaza o italijanskem izvoru priimka ''Petaros''. Avtor knjige je Aldo Pizzagalli, ki je bil med fašističnim režimom zadolžen za prisilno italijanizacijo priimkov v Pokrajini Trst. Gospod @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] bi moral predložiti dokumentacijo, o kateri govori, ki bi dokazovala poslovenjenje priimka, kar se mi, glede na lastno zgodovinsko znanje in vire, ki so nam trenutno na voljo, zdi malo verjetno. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 17:35, 21. september 2026 (CEST) lmq24u1d2v97gixcjmpixe1lephg8ee 0 607170 6753590 6743934 2026-09-22T05:13:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753590 wikitext text/x-wiki [[Slika:OCHA OpT September 2023 map of the Gaza Strip.svg|sličica|Zemljevid blokiranega območja Gaze z mejami pod izraelskim in egiptovskim nadzorom ter omejenim ribolovnim območjem, september 2023.]] '''Blokada Gaze''' je sistem omejitev gibanja ljudi in pretoka blaga v [[Gaza|Gazo]] in iz nje, ki ga je [[Izrael]] v sedanji obsežni obliki uvedel junija 2007. Izraelske omejitve gibanja so obstajale že od začetka 1990. let, po prevzemu oblasti v Gazi s strani [[Hamas]]a junija 2007 pa so bile močno zaostrene v kopensko, pomorsko in zračno blokado. Hkrati je [[Egipt]] zaprl oziroma močno omejil prehod Rafa na meji z Gazo.<ref name="OCHAcrossings">{{Navedi splet |title=Gaza crossings: movement of people and goods |url=https://www.ochaopt.org/data/crossings |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref><ref name="OCHAmedical">{{Navedi splet |title=Access to medical care outside Gaza |url=https://www.ochaopt.org/content/access-medical-care-outside-gaza |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=4. julij 2017 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Blokada je Gazo skoraj povsem izolirala od preostalega palestinskega ozemlja in zunanjega sveta ter omejila izvoz in uvoz blaga, potovanja, dostop do zdravstvenega zdravljenja zunaj Gaze, kmetijskih zemljišč in ribolovnih območij. Združeni narodi so njene dolgoročne posledice povezali z visoko brezposelnostjo, prehransko negotovostjo, odvisnostjo od pomoči ter slabšanjem dostopa do osnovnih storitev in stanovanj.<ref name="OCHA15years">{{Navedi splet |title=Gaza Strip: The humanitarian impact of 15 years of the blockade |url=https://www.ochaopt.org/content/gaza-strip-humanitarian-impact-15-years-blockade-june-2022 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=30. junij 2022 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Izraelske oblasti so blokado utemeljevale z varnostnimi razlogi in potrebo po preprečevanju dotoka orožja ter pritisku na Hamas.<ref name="ICRCblockade">{{Navedi splet |title=Israel, Blockade of Gaza and the Flotilla Incident |url=https://casebook.icrc.org/case-study/israel-blockade-gaza-and-flotilla-incident |website=International Committee of the Red Cross |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en |archive-date=2024-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241115000000/https://casebook.icrc.org/case-study/israel-blockade-gaza-and-flotilla-incident |url-status=dead }}</ref> Mednarodni odbor Rdečega križa je leta 2010 poudaril, da je zaradi dejanj, za katera ni odgovorno, kaznovano celotno civilno prebivalstvo Gaze, in zaprtje označil za kolektivno kaznovanje v jasnem nasprotju z obveznostmi Izraela po mednarodnem humanitarnem pravu.<ref name="ICRCblockade"/> OCHA je leta 2016 prav tako navedel, da blokada krši prepoved kolektivnega kaznovanja iz 33. člena Četrte ženevske konvencije in pozval k njeni popolni odpravi.<ref name="OCHA2016">{{Navedi splet |title=The Gaza Strip: The Humanitarian Impact of the Blockade |url=https://www.ochaopt.org/content/gaza-strip-humanitarian-impact-blockade-november-2016 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=14. november 2016 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> [[Slika:OCHA OpT September 2023 map of the Gaza Strip (cropped).jpg|sličica|Odsek meje med Gazo in Izraelom, ki prikazuje omejitve, september 2023.]] Po začetku [[Vojna v Gazi|vojne v Gazi]] oktobra 2023 so bile omejitve ponovno močno zaostrene.<ref name="OCHAcrossings"/> Izrael je prekinil tudi oskrbo Gaze z električno energijo in gorivom; Gaza je bila od 11. oktobra 2023 brez dobave električne energije iz Izraela, njena edina elektrarna pa je zaradi pomanjkanja goriva prenehala delovati.<ref name="OCHAelectricity">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Update #237 – Gaza Strip |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-update-237-gaza-strip |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=12. november 2024 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Blokada, ki jo je Mednarodni odbor Rdečega križa označil za nezakonito kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva Gaze, je bila po oktobru 2023 še dodatno zaostrena; omejevanje dostopa do hrane, vode, goriva in humanitarne pomoči je postalo tudi eden od elementov očitkov o [[Genocid v Gazi|genocidu v Gazi]].<ref name="ICRCblockade"/><ref name="ICJSouthAfrica">{{Navedi splet |title=Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (South Africa v. Israel) |url=https://www.icj-cij.org/case/192 |publisher=International Court of Justice |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Južna Afrika je v postopku proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem med drugim zatrjevala namerno odvzemanje osnovnih življenjskih potrebščin Palestincem v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče pa je v nalogu za prijetje izraelskega predsednika vlade [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] med očitanimi vojnimi zločini navedlo stradanje civilistov kot metodo vojskovanja.<ref name="ICJSouthAfrica"/><ref name="ICCNetanyahu">{{Navedi splet |title=Netanyahu |url=https://www.icc-cpi.int/defendant/netanyahu |publisher=International Criminal Court |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> == Ozadje == Izraelske omejitve gibanja prebivalcev Gaze niso nastale šele leta 2007. Leta 1991 so izraelske oblasti odpravile dotedanjo splošno možnost izstopa Palestincev z zasedenih palestinskih ozemelj in uvedle sistem osebnih dovoljenj. Istega leta so bile popolne zapore območij uvedene skupno 62 dni, kar je omejilo palestinsko gospodarsko in družbeno življenje ter dostop do Izraela in sosednjih držav.<ref name="WorldBank2010">{{Navedi poročilo |title=West Bank and Gaza Checkpoints and Barriers: Searching for Livelihoods – Gender Dimensions of Economic Collapse |url=https://documents1.worldbank.org/curated/en/806041468321869487/pdf/496990ESW0P1071C0disclosed081101101.pdf |publisher=World Bank |date=januar 2010 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> V naslednjih letih so se omejitve še utrjevale. Po podatkih OCHA izvirajo številne poznejše omejitve gibanja ljudi in blaga v Gazo in iz nje prav iz začetka 1990. let.<ref name="OCHAcrossings"/> Zaradi sistema dovoljenj, zapiranja prehodov in drugih administrativnih ukrepov sta bila [[Gaza]] in [[Zahodni breg]] postopoma vse bolj ločena drug od drugega.<ref name="WorldBank2010"/> Novembra 2005 sta Izrael in [[Palestinska narodna uprava]] sklenila Sporazum o gibanju in dostopu, katerega izrecni namen je bil olajšati gibanje ljudi in blaga na palestinskih ozemljih ter izboljšati humanitarne in gospodarske razmere. Sporazum je med drugim predvideval stalnejše delovanje prehodov in povečanje izvoza iz Gaze.<ref name="OCHAAMA">{{Navedi poročilo |title=Gaza Situation Report – January 2006 |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/ochaSR_Gaza310106.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=31. januar 2006 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Kljub temu so se zapiranja prehodov in omejitve nadaljevali. Svetovna banka je maja 2007 ugotavljala, da dogovorjeni cilj olajšanja gibanja ni bil dosežen in da je Izrael tudi po umiku iz Gaze ohranil nadzor nad palestinskim registrom prebivalstva, ki je vplival tudi na možnost prebivalcev Gaze, da uporabljajo prehod Rafa in potujejo med Gazo in Zahodnim bregom.<ref name="WorldBank2007">{{Navedi poročilo |title=Movement and Access Restrictions in the West Bank: Uncertainty and Inefficiency in the Palestinian Economy |url=https://documents1.worldbank.org/curated/en/964061468339036297/pdf/404450GZ0West0Bank0restrictions01PUBLIC1.pdf |publisher=World Bank |date=9. maj 2007 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> === Sankcije po palestinskih volitvah leta 2006 === Po zmagi Hamasa na palestinskih parlamentarnih volitvah januarja 2006 in oblikovanju nove vlade dva meseca pozneje so Izrael, Združene države in druge države OECD uvedli finančne ukrepe proti palestinski vladi, Izrael pa je dodatno zaostril omejitve trgovine in gibanja. Izrael je marca 2006 prenehal nakazovati palestinske davčne in carinske prihodke, ki jih je pobiral v imenu Palestinske narodne uprave; po analizi, pripravljeni za OCHA, je s tem palestinsko upravo prikrajšal za približno dve tretjini njenih mesečnih davčnih prihodkov.<ref name="Nashashibi2007">{{Navedi poročilo |last=Nashashibi |first=Karim |title=Palestinian Finance under Siege: Economic Decline and Institutional Degradation |url=https://unispal.un.org/pdfs/JeninSpFocus030307_P1.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=april 2007 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Finančni pritisk je prizadel delovanje javnih ustanov in sposobnost Palestinske narodne uprave za redno izplačevanje plač in zagotavljanje osnovnih storitev. Ista analiza je ocenila, da sta zamrznitev prihodkov in zaostrovanje omejitev trgovine ter gibanja prispevala k močnemu gospodarskemu nazadovanju in hudim humanitarnim posledicam, ki so se razširile na velik del palestinskega prebivalstva.<ref name="Nashashibi2007"/> Leta 2006 so bile močno omejene tudi možnosti prebivalcev Gaze za delo in trgovino prek izraelskih prehodov. OCHA je poročal, da palestinski delavci in trgovci z veljavnimi dovoljenji od marca 2006 niso več smeli prehajati prek prehoda Erez v Izrael.<ref>{{Navedi poročilo |title=OCHA Humanitarian Update – June–July 2006 |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/OCHA_HUProtectAccess_June-July06.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=2006 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> == Uvedba blokade leta 2007 == Junija 2007 je Hamas po oboroženih spopadih s Fatahom prevzel nadzor nad Gazo. Izrael je nato bistveno zaostril že obstoječe omejitve ter uvedel kopensko, pomorsko in zračno blokado območja.<ref name="OCHA15years"/><ref name="OCHAmedical"/> Egipt je zaprl prehod Rafa, kar je skupaj z izraelskimi omejitvami skoraj povsem zaprlo prebivalstvo Gaze pred preostalim palestinskim ozemljem in zunanjim svetom.<ref name="OCHAmedical"/> Posledice so bile vidne že v prvih tednih. Julija 2007 je OCHA poročal, da je bil prehod Rafa zaprt več kot mesec dni, zaprtje glavnega tovornega prehoda Karni pa je povzročalo znatno gospodarsko škodo. Pojavljala so se pomanjkanja nekaterih osnovnih živil, zapiranje prehodov pa je povzročalo tudi težave pri oskrbi z električno energijo.<ref name="OCHAJuly2007">{{Navedi splet |title=Gaza Situation Report – 14–23 July 2007 |url=https://www.ochaopt.org/content/gaza-situation-report-14-23-july-2007 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=25. julij 2007 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Septembra 2007 je Izrael Gazo razglasil za »sovražno ozemlje« ter napovedal dodatne omejitve pretoka blaga in goriva. V izraelski odločitvi so bili kot razlog navedeni varnostni pomisleki in namen izvajanja pritiska na Hamasovo oblast.<ref name="ICRCblockade"/> Omejitve dobave goriva so bile naslednji mesec dodatno zaostrene.<ref name="ICRCblockade"/> OCHA je pozneje ocenil, da je blokada v prvih letih močno zmanjšala gibanje ljudi in blaga. V prvih sedmih letih po njeni uvedbi je bilo prek izraelskih prehodov mesečno zabeleženih nekaj več kot 4.000 izhodov ljudi iz Gaze, medtem ko jih je bilo pred drugo intifado leta 2000 v posameznem mesecu tudi do približno pol milijona. Izvoz komercialnega blaga je leta 2009 padel na povprečno le dve tovornjaški pošiljki mesečno.<ref name="OCHA15years"/> == Razvoj blokade 2008–2013 == === Preboj meje z Egiptom leta 2008 === Januarja 2008 je bila blokada za kratek čas prebita na meji z [[Egipt]]om. Mejni prehod Rafa je bil takrat za gibanje ljudi na splošno zaprt že 227 dni. 23. januarja so oboroženi Palestinci prebili dele mejnega zidu, skozi nastale odprtine pa je v Egipt prešlo več tisoč prebivalcev [[Gaza|Gaze]].<ref name="OCHARafah2008">{{Navedi poročilo |title=Report No. 58: Implementation of the Agreement on Movement and Access (23 January – 5 February 2008) |url=https://unispal.un.org/pdfs/AMA58.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=5. februar 2008 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Preboj je prebivalcem omogočil dostop do hrane, goriva in drugega blaga v Egiptu, vendar ni pomenil ponovne vzpostavitve običajnega delovanja mejnega prehoda; uradni prehodi za ljudi in blago so še naprej ostajali močno omejeni.<ref name="OCHARafah2008"/> === Vojna 2008–2009 in ovirana obnova === [[Slika:Zniszczone budynki w Gazie.jpg|sličica|Uničene stavbe v Gazi med izraelsko vojaško operacijo Liti svinec januarja 2009]] Med izraelsko vojaško operacijo Liti svinec, ki je trajala od 27. decembra 2008 do 18. januarja 2009, so bile meje Gaze dejansko zaprte. OCHA je ugotovil, da civilno prebivalstvo zaradi tega med intenzivnimi zračnimi napadi, topniškim obstreljevanjem in kopenskimi operacijami ni imelo možnosti zapustiti območja in poiskati varnejšega zatočišča.<ref name="OCHACastLead2009">{{Navedi poročilo |title=The Humanitarian Monitor, Number 33 – January 2009 |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/ocha_opt_humanitarian_monitor_2009_01_15_english.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=januar 2009 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Po koncu vojaške operacije je blokada močno ovirala obnovo uničenih in poškodovanih domov ter infrastrukture. OCHA je novembra 2009 poročal, da je bila obnova zaradi nadaljnje prepovedi vnosa osnovnih gradbenih materialov zanemarljiva; na tisoče družin je pred zimo še vedno živelo v poškodovanih stanovanjih, pri katerih zaradi prepovedi uvoza stekla ni bilo mogoče zamenjati niti razbitih oken.<ref name="OCHAReconstruction2009">{{Navedi splet |title=The Humanitarian Monitor – November 2009 |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-monitor-nov-2009 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=11. december 2009 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Maja 2010 je OCHA ocenil, da so izraelske omejitve uvoza od leta 2007 preprečile izvedbo ali povzročile velike zamude pri številnih humanitarnih projektih; zaradi omejitev pri uvozu cementa med drugim ni bilo mogoče obnoviti približno 12.000 palestinskih domov, poškodovanih ali uničenih v izraelskih vojaških operacijah v predhodnih letih.<ref name="OCHAImpeded2010">{{Navedi poročilo |title=Impeded Assistance: Challenges to Meeting the Humanitarian Needs of Palestinians |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/ocha_opt_special_focus_2010_05_27_english.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=maj 2010 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> === Flotila za Gazo in delna omilitev leta 2010 === [[Slika:Mavi Marmara leaving port.jpg|sličica|levo|Ladja ''Mavi Marmara'', del flotile za Gazo, maja 2010]] 31. maja 2010 so izraelske sile 72 navtičnih milj od kopnega prestregle in prevzele šest plovil mednarodne flotile, ki je proti Gazi prevažala ljudi in humanitarne zaloge. Med uporabo sile pri zavzetju plovil je bilo ubitih devet potnikov, številni drugi pa so bili ranjeni.<ref name="UNFlotilla2011">{{Navedi poročilo |title=Report of the Secretary-General's Panel of Inquiry on the 31 May 2010 Flotilla Incident |url=https://unispal.un.org/pdfs/GazaFlotillaPanelReport.pdf |publisher=United Nations |date=september 2011 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Vse smrtne žrtve so bile na ladji ''Mavi Marmara''. Panel, ki ga je imenoval generalni sekretar Združenih narodov, je pozneje ocenil, da je bila odločitev Izraela za zavzetje plovil s tako veliko silo, tako daleč od območja blokade in brez neposrednega zadnjega opozorila, »pretirana in nerazumna«, izgubo življenj in poškodbe na ''Mavi Marmari'' pa je označil za nesprejemljive.<ref name="UNFlotilla2011"/> Junija 2010 je [[Izrael]] po incidentu napovedal sveženj ukrepov za omilitev blokade. Omejitve uvoza običajnega civilnega blaga so bile zmanjšane, vendar so omejitve za gradbene materiale, izvoz blaga ter gibanje ljudi v Gazo in iz nje večinoma ostale v veljavi.<ref name="OCHAFragmented2012">{{Navedi poročilo |title=Fragmented Lives: Humanitarian Overview 2011 |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/ocha_opt_fragmented_lives_annual_report_2012_05_29_english.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=maj 2012 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> OCHA je marca 2011 po preučitvi učinkov teh sprememb ugotovil, da omilitev zaradi ohranitve ključnih omejitev ni prinesla pomembnega izboljšanja življenjskih razmer prebivalstva. Zaradi omejevanja gradbenih materialov je bilo mogoče zgraditi le majhen del potrebnih stanovanj.<ref name="OCHAEasing2011">{{Navedi splet |title=Easing the Blockade: Assessing the Humanitarian Impact on the Population of the Gaza Strip |url=https://www.ochaopt.org/content/easing-blockade-assessing-humanitarian-impact-population-gaza-strip-march-2011 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=23. marec 2011 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Tudi [[Egipt]] je junija 2010 po obdobju občasnega odpiranja znova začel redneje odpirati mejni prehod Rafa. To je nekaterim prebivalcem Gaze, predvsem bolnikom, študentom in imetnikom tujih potnih listov, olajšalo dostop do zunanjega sveta. OCHA pa je opozoril, da odprtje ni omogočilo prostega gibanja med Gazo in Zahodnim bregom, medtem ko je prehajanje prek izraelsko nadzorovanega prehoda Erez za večino prebivalstva še naprej ostajalo prepovedano oziroma omejeno na ozko določene izjeme.<ref name="OCHAFragmented2012"/> === Razmere med letoma 2011 in 2013 === Kljub delni omilitvi je Gaza ostala dejansko izolirana. OCHA je za leto 2011 ugotovil, da je bilo gibanje ljudi in blaga še naprej močno omejeno, zlasti med Gazo in Zahodnim bregom. Izvoz je ostajal omejen, osnovni gradbeni materiali pa so bili še naprej predmet posebnih omejitev in dovoljenj.<ref name="OCHAFragmented2012"/> Omejitve na uradnih prehodih so prispevale tudi k vse večji odvisnosti gospodarstva in prebivalstva od predorov pod mejo z Egiptom. OCHA je leta 2013 zapisal, da je ta odvisnost v veliki meri izvirala iz dolgotrajnih izraelskih omejitev gibanja ljudi in blaga skozi izraelsko nadzorovane prehode. Prehod Rafa je medtem postal glavni potniški izhod in vhod za prebivalce Gaze.<ref name="OCHA2013">{{Navedi poročilo |title=Humanitarian Bulletin – August 2013 |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/ocha_opt_the_humanitarian_monitor_2013_09_27_english.pdf |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=september 2013 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Po političnih spremembah v Egiptu leta 2013 so egiptovske oblasti zaradi varnostnih razmer na Sinaju zaprle velik del predorov in omejile delovanje prehoda Rafa. Ker so bile omilitve omejitev na izraelskih prehodih le omejene, je OCHA poročal o poslabšanju že tako krhkih humanitarnih razmer. Do avgusta 2013 naj bi od več sto predorov, ki so delovali pred egiptovskimi ukrepi, ostalo dejavnih največ približno deset, količina blaga, ki je po njih prihajala v Gazo, pa je padla z okoli 200 na 20–30 tovornjakov na dan.<ref name="OCHA2013"/> V istem poročilu je OCHA navedel, da je prehranska negotovost v Gazi dosegla 57 odstotkov prebivalstva.<ref name="OCHA2013"/> == Razvoj blokade 2014–2022 == === Vojna leta 2014 in obnova === Po 51-dnevni vojni v Gazi leta 2014 je bilo po podatkih Združenih narodov približno 100.000 prebivalcev Gaze brez doma, poškodovana ali uničena pa je bila tudi obsežna civilna infrastruktura. Dve leti pozneje je bilo še vedno približno 65.000 ljudi razseljenih in nastanjenih v začasnih bivališčih, medtem ko so Združeni narodi med glavnimi ovirami za hitrejšo obnovo navajali pomanjkanje sredstev ter omejitve gibanja ljudi in blaga.<ref name="UNReconstruction2016">{{Navedi splet |title=Two years after the 2014 Gaza hostilities, 16 heads of UN agencies in Palestine call for greater flow of material and funding to reverse Gaza's de-development spiral |url=https://www.ochaopt.org/content/two-years-after-2014-gaza-hostilities-16-heads-un-agencies-palestine-call-greater-flow |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=26. avgust 2016 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Po vojni je bil vzpostavljen začasni mehanizem za obnovo Gaze (Gaza Reconstruction Mechanism, GRM), ki je omogočil nadzorovan vnos nekaterih gradbenih materialov, katerih uvoz je Izrael omejeval kot blago z možno dvojno civilno in vojaško uporabo. OCHA je leta 2022 ugotavljal, da je mehanizem olajšal vnos nekaterih omejenih gradbenih materialov, vendar so omejitve za drugo opremo in materiale, med drugim za projekte oskrbe z vodo in sanitarne infrastrukture, ostale velika ovira.<ref name="OCHA15years"/> Po premirju leta 2014 je prišlo tudi do delne omilitve omejitev pri izvozu. Novembra 2014 je Izrael po večletni skoraj popolni prepovedi ponovno dovolil prodajo dela blaga iz Gaze na [[Zahodni breg]], marca 2015 pa tudi omejen izvoz na izraelski trg.<ref name="OCHAExports2015">{{Navedi splet |title=Sharp increase in exports and transfers from Gaza during 2015 |url=https://www.ochaopt.org/content/sharp-increase-exports-and-transfers-gaza-during-2015 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=6. januar 2016 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Leta 2015 je iz Gaze izšlo 1.138 tovornjakov komercialnega blaga, kar je bilo petkrat več kot leto prej, vendar je mesečni obseg izvoza še vedno predstavljal manj kot deset odstotkov primerljivega obsega v prvih petih mesecih leta 2007 pred uvedbo blokade.<ref name="OCHAExports2015"/> Na meji z [[Egipt]]om je prehod Rafa po letu 2014 dolgo ostajal zaprt ali odprt le občasno. OCHA navaja, da je začel večinoma redno delovati šele sredi leta 2018.<ref name="OCHA15years"/> === Zaostritev omejitev leta 2018 === Med 9. julijem in 15. avgustom 2018 so izraelske oblasti ponovno močno zaostrile blokado. Gibanje blaga prek prehoda Kerem Šalom je bilo omejeno tako, da so bili dovoljeni predvsem hrana, medicinske potrebščine in krma za živali, izstop komercialnega blaga iz Gaze pa je bil v celoti prepovedan. Dovoljena ribolovna cona je bila hkrati zmanjšana na tri navtične milje od obale.<ref name="OCHATightening2018">{{Navedi splet |title=Temporary tightening of the Gaza Strip blockade worsens dire humanitarian situation |url=https://www.ochaopt.org/content/temporary-tightening-gaza-strip-blockade-worsens-dire-humanitarian-situation |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=11. september 2018 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Izraelske oblasti so ukrepe utemeljile z varnostnimi incidenti ob ograji ter spuščanjem zažigalnih zmajev in balonov iz Gaze proti Izraelu. Omejitve so bile 15. avgusta odpravljene, vendar so po oceni OCHA dodatno prizadele že močno oslabljeno gospodarstvo Gaze. V drugem četrtletju leta 2018 je brezposelnost dosegla 53,7 odstotka, kar je bila do takrat najvišja zabeležena stopnja v Gazi.<ref name="OCHATightening2018"/> Od 30. marca 2018 so ob meji potekale tudi množične demonstracije, znane kot Veliki pohod vrnitve. Udeleženci so med glavnimi zahtevami izpostavljali pravico palestinskih beguncev do vrnitve ter odpravo izraelske blokade Gaze.<ref name="OCHAGMR2019">{{Navedi splet |title=The Monthly Humanitarian Bulletin – March 2019 |url=https://www.ochaopt.org/content/monthly-humanitarian-bulletin-march-2019 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=15. april 2019 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Omejitve dostopa do morja so se v tem obdobju pogosto spreminjale. Januarja 2019 je Izrael v delu obale dovolil ribolov do 12 navtičnih milj, medtem ko je drugod ostala meja šest navtičnih milj. OCHA je opozarjal, da je bilo to še vedno manj od 20 navtičnih milj, predvidenih v sporazumih iz Osla, ter da so omejitve uvoza, izvoza in dostopa do morja dolgoročno škodovale ribiškemu sektorju.<ref name="OCHAFishing2019">{{Navedi splet |title=Israel expands fishing limits to 12 nautical miles amidst a rise in protection concerns |url=https://www.ochaopt.org/content/israel-expands-fishing-limits-12-nautical-miles-amidst-rise-protection-concerns |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=13. februar 2019 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Marca 2019 so izraelske oblasti po izstrelitvi rakete iz Gaze ponovno zaprle prehoda Kerem Šalom in Erez, z izjemo nujnih humanitarnih primerov, ter začasno popolnoma prepovedale ribolov ob obali Gaze. Prehoda sta bila ponovno odprta nekaj dni pozneje.<ref name="OCHAGMR2019"/> === Razmere po vojni maja 2021 === Med vojno maja 2021 so bile omejitve gibanja in trgovine znova dodatno zaostrene. Junija, po začetku premirja, so izraelske oblasti postopoma dovolile izhod nekaterih bolnikov na zdravljenje, omejen izvoz kmetijskih pridelkov in tekstila ter ponovno razširile ribolovno območje na največ devet navtičnih milj.<ref name="OCHAJune2021">{{Navedi splet |title=Response to the escalation in the oPt – Situation Report No. 5 (18–24 June 2021) |url=https://www.ochaopt.org/content/response-escalation-opt-situation-report-no-5-18-24-june-2021 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=25. junij 2021 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Kljub delni omilitvi je OCHA junija 2021 poročal, da veliki večini prebivalcev Gaze še vedno ni bilo dovoljeno zapustiti območja. Prek Kerem Šaloma je bilo dovoljeno vnašati le določene osnovne proizvode, med njimi hrano, krmo, medicinske potrebščine in gorivo, medtem ko je izvoz blaga v Izrael še vedno ostajal prepovedan.<ref name="OCHAJune2021"/> Širše omejitve za vnos blaga, uvedene med majsko vojno, so bile delno odpravljene avgusta 2021.<ref name="OCHA15years"/> Avgusta 2021 je bil prvič vzpostavljen tudi rednejši komercialni izvoz iz Gaze v Egipt. To je skupaj z večjim obsegom izvoza prek izraelsko nadzorovanih prehodov povzročilo postopno povečanje skupnega pretoka blaga iz Gaze.<ref name="OCHA15years"/> === Stanje leta 2022 === Leta 2022 je bilo gibanje ljudi in blaga večje kot v večini predhodnih let blokade, vendar je OCHA poudaril, da je za več kot dva milijona prebivalcev Gaze možnost izstopa še vedno predstavljala izjemo in ne pravilo.<ref name="OCHAMovement2022">{{Navedi splet |title=Movement in and out of Gaza in 2022 |url=https://www.ochaopt.org/content/movement-and-out-gaza-2022 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=22. februar 2023 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Prek izraelsko nadzorovanega prehoda je bilo v letu 2022 zabeleženih 424.417 izhodov, kar je bilo največ po letu 2004, vendar še vedno 93 odstotkov manj kot leta 2000. Večina zabeleženih izhodov je pripadala dnevnim delavcem, bolnikom in njihovim spremljevalcem, pri čemer so iste osebe lahko mejo prečkale večkrat.<ref name="OCHAMovement2022"/> Večina prebivalcev ni spadala v kategorije, ki so jim izraelske oblasti dovoljevale zaprositi za izhodno dovoljenje. To je veljalo tudi za potovanja na Zahodni breg, četudi izraelske oblasti pri posamezniku niso navedle posebnega varnostnega zadržka.<ref name="OCHAMovement2022"/> Egipt je istega leta prek prehoda Rafa dovolil 144.899 izhodov, kar je bilo največ po letu 2014. Kljub temu je bilo 4.905 prehodov zavrnjenih, OCHA pa je opozarjal na netransparentnost meril in postopkov za potovanje skozi Rafa.<ref name="OCHAMovement2022"/> Tudi promet blaga se je povečal. Leta 2022 je Gazo zapustilo 7.530 tovornjakov blaga; prvič po uvedbi blokade je bil letni obseg večji kot neposredno pred letom 2007, čeprav je ostal približno 35 odstotkov pod najvišjo ravnjo iz leta 2005. Izraelske oblasti so še naprej določale, katere vrste in količine blaga je dovoljeno izvažati prek njihovega ozemlja ter omejevale uvoz več sto izdelkov, označenih kot blago z možno dvojno civilno in vojaško uporabo.<ref name="OCHAMovement2022"/> Na morju so dovoljene ribolovne razdalje leta 2022 nihale med šestimi in petnajstimi navtičnimi miljami. OCHA je ocenil, da je bil palestinskim ribičem s tem dostopen približno polovico manjši morski prostor od tistega, ki je bil za ribolov predviden v sporazumih iz Osla.<ref name="OCHA15years"/><ref name="OCHAMovement2022"/> Kljub povečanju prometa OCHA ni ugotovil primerljivega izboljšanja humanitarnih razmer. Julija 2022 je bila prehranska negotovost ocenjena na 65 odstotkov prebivalstva, enak delež prebivalstva pa je živel pod pragom revščine. V prvem četrtletju leta 2022 je brezposelnost znašala 46,6 odstotka, med mladimi med 15. in 29. letom pa 62,5 odstotka.<ref name="OCHA15years"/><ref name="OCHAMovement2022"/> == Poostrena blokada od leta 2023 == === Popolna blokada oktobra 2023 === Po začetku [[Vojna v Gazi|vojne v Gazi]] je Izrael 9. oktobra 2023 napovedal popolno blokado Gaze. Izraelski obrambni minister Joav Galant je odredil popolno zaprtje območja, Izrael pa je ustavil vstop hrane, goriva in vode ter zaprl mejne prehode.<ref name="ReutersSiege2023">{{Navedi novice |title=Gaza Strip devastated by conflict and Israel's economic blockade |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/gaza-strip-devastated-by-conflict-economic-blockade-2023-10-12/ |work=Reuters |date=12. oktober 2023 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Izrael je hkrati prekinil dobavo električne energije in goriva. 11. oktobra je zaradi pomanjkanja goriva prenehala delovati edina elektrarna v Gazi, območje pa je ostalo brez električne energije iz omrežja. Bolnišnice, vodovodni sistemi in druga osnovna infrastruktura so bili zato odvisni od rezervnih generatorjev in hitro pojemajočih zalog goriva.<ref name="OCHAOctober2023">{{Navedi splet |title=Hostilities in the Gaza Strip and Israel – Flash Update #23 |url=https://www.ochaopt.org/content/hostilities-gaza-strip-and-israel-flash-update-23 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=29. oktober 2023 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Prva omejena pošiljka humanitarne pomoči po uvedbi popolne blokade je vstopila 21. oktobra prek mejnega prehoda Rafa z [[Egipt]]om. V Gazo je takrat vstopilo 20 tovornjakov s hrano, vodo in medicinskimi potrebščinami.<ref name="OCHA21Oct">{{Navedi splet |title=Hostilities in the Gaza Strip and Israel – Flash Update #15 |url=https://www.ochaopt.org/content/hostilities-gaza-strip-and-israel-flash-update-15 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=21. oktober 2023 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Gorivo v prvih pošiljkah ni bilo dovoljeno; OCHA je 27. oktobra poročal, da nobena od pošiljk, ki so od odprtja prehoda vstopile v Gazo, ni vsebovala goriva.<ref name="OCHA27Oct">{{Navedi splet |title=Hostilities in the Gaza Strip and Israel – Flash Update #21 |url=https://www.ochaopt.org/content/hostilities-gaza-strip-and-israel-flash-update-21 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=27. oktober 2023 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Organizacija Human Rights Watch je decembra 2023 ugotovila, da izraelske oblasti namerno ovirajo dobavo vode, hrane in goriva ter humanitarno pomoč in s tem uporabljajo stradanje civilnega prebivalstva kot metodo vojskovanja, kar je opredelila kot vojni zločin.<ref name="HRWStarvation">{{Navedi splet |title=Israel: Starvation Used as Weapon of War in Gaza |url=https://www.hrw.org/news/2023/12/18/israel-starvation-used-weapon-war-gaza |website=Human Rights Watch |date=18. december 2023 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> === Omejevanje humanitarne pomoči leta 2024 === Količina humanitarne pomoči se je pozneje povečala, vendar je njen vstop in dostava znotraj Gaze ostajala močno omejena. Januarja 2024 so izraelske oblasti od 61 načrtovanih humanitarnih misij Združenih narodov in njihovih partnerjev na območja severno od Vadija Gaza dovolile le deset; 34 oziroma 56 odstotkov misij je bilo zavrnjenih.<ref name="OCHAJan2024">{{Navedi splet |title=Hostilities in the Gaza Strip and Israel – Flash Update #110 |url=https://www.ochaopt.org/content/hostilities-gaza-strip-and-israel-flash-update-110 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=4. februar 2024 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Zaradi hitrega slabšanja humanitarnih razmer je [[Meddržavno sodišče]] 28. marca 2024 v postopku, ki ga je sprožila [[Južna Afrika]], Izraelu odredilo, naj v sodelovanju z Združenimi narodi brez odlašanja zagotovi neoviran in obsežen dostop do nujno potrebnih osnovnih storitev in [[Humanitarna pomoč|humanitarne pomoči]], vključno s hrano, vodo, elektriko, gorivom, zatočišči, oblačili, higienskimi in sanitarnimi potrebščinami ter zdravstveno oskrbo.<ref name="ICJMarch2024">{{Navedi splet |title=Order of 28 March 2024 |url=https://www.icj-cij.org/node/203847 |publisher=International Court of Justice |date=28. marec 2024 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Oviranje dostopa se je nadaljevalo tudi pozneje v letu. Novembra 2024 je bilo od 132 humanitarnih premikov, za katere je bila potrebna uskladitev z izraelsko vojsko za dostop do območij severno od Vadija Gaza, dovoljenih 26 odstotkov, 42 odstotkov pa zavrnjenih. Združeni narodi so v istem mesecu 53-krat poskušali doseči oblegana območja Džabalije, Bejt Lahije in Bejt Hanuna v severni Gazi; 48 poskusov je bilo zavrnjenih, pet pa po začetni odobritvi močno oviranih, tako da ni bila v celoti izvedena nobena od teh misij.<ref name="OCHANov2024">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Update #243 – Gaza Strip |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-update-243-gaza-strip |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=3. december 2024 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Novembra 2024 je posebni odbor Združenih narodov ocenil, da so izraelske metode vojskovanja v Gazi skladne z značilnostmi genocida, pri čemer je med drugim izpostavil uporabo stradanja kot metode vojskovanja.<ref name="UNSpecialCommittee2024">{{Navedi splet |title=UN Special Committee finds Israel's warfare methods in Gaza consistent with genocide, including use of starvation as weapon of war |url=https://www.ohchr.org/en/press-releases/2024/11/un-special-committee-finds-israels-warfare-methods-gaza-consistent-genocide |website=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |date=14. november 2024 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Omejevanje hrane, vode, goriva in drugih življenjsko potrebnih sredstev je bilo tako vključeno tudi v širše mednarodne obtožbe glede [[Genocid v Gazi|genocida v Gazi]].<ref name="UNSpecialCommittee2024"/> === Premirje in popolna blokada pomoči leta 2025 === 19. januarja 2025 je začelo veljati premirje, ki je bistveno povečalo količino humanitarne pomoči. V šestih tednih prve faze premirja je po podatkih OCHA v Gazo vstopilo več kot 25.000 tovornjakov blaga, vključno s pošiljkami Združenih narodov in dvostransko pomočjo. Količina hrane, ki so jo vnesli partnerji sektorja za prehransko varnost, se je povečala s približno 23.000 ton v mesecu pred premirjem na več kot 78.000 ton med njegovo prvo fazo.<ref name="OCHACeasefire2025">{{Navedi splet |title=Report: Humanitarian response by the UN and humanitarian partners during phase one of the ceasefire |url=https://www.ochaopt.org/content/report-humanitarian-response-un-and-humanitarian-partners-during-phase-one-ceasefire |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=17. marec 2025 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> 2. marca, dan po koncu prve faze premirja, so izraelske oblasti ponovno zaprle vse prehode za vstop tovora in ustavile vnos humanitarnih in komercialnih zalog.<ref name="OCHACeasefire2025"/> Popolna prepoved vnosa pomoči in drugega blaga je trajala 78 dni. Omejen vstop nekaterih pošiljk je bil ponovno dovoljen 19. maja.<ref name="OCHAJune2025">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Update #297 – Gaza Strip |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-update-297-gaza-strip |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=18. junij 2025 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Po ponovni delni odpravi popolne zapore je pomoč še naprej vstopala pod strogimi omejitvami. OCHA je junija poročal, da so izraelske oblasti dovolile vstop le izbranemu številu agencij Združenih narodov in mednarodnih nevladnih organizacij ter le omejenim vrstam blaga, predvsem nekaterim živilom, prehranskim in zdravstvenim potrebščinam ter sredstvom za čiščenje vode.<ref name="OCHAJune2025"/> WHO je maja 2025 opozoril, da prebivalci Gaze zaradi blokade stradajo, zbolevajo in umirajo ter da se tveganje lakote povečuje zaradi namernega zadrževanja humanitarne pomoči, vključno s hrano.<ref name="WHOBlockade2025">{{Navedi splet |title=People in Gaza starving, sick and dying as aid blockade continues |url=https://www.who.int/news/item/12-05-2025-people-in-gaza-starving--sick-and-dying-as-aid-blockade-continues |website=World Health Organization |date=12. maj 2025 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> === Lakota leta 2025 === Avgusta 2025 je Integrated Food Security Phase Classification (IPC), mednarodno uporabljeni sistem za ocenjevanje prehranskih kriz, v guberniji Gaza uradno potrdil lakoto najvišje, pete stopnje. 15. avgusta je bilo v celotni Gazi več kot pol milijona ljudi izpostavljenih katastrofalnim razmeram, za katere so značilni stradanje, skrajno pomanjkanje in smrt.<ref name="IPCFamine2025">{{Navedi splet |title=Gaza Strip: Famine confirmed in Gaza Governorate, projected to expand |url=https://www.ipcinfo.org/ipcinfo-website/countries-in-focus-archive/issue-134/en/ |website=Integrated Food Security Phase Classification |date=22. avgust 2025 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> IPC je lakoto označil za povsem povzročeno s človeškimi dejanji in opozoril, da je za njeno ustavitev potrebna takojšnja in obsežna dostava humanitarne pomoči ter ponovna vzpostavitev oskrbe s hrano, zdravstvenih storitev, prehranske pomoči, vode in sanitarnih storitev.<ref name="IPCFamine2025"/> V tem obdobju je bilo omejevanje osnovnih življenjskih potrebščin tudi predmet kazenskega postopka pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Sodišče je novembra 2024 izdalo naloga za prijetje izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta; med očitanimi kaznivimi dejanji je navedlo vojni zločin uporabe stradanja kot metode vojskovanja.<ref name="ICC2024">{{Navedi splet |title=Situation in the State of Palestine: ICC Pre-Trial Chamber I rejects the State of Israel's challenges to jurisdiction and issues warrants of arrest for Benjamin Netanyahu and Yoav Gallant |url=https://www.icc-cpi.int/news/situation-state-palestine-icc-pre-trial-chamber-i-rejects-state-israels-challenges |publisher=International Criminal Court |date=21. november 2024 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> === Premirje oktobra 2025 in razmere leta 2026 === Po začetku novega premirja 10. oktobra 2025 se je količina pomoči ponovno močno povečala. OCHA je januarja 2026 poročal, da je bila povprečna mesečna količina humanitarne pomoči, ki so jo Združeni narodi in njihovi partnerji prevzeli na prehodih, v prvih treh mesecih po premirju skoraj trikrat večja od povprečja med koncem popolne blokade maja in začetkom premirja oktobra 2025.<ref name="OCHAJan2026">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Update #353 – Gaza Strip |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-update-353-gaza-strip |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=14. januar 2026 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Kljub povečanju pomoči so omejitve gibanja ljudi in blaga ostale. Izraelske oblasti so 28. februarja 2026 začasno zaprle vse prehode v Gazo ter ustavile vstop humanitarne pomoči, goriva in komercialnega blaga, zdravstvene evakuacije in gibanje humanitarnega osebja. Del prehodov je bil pozneje ponovno odprt.<ref name="OCHAMarch2026">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Report – 6 March 2026 |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-report-6-march-2026 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=6. marec 2026 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Junija 2026 je prehod Kerem Šalom ostal edini operativni prehod za vstop tovora v Gazo, potem ko je bil severni prehod Zikim zaprt. OCHA je poročal tudi o zamudah in zastojih pri prevzemu humanitarnih zalog zaradi dodatnih postopkov in kontrol na poti do prehoda.<ref name="OCHAJune2026">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Report – 5 June 2026 |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-report-5-june-2026 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=6. junij 2026 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Poleg zunanje blokade so se razširila tudi območja z omejenim dostopom znotraj Gaze. OCHA je konec junija 2026 ocenil, da je bilo približno 65 odstotkov ozemlja Gaze v območjih z omejenim dostopom; večina teh območij je bila za palestinske prebivalce nedostopna, dostop humanitarnih organizacij pa je zahteval predhodno usklajevanje. Dostop do morja je ostal prepovedan.<ref name="OCHARestricted2026">{{Navedi splet |title=Humanitarian Situation Report – 26 June 2026 |url=https://www.ochaopt.org/content/humanitarian-situation-report-26-june-2026 |website=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |date=26. junij 2026 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> Povečan obseg pomoči po premirju je izboljšal prehranske razmere, vendar posledice prejšnjega stradanja in omejenega dostopa niso izginile. IPC je julija 2026 ocenil, da je med sredino aprila in koncem junija več kot 1,2 milijona ljudi oziroma 59 odstotkov prebivalstva živelo v razmerah prehranske krize ali hujših, za obdobje od julija do decembra pa je ocenil, da bi se lahko število povečalo na več kot 1,4 milijona oziroma 67 odstotkov prebivalstva. IPC je ob tem poudaril, da humanitarni dostop ostaja nestabilen in da je varen, predvidljiv in neoviran vstop pomoči prek vseh mejnih prehodov nujen.<ref name="IPC2026">{{Navedi splet |title=Gaza Strip: Acute Food Insecurity Situation for 16 April – 30 June 2026 and Projection for 1 July – 31 December 2026 |url=https://www.ipcinfo.org/ipc-country-analysis/details-map/en/c/1165303/ |website=Integrated Food Security Phase Classification |date=23. julij 2026 |accessdate=15. avgusta 2026 |language=en }}</ref> == Družbeno-gospodarske posledice == === Gaza kot »zapor na prostem« === Zaradi dolgotrajne omejitve gibanja ljudi in blaga je bila Gaza večkrat opisana kot »zapor na prostem«. Human Rights Watch je leta 2022, ob petnajsti obletnici blokade, zapisal, da so Palestinci v Gazi dejansko ujeti v »zaporu na prostem«. Organizacija je poudarila, da izraelske oblasti z redkimi izjemami večini prebivalcev ne dovoljujejo izstopa prek prehoda Erez proti Izraelu in [[Zahodni breg|Zahodnemu bregu]], preprečujejo delovanje letališča in pristanišča v Gazi ter močno omejujejo pretok blaga.<ref name="HRWOpenAirPrison">{{Navedi splet |date=14. junij 2022 |title=Gaza: Israel's 'Open-Air Prison' at 15 |url=https://www.hrw.org/news/2022/06/14/gaza-israels-open-air-prison-15 |accessdate=15. avgusta 2026 |website=Human Rights Watch |language=en}}</ref> Izraz so uporabljali tudi predstavniki Združenih narodov in drugi mednarodni akterji. Že novembra 2005 je bilo v razpravi Generalne skupščine Združenih narodov opozorjeno, da izraelski nadzor meja ter omejevanje gibanja ljudi in blaga Gazo spreminjata v velik »zapor na prostem« za palestinsko prebivalstvo.<ref name="UNOpenAir2005">{{Navedi poročilo |url=https://digitallibrary.un.org/record/561834/files/A_60_PV.58-EN.pdf |title=Official Records of the General Assembly, Sixtieth Session, 58th plenary meeting |date=29. november 2005 |publisher=United Nations |language=en |accessdate=15. avgusta 2026}}</ref> Human Rights Watch je omejitve povezal tudi z ločevanjem Gaze od Zahodnega brega in zunanjega sveta ter z dolgoročnimi posledicami za družinsko življenje, izobraževanje, delo in dostop do zdravstvene oskrbe.<ref name="HRWOpenAirPrison" /> === Gospodarske posledice === Blokada je močno prizadela proizvodnjo, trgovino in zaposlovanje v Gazi. Svetovna banka je leta 2015 ocenila, da je blokada, uvedena leta 2007, zmanjšala bruto domači proizvod Gaze za približno polovico. Ob upoštevanju ponavljajočih se vojn in drugih omejitev je ocenila, da bi bilo gospodarstvo Gaze brez teh dejavnikov lahko večkrat večje.<ref name="WorldBank2015">{{Navedi splet |date=21. maj 2015 |title=Gaza Economy on the Verge of Collapse, Youth Unemployment Highest in the Region at 60 Percent |url=https://www.worldbank.org/en/news/press-release/2015/05/21/gaza-economy-on-the-verge-of-collapse |accessdate=15. avgusta 2026 |website=World Bank |language=en |archive-date=2026-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260811234834/https://www.worldbank.org/en/news/press-release/2015/05/21/gaza-economy-on-the-verge-of-collapse |url-status=dead }}</ref> Svetovna banka je v istem poročilu ugotovila, da se je nekdaj pomemben proizvodni sektor zaradi vojn in blokade realno skrčil za približno 60 odstotkov, izvoz iz Gaze pa je po uvedbi blokade skoraj izginil. Leta 2014 je brezposelnost dosegla 43 odstotkov, med mladimi pa je presegla 60 odstotkov.<ref name="WorldBank2015" /> Razmere so se v naslednjih letih še poslabševale. Septembra 2018 je Svetovna banka gospodarstvo Gaze opisala kot gospodarstvo v propadanju po več kot desetletju blokade. Približno polovica prebivalstva je živela v revščini, brezposelnost med mladimi pa je presegala 70 odstotkov. Svetovna banka je kot ključne ovire za zasebni sektor navedla omejitve gibanja, trgovine in dostopa do surovin.<ref name="WorldBank2018">{{Navedi splet |date=25. september 2018 |title=Cash-Strapped Gaza and an Economy in Collapse Put Palestinian Basic Needs at Risk |url=https://www.worldbank.org/en/news/press-release/2018/09/25/cash-strapped-gaza-and-an-economy-in-collapse-put-palestinian-basic-needs-at-risk |accessdate=15. avgusta 2026 |website=World Bank |language=en |archive-date=2026-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260524074900/https://www.worldbank.org/en/news/press-release/2018/09/25/cash-strapped-gaza-and-an-economy-in-collapse-put-palestinian-basic-needs-at-risk |url-status=dead }}</ref> Tudi ob delnih omilitvah blokade se gospodarska razlika med Gazo in Zahodnim bregom ni odpravila. Leta 2022 je brezposelnost v Gazi znašala 45,3 odstotka, medtem ko je bila na Zahodnem bregu 13,1-odstotna. Svetovna banka je razliko povezala z bistveno strožjimi omejitvami dostopa in gibanja v Gazi.<ref name="WorldBank2023Overview">{{Navedi splet |date=11. maj 2023 |title=West Bank and Gaza Overview |url=https://www.worldbank.org/en/country/westbankandgaza/overview |accessdate=15. avgusta 2026 |website=World Bank |language=en}}</ref> === Predori === [[Slika:Smuggling tunnel in Rafah (2009).jpg|sličica|Rafah (2009)]] Omejitve uradnega uvoza in izvoza so prispevale k razvoju obsežnega sistema predorov pod mejo med Gazo in Egiptom. OCHA je ugotovil, da je prav blokada in z njo povezano omejevanje uvoza in izvoza povzročilo hitro širjenje predorov, skozi katere je v Gazo prihajalo blago, ki na uradnih prehodih ni bilo dostopno ali pa je bilo bistveno dražje.<ref name="OCHATunnelEconomy">{{Navedi poročilo |url=https://www.ochaopt.org/sites/default/files/ocha_opt_fragmented_lives_annual_report_2013_english_web.pdf |title=Fragmented Lives: Humanitarian Overview 2012 |date=maj 2013 |publisher=United Nations Office for the Coordination of Humanitarian Affairs |language=en |accessdate=15. avgusta 2026}}</ref> Po predorih so prevažali gradbene materiale, gorivo, živino, hrano, gotovino in drugo trgovsko blago. Po delni omilitvi izraelskih omejitev leta 2010 se je njihovo število zmanjšalo na približno 200 do 300, preostali pa so se vse bolj uporabljali predvsem za gradbene materiale in cenejše egiptovsko gorivo. OCHA je ocenil, da je bilo samo leta 2012 skozi predore v Gazo pripeljanih približno 1,7 milijona ton agregata, cementa in jeklenih palic.<ref name="OCHATunnelEconomy" /> Predori so tako postali pomemben del neformalnega gospodarstva Gaze. Svetovna banka je ugotovila, da je bil obseg trgovine skozi njih pred zatrtjem sistema leta 2013 po nekaterih ocenah celo večji od uradno registrirane trgovine. Posebej pomembni so bili za dobavo gradbenih materialov.<ref name="WorldBankTunnels2014">{{Navedi poročilo |url=https://www.worldbank.org/content/dam/Worldbank/Feature%20Story/mena/WBandGaza/wbg-docs/wbg-ahlc-report-2014-eng.pdf |title=Economic Monitoring Report to the Ad Hoc Liaison Committee |date=22. september 2014 |publisher=World Bank |language=en |accessdate=15. avgusta 2026}}</ref> Po političnih spremembah v Egiptu leta 2013 so egiptovske oblasti večino predorov zaprle ali uničile. Njihovo zapiranje je Gazo dodatno prizadelo, saj so bili številni gospodarski sektorji od njih odvisni. Svetovna banka je ugotovila, da je zatrtje trgovine skozi predore povzročilo izgubo številnih delovnih mest, OCHA pa je poročal o pomanjkanju goriva in gradbenih materialov ter zaustavitvi številnih gradbenih projektov.<ref name="WorldBank2015" /><ref name="OCHA2013" /> === Gibanje ljudi === Blokada ni omejevala le trgovine, temveč tudi vsakodnevno gibanje palestinskega prebivalstva. Za večino prebivalcev je bil izstop prek izraelsko nadzorovanega prehoda Erez dovoljen le v omejenih kategorijah in na podlagi posameznih dovoljenj. Human Rights Watch je leta 2022 zapisal, da izraelske oblasti od leta 2007 z redkimi izjemami večini Palestincev v Gazi prepovedujejo izstop prek Ereza, ki omogoča dostop do Zahodnega brega in potovanje v tujino prek Jordanije.<ref name="HRWOpenAirPrison" /> Omejitve so prizadele tudi gibanje med dvema glavnima deloma palestinskega ozemlja. OCHA je leta 2022 navedel, da večina prebivalcev Gaze ni spadala niti med kategorije oseb, ki smejo zaprositi za izraelsko dovoljenje za izstop, tudi kadar je njihov cilj Zahodni breg in izraelske oblasti zanje niso navedle posebnih varnostnih zadržkov.<ref name="OCHAMovement2022" /> Leta 2022 je bilo prek izraelsko nadzorovanega prehoda zabeleženih 424.417 izhodov iz Gaze. To je bilo največ po letu 2004, vendar še vedno 93 odstotkov manj kot leta 2000, pred uvedbo sistema, po katerem lahko za dovoljenje zaprosijo le pripadniki določenih kategorij. Število ni predstavljalo 424.417 različnih ljudi, saj so mnogi, zlasti delavci, mejo prečkali večkrat.<ref name="OCHAMovement2022" /> Približno 83 odstotkov teh izhodov so predstavljali dnevni delavci, okoli sedem odstotkov pa bolniki in njihovi spremljevalci. Med bolniki, ki so leta 2022 vložili prošnjo za odhod na napoteno zdravljenje zunaj Gaze, sta bili do datuma načrtovanega pregleda odobreni približno dve tretjini vlog.<ref name="OCHAMovement2022" /> Druga pot iz Gaze je vodila skozi egiptovski prehod Rafa. Leta 2022 je Egipt dovolil 144.899 izhodov, kar je bilo največ po letu 2014, 4.905 prehodov pa je bilo zavrnjenih. OCHA je opozoril, da razlogi za zavrnitev pogosto niso bili navedeni in da so bili postopki za potovanje prek Egipta nepregledni ter povezani z dodatnimi stroški in dolgotrajnim potovanjem skozi Sinaj.<ref name="OCHAMovement2022" /> == Sklici == {{reflist|colwidth=30em}} [[Kategorija:Zgodovina Palestine]] [[Kategorija:Zgodovina Izraela]] [[Kategorija:Gaza]] 57fys0wi7iducojkljo8zwkgamwvaya 4 607196 6753470 6748735 2026-09-21T15:21:04Z PetarM 129205 /* Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg */ 6753470 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]]=== [[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|400px|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]] * {{info}} '''Častna meščana [[Milena Zupančič]] in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]]''' na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 9. maja 2025, foto Daniel Novakovič, vir Flickrov profil Vlade RS * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:37, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:15, 15. avgust 2026 (CEST) * {{vprašanje}} Da ne bo kdo problematiziral, ko bo slika že izbrana: kako je z avtorskopravnim statusom slik na fotografiji? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:22, 15. avgust 2026 (CEST) *:Piše da je Public domain, na Flickru. Moralo bi biti v redu, če avtor dela za to firmo/agencijo. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:25, 5. september 2026 (CEST) *:: Ni stvar v fotografiji, pač pa v slikah (naslikanih). Ne bi rad, da se kasneje kdo iznenada spomni nominirati fotografijo za brisanje, ker da slikar še ni 70 let pokojen in so torej na fotografiji neprosta dela. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 10. september 2026 (CEST) *:::Sliki sta verjetno [[:c:Commons:De minimis|DM]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:17, 10. september 2026 (CEST) * {{komentar}} Meni je slika mal hecna, ker sta obe glavni osebi (Milena Z in Danilo T) v senci, Zoran J pa se kot sonce blešči v sredini...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:33, 8. september 2026 (CEST) * {{za}} Sliki portretov "de minimis", ne gre za slike, bolj za sejo. So tudi majhen del slike. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:21, 21. september 2026 (CEST) oeiotfghe8649z0knqc89nfxac47vki 6753471 6753470 2026-09-21T15:22:34Z PetarM 129205 /* Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg */ odgovor 6753471 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]]=== [[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|400px|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]] * {{info}} '''Častna meščana [[Milena Zupančič]] in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]]''' na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 9. maja 2025, foto Daniel Novakovič, vir Flickrov profil Vlade RS * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:37, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:15, 15. avgust 2026 (CEST) * {{vprašanje}} Da ne bo kdo problematiziral, ko bo slika že izbrana: kako je z avtorskopravnim statusom slik na fotografiji? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:22, 15. avgust 2026 (CEST) *:Piše da je Public domain, na Flickru. Moralo bi biti v redu, če avtor dela za to firmo/agencijo. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:25, 5. september 2026 (CEST) *:: Ni stvar v fotografiji, pač pa v slikah (naslikanih). Ne bi rad, da se kasneje kdo iznenada spomni nominirati fotografijo za brisanje, ker da slikar še ni 70 let pokojen in so torej na fotografiji neprosta dela. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 10. september 2026 (CEST) *:::Sliki sta verjetno [[:c:Commons:De minimis|DM]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:17, 10. september 2026 (CEST) * {{komentar}} Meni je slika mal hecna, ker sta obe glavni osebi (Milena Z in Danilo T) v senci, Zoran J pa se kot sonce blešči v sredini...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:33, 8. september 2026 (CEST) *:mogoče lahko osvetlimo boke, verjetno zaradi slik ni dal fleša. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:22, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} Sliki portretov "de minimis", ne gre za slike, bolj za sejo. So tudi majhen del slike. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:21, 21. september 2026 (CEST) jsi2sfhq15g4k3s8qy4qy82w58x6p82 6753512 6753471 2026-09-21T18:22:53Z TadejM 738 mnenje 6753512 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]]=== [[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|400px|Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg]] * {{info}} '''Častna meščana [[Milena Zupančič]] in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]]''' na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 9. maja 2025, foto Daniel Novakovič, vir Flickrov profil Vlade RS * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:37, 15. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:15, 15. avgust 2026 (CEST) * {{vprašanje}} Da ne bo kdo problematiziral, ko bo slika že izbrana: kako je z avtorskopravnim statusom slik na fotografiji? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:22, 15. avgust 2026 (CEST) *:Piše da je Public domain, na Flickru. Moralo bi biti v redu, če avtor dela za to firmo/agencijo. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:25, 5. september 2026 (CEST) *:: Ni stvar v fotografiji, pač pa v slikah (naslikanih). Ne bi rad, da se kasneje kdo iznenada spomni nominirati fotografijo za brisanje, ker da slikar še ni 70 let pokojen in so torej na fotografiji neprosta dela. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 10. september 2026 (CEST) *:::Sliki sta verjetno [[:c:Commons:De minimis|DM]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 17:17, 10. september 2026 (CEST) * {{komentar}} Meni je slika mal hecna, ker sta obe glavni osebi (Milena Z in Danilo T) v senci, Zoran J pa se kot sonce blešči v sredini...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:33, 8. september 2026 (CEST) *:mogoče lahko osvetlimo boke, verjetno zaradi slik ni dal fleša. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:22, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} Sliki portretov "de minimis", ne gre za slike, bolj za sejo. So tudi majhen del slike. [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:21, 21. september 2026 (CEST) * {{proti}} Sliki portretov nista de minimis. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:22, 21. september 2026 (CEST) otb0tbfu17dyl34syrkni8nqqttm5lt 0 607896 6753675 6743650 2026-09-22T10:57:02Z Yerpo 8417 slovnica 6753675 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 392+{{efn|{{hlist|389 v Nepalu<ref name = "NepalNews389"/>|3 na Kitajskem<ref name = "ReutersHundreds"/>}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1468+{{efn|{{hlist|910 v Nepalu|558 na Kitajskem<ref name = "WaPoRescuers"/>}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako intenziven, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=en|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=en|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 2.52 UTC (8.37 NPT; 10.52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 389 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name = "NepalNews389">{{Cite web |title=Bhote Koshi flood: Death toll reaches 389 |url=https://english.nepalnews.com/s/nation/bhote-koshi-flood-death-toll-reaches-389/ |access-date=2026-08-27 |website=Nepal News |language=en}}</ref><ref name = "ReutersHundreds">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=August 27, 2026 |title=Hundreds killed, more than 1,000 missing in Nepal and China after Himalayan flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=2026-08-27 |work=Reuters}}</ref><ref name = "WaPoRescuers">{{Cite news |last=Walsh |first=Aoife |date=2026-08-27 |title=Rescuers race to find survivors after Himalayan floods kill at least 300 |url=https://www.washingtonpost.com/world/2026/08/27/flash-floods-nepal-china-border-kill-least-270-people/ |access-date=2026-08-27 |work=The Washington Post |language=en-US |issn=0190-8286}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 668 tujih turistov iz 34 držav.<ref>{{Cite web |last=Dahal |first=Gopal |date=August 27, 2026 |title=Bhote Koshi flood leaves 668 tourists out of contact |url=https://english.nepalnews.com/s/travel-tourism/bhote-koshi-flood-leaves-668-tourists-out-of-contact/ |access-date=2026-08-27 |website=Nepal News |language=en}}</ref> Med pogrešanimi je bilo vsaj 178 Indijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 51 Malezijcev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":8">{{Cite web |date=2026-08-27 |title=हालसम्म सम्पर्क बाहिर रहेका पर्यटकको सङ्ख्या ६४४, कुन देशका कति? |trans-title=As of now, the number of tourists who have been out of contact is 644; how many from each country? |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c6245pdqe99o |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Poročali so o 127 pogrešanih domačih nepalskih turistih.<ref name=":8" /> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Poročali so tudi o pogrešanih turistih iz Belorusije, Belgije, Bolgarije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Irske, Izraela, Japonske, Kazahstana, Latvije, Litve, Nizozemske, Filipinov, Portugalske, Rusije, Srbije, Singapurja, Južne Afrike, Španije, Švedske in Švice.<ref name=":8" /> Poročali so o najmanj 28 pogrešanih policistih, 13 pripadnikih oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikih nepalske vojske, 15 zaposlenih na carinskem uradu in 4 zaposlenih na uradu za priseljevanje<ref name=":9">{{Cite web |last= |first= |date=2026-08-27 |title=Bhotekoshi flash flood: 258 bodies recovered |url=https://thehimalayantimes.com/nepal/bhotekoshi-flash-flood-258-bodies-recovered |access-date=2026-08-27 |website=The Himalayan Times |language=en}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.<ref name="RU26a" /><ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi.<ref name=":1" /> Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu. Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil. Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada.<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Cite news |last1=Sharma |first1=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref> Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite news |date=August 27, 2026 |title=Global aid heads to Nepal after devastating flash flood |url=https://www.reuters.com/world/china/global-aid-heads-nepal-after-devastating-flash-flood-2026-08-27/ |access-date=2026-08-27 |work=Reuters |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] qjzqwjpug92u8e872i9n322zlmvuqb5 0 608233 6753525 6753160 2026-09-21T18:34:57Z A09 188929 Restored revision 6750411 by [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|talk]]): Rvv nametano, kršitev avtorskih pravic (TwinkleGlobal) 6753525 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} '''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] j24muxl6varv2s1ifm7ev6gxwm1yh8x 0 608256 6753634 6750018 2026-09-22T09:13:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753634 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cangas del Narcea | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Rio Narcea 07.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Cangas del Narcea.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cangas del Narcea | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Luis Fontaniella Fernández ([[Ljudska stranka (Španija)|Ljudska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 823,57 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 11 282 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|10|34|N|6|32|56|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 376 | website = https://www.ayto-cnarcea.es/ | footnotes = }} '''Cangas del Narcea''', do 30. 20. stoletja '''Cangas de Tineo''', je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Zahodni Asturiji, približno 88 km od [[Oviedo|Ovieda]], prestolnice Asturije. Na jugu meji na [[Degaña|Degaño]], na jugozahodu na [[Ibias]], na severozahodu na [[Allande]], na severovzhodu na [[Tineo]], na vzhodu na [[Somiedo]] in na jugu na [[Villablino]] (v [[provinca Leon|provinci Leon]]). Občina se nahaja v tradicionalni asturijski pokrajini [[Puerta de Asturias]] ([[asturijščina|asturijsko]] ''Puerta d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cangas del Narcea, puerta de Asturias al sabor y la tradición |work=Viajes y Lugares |url=https://www.viajesylugares.com/texto-diario/mostrar/5885336/cangas-narcea-puerta-asturias-sabor-tradicion |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Kljub temu, da so odkrili v sosednjih občinah (kot Tineo in Allande) veliko [[paleolitik|paleolitskih]] najdb, v Cangasu jih je bilo zelo malo, ki jih so odkrili predvsem na meji z Allandejom. Najstarejši ostanki so iz časa [[kultura Castro|Castrove kulture]] kot utrdba Larón, ki so jo odkrili v 80. 20. stoletja.<ref name="ayuntamiento">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/historia |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Cangas del Narcea |work=Vivir Asturias |url=https://cangas-del-narcea.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58656982/historia-cangas-narcea |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Veliko več najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega]] obdobja iz doline rek Narcea, Ibias in Eirrondu. Iz obdobja med ranim [[srednji vek|srednjim vekom]] in 10. stoletjem je bilo odkrito tudi malo najdb in zgodovinskih podatkov o današnji občini. V 10. in 11. stoletju so nastale [[fevdalizem|fevdalne]] posesti in so ustanovili majhne samostane v občini, ki so bili podružnice velikega samostana v Coriasu, ki so ga ustanovili grofovski družini Piñolo in Aldonza. Po legendah je [[Alfonz II. Asturijski]] v bližini Cangasa premegal [[Arabci|arabsko]] vojsko.<ref name="vivir" /> Cangas je omenjen prvič v 12. stoletju, v uradnih dokumentih oviedskega škofa Pelaya. Čeprav nekateri menijo, da je bila občina omenja že na koncu 9. in začetku 10. stoletja, toda te listine niso overjene. Prednik današnje občine je bilo mesto Cangas de Sierra, ki ga je ustanovil 1255 [[Alfonz X. Kastiljski]].<ref name="ayuntamiento" /> V poznem srednjem veku so različni veleposestniki posedovali Cangas in je tudi ljudstvo pogosto spreminjalo svoje bivališče, odvisno kdo je bil njihov zemljiški gospod. [[Alfonz XI. Kastiljski]] je zagotovil predpravice ljudstvu in samostanu v Coriasu, da zaustavi upadanje prebivalstva. V 14. in 15. stoletju so se različne plemniške družine bojevale za posesti v Cangasu. Na koncu je družina Quiñones pridobila pravice nad Cangasom.<ref name="ayuntamiento" /> Od 1553 je Cangas postal samostojna kraljevna občina. Pozneje je [[Filip II. Španski]] poskusil razlastiti posesti samostana v Coriasu (kar mu je uspelo v drugih občinah), kljub temu si je samostan ohranil večino svojih zemljišč. V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so dvakrat napadli občino ter so zažgali mestno hišo in arhiv. Po vojni so odvzeli zemljišča in druga blaga samostanu, ki je bil zapuščen v naslednjih trideset letih, dokler niso se vselili [[dominikanci]]. V tem času je bil Cangas gospodarsko in infrastrukturalno zaostala občina, ker ni bila izgrajena do mesta železniška proga, samo nekaj cest do Oviñane in Puenteja Nueva. Na koncu 19. stoletja se je začelo veliko izseljevanje predvsem v [[Argentina|Argentino]], v majhnem številu v [[Kuba|Kubo]]. Izseljenci v [[Buenos Aires]]u so ustanovili svoje društvo Središče Cangas del Narcea, ki še danes deluje. Od 60. 20. stoletja se je spremenila smer izseljevanja: takrat so se ljudje izseljevali predvsem v [[Švica|Švico]] in [[Francija|Francijo]]. [[Španska državljanska vojna]] se je izognila Cangasu, vendar so se [[Druga španska republika|republikanski]] [[gverilsko bojevanje|gverilci]] ugnezdili v bližnje gore po vojni in so se borili proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. V 50. 20. stoletja se je razvijalo rudarstvo v občini in so izkopali [[antracit]].<ref name="ayuntamiento" /> Danes je izkop v veliki meri upadel. == Geografija == Cangas del Narcea se nahaja na skalnatem, gorskem območju, kjer so doline ob reki Narcea zelo globoke. Reka Narcea ima več pritokov, zato je njen pretok vode 300 km³, kar je idealno za športni ribolov.<ref name="vivir2">{{navedi novice|title=Geografía de Cangas del Narcea |work=Vivir Asturias |url=https://cangas-del-narcea.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58656988/geografia-cangas-narcea |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Doline so na severovzhodnem in jugozahodnem delu zaprte zaradi gorá, zato je tukaj količina padavin sorazmerno majhna, predvsem v juliju in avgustu, zato so pogoste poletne suše. Območje med Tebongom in Cangasem dobi najmanj padavin. Na višjih območjih rastejo bukovi in hrastovi gozdovi, hkrati je veliko tis, jesenov in lešnikov ter so obsežna grmišča.<ref name="vivir2" /> Trije najvišji vrhi občine so Cuetu d'Arbas (2007 m), El Cabril (1925 m) in Caniechas (1924 m).<ref name="vivir2" /> Podnebje je kontinentalno. Splošna temperatura pozimi je lahko -10 stopinj, poleti je 30 stopinj (razen skrajnih kolebanj). V vsej Asturiji tukaj živi največ [[rjavi medved|kantabrijski rjavih medvedov]]. Nekoč so živeli v velikem številu tudi volkovi in je čeprav njihovo stanje upadlo, kljub temu še vedno velikokrat napadejo na domače živali.<ref name="vivir2" /> Bogato je stanje [[ujede|ujed]] kot [[Accipiter|skobcev]], [[kragulj]]ev, [[mali orel|malih orlov]], [[kačar]]jev, [[planinski orel|planinskih orlov]], [[Skobčja sova|skobčevk]].<ref name="vivir2" /> Včasih so opazili tudi [[Beloglavi jastreb|beloglavega jastreba]] in [[Egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]]. Nahajata se na območju dve vrsti jerebic: španska kotorna in navadna [[Jerebica (ptica)|jerebica]].<ref name="vivir2" /> V grmiščih so pogoste kune kot [[jazbec]], [[mala podlasica]], [[kuna zlatica]], [[kuna belica]], [[hermelin]], [[Navadni dihur|dihur]], [[vidra]].<ref name="vivir2" /> Posebnost živalstva v Cangasu je ženeta ([[asturijščina|asturijsko]] ''xeneta''). Reke so bogate s [[postrv]]mi. Najpomembnejši dvoživki sta močerad in Boscov pupek.<ref name="vivir2" /> V Muniellosu živi petnajst različnih vrst [[netopir]]jev, med njimi je posebnost [[veliki podkovnjak]], ki je dokaj redki na tem območju.<ref name="vivir2" /> == Gospodarstvo == Cangas del Narcea in [[Navia (Asturija)|Navia]] sta najpomembnejši gospodarski središči Zahodne Asturije. Leta 2025 je bilo 703 podjetjij in firm v občini (to je manj kot 2022).<ref>{{navedi novice|url=https://www.ine.es/jaxiT3/Datos.htm?t=4721 |title=Empresas por municipio y actividad principal |work=Instituto Nacional de Estadística |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Gospodarsko razvijanje se je začelo v prvi polovici 20. stoletja, ko je bila izgrajena javna razsvetljava in tudi kanalizacijsko omrežje. Mesto ponuja pomembne storitve na področju pravosodja, zdrastva, izobraževanja, trgovanja ipd., zato njegovo gospodarstvo vpliva tudi na obmejne pokrajine sosednje province Leon. Cangas je križišče, ki povezuje Asturijo, Leon in [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. Čeprav je rudarstvo (ki je nekoč v veliki meri prispevalo k razvijanju občine<ref name="ayuntamiento" />) še danes tudi pomembna gospodarska panoga, vendar je bilo gospodarstvo od začetka 21. stoletja razpršeno.<ref>{{navedi novice|first1=Ramón |last1=Muñiz |first2=Daniel |last2=Fernández |title=Batalla legal por el futuro de la minería en Narcea: 31 millones congelan la actividad en Rengos |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/batalla-legal-futuro-mineria-narcea-millones-congelan-20260902182018-nt.html |date=2.9.2026 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Kmetijstvo in živinoreja sta še tudi pomembni panogi, kljub temu propadata. Da bi ohranili ti panogi, so začeli prehajati na organično pridelavo. Posebnost je vinogradništvo, ki je dokaj redko v Asturiji. Vina, ki so pridelovana v Cangasu, so dobila v zadnjih letih več priznanj. Intenzivno poteka razvijanje turizma, saj lahko bi bil Cangas primerna tarča turistov zaradi vinogradništva, naravnih lepot in takšnih kulturnih spomenikov kot samostan v Coriasu.<ref>{{navedi novice|title=Cangas de Narcea busca nuevas oportunidades en los negocios del vino y el turismo |work=Radiotelevisión del Principado de Asturias |url=https://www.rtpa.es/noticias-asturias:Cangas-de-Narcea-busca-nuevas-oportunidades-en-los-negocios-del-vino-y-el-turismo_111549881469.html |date=11.2.2019 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Barok|Baročna]] cerkev Svete Marije Magdalene je od 1982 sprejeta med narodne zgodovinske umetne spomenike. Sijajna je stavba samostana v Corasu, ki je tudi narodni zgodovinski spomenik. Bila je zgrajena v 14. stoletju, a svojo končno obliko je pridobila v 17. stoletju. V občini se nahaja veliko cerkev, ki so bile zgrajene v srednjem veku, v [[Romanska umetnost|romanskem slogu]]. Palača Omaña je bila zgrajena v 16. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Casa de Cultura "Palacio de Omaña" |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/casa-de-cultura |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Ostale palače v občini so gradili v 17. stoletju. Občina ima kar nekaj spomenikov iz modernega obdobja kot viseči most iz 70. stoletja, ki ga je gradil gradbenik José Gómez del Collado, spomenik rudarjev iz 1984 ali kip strelca iz 2002. V vaseh lahko najdemo veliko starih žitnic (v asturijščini se imenujejo [[horru]]), kleti, na pašnikih pa stara pastirska zatočišča, ki se imenujejo ''braña'' v asturijskem jeziku. Ima veliko tradicijo [[lončarstvo]]. Značilnost tukajšnjih posod, da so črne zaradi gline, ki jo lončarji izkopajo v okolici.<ref>{{navedi novice |title=Cerámica Negra de Llamas del Mouro, Artesanía en estado puro... |work=Ceramica Negras de Llamas del Mouro |url=https://www.ceramicanegraasturias.com/ |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es |archive-date=2026-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260616055532/https://ceramicanegraasturias.com/ |url-status=dead }}</ref> Irrondo de Besullo je znan o obrti pletarstva. Cangas je znan tudi o različnih športnih prireditvah kot o [[nogomet]]u in reli tekmovanjih.<ref>{{navedi novice|title=RALLYE DE CANGAS |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/noticia/-/asset_publisher/a570a9f9818d/content/30-rallye-de-cangas |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|last=Palicio |first=Marcos |title=Cangas del Narcea, el municipio más extenso de Asturias y el vigésimo primero más grande de España |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/adelantados/2026/07/02/cangas-narcea-municipio-extenso-asturias-131930768.html |date=2.7.2026 |accessdate=3.9.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Asociación Centro de Desarrollo Alto Narcea Muniellos |work=Red Asturiana de Desarrollo Rural |url=https://readerasturias.org/grupo-de-desarrollo/40/alto-narcea-muniellos |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] l0ntmmqv2f55mgkqnrdvmmpz2j0btza 4 608387 6753467 6748717 2026-09-21T15:18:22Z PetarM 129205 /* Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg */ 6753467 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]]=== [[Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|400px|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]] * {{info}} '''Par [[osatova vitezovka|osatovih vitezovk]]''' se prehranjuje s semeni [[lučnik]]a, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:55, 6. september 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:30, 7. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 07:13, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:32, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:18, 21. september 2026 (CEST) slg2fyk23dg9v09xohaed2cg24x94v8 6753521 6753467 2026-09-21T18:32:15Z TadejM 738 za 6753521 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]]=== [[Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|400px|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]] * {{info}} '''Par [[osatova vitezovka|osatovih vitezovk]]''' se prehranjuje s semeni [[lučnik]]a, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:55, 6. september 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:30, 7. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 07:13, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:32, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:18, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:32, 21. september 2026 (CEST) edl8f09cb4pwybzvslafsm8l66e0mbz 0 608679 6753589 6752942 2026-09-22T05:08:48Z Stebunik 55592 6753589 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Porfirij}} {{drugipomeni|Perič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Porfirij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Првослав Перић/Prvoslav Perić | native_name_lang = sr | title = [[Nadškof|beograjsko-karlovški nadškof]] | image = 2. свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022 (cropped).jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Porfirij leta 2022 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = [[Patriarhija, Beograd|Beograd]] | retired = | resigned = | elected = [[18. februar]] [[2021]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[19. februar]] [[2021]] {{small|([[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograd]])}} <br /> [[14. oktober]] [[2022]] {{small|([[Samostan Pečka patriarhija|Peć]])}} | quashed = | term_end = | predecessor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[21. april]] [[1985]] | ordained_by = [[Irenej Bulović]] | consecration = [[13. junij]] [[1999]] | consecrated_by = [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] | rank = [[patriarh]] | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1961|7|22|df=yes}} |birth_place= [[Bečej]], [[SAP Vojvodina|Vojvodina]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Prvoslav Perić |death_date= |death_place= | buried = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Radivoje Perić<br>Radojka<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021; [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014 | education = [[teologija|teolog]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]] <br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''„Mir i jedinstvo“ ''<br>'''''„Mir in enotnost“ '''''<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> | signature = Signature Porfirije.png | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Porfirij Perić''' ali '''patriarh Porfirij''' ({{lang-sr|Порфирије/Porfirije}}, {{lang-la|Porphirius}}, {{lang-en|Porphyry}}; rojen kot '''Prvoslav Perić''' {{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}); * [[22. julij]] [[1961]] [[Bečej]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; je [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 2010. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij" (slovensko)<br>''His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije'' (angleško)<ref name="spc1902"/>. Porfirij je [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev|46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve]] in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021 in [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.<ref>{{Cite web |title=Српска Православна Црква |language=sr |url=https://spc.rs/}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Porfirij (Porfirije) se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić ({{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}) med tremi otroki 22. julija 1961 v [[Vojvodina|vojvodinskem]] mestu [[Bečej]]u ([[Bačka]], [[SR Srbija|Srbija]], [[FNR Jugoslavija|Jugoslavija]]; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi [[Osinje]] pri [[Derventa|Derventi]] v [[SR Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Čurug]]u, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v [[Novi Sad |Novem Sadu]] pa je končal 1980. Zamenišil ga je v samostanu [[Visoki Dečani]] 11. aprila 1986<ref name="spc2014">{{cite web |title=Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=22 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222043853/http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«<ref>„Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]] pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.</ref> njegov duhovni oče, tedaj jeromonah [[Irenej Bulović]], sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris <ref>Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia</ref>.<ref name="Biografija.org ref">{{cite web |url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |author=Biografija.org |author-link= |title=Porfirije (patrijarh srpski) |accessdate=2021-09-12 |date=2021-03-05 |language=Serbian |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105320/https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |url-status=live }}</ref> Raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]] — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v [[Samostan Mučutište|Mušutištu]] na [[Kosovo|Kosovem]]. V hieromonaha je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svete škofovske sinode 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja baškega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je metropolit metropolita Jovana Pavlovića. Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]].<ref>{{cite web |title=Manastir Kovilj |url=http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |website=manastiriusrbiji.com |date=26 February 2015 |access-date=22 November 2020 |archive-date=29 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129194216/http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |url-status=live }}</ref> Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/ |title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Светосавље|author=Српска Патријаршија|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Nadaljeval je podiplomski študij na [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]] od 1987 do 1990; tam je tudi [[doktorat|doktoriral]] 2004 s tezo ''Možnost [[Bog|Božjega]] spoznaja pri [[Sveti Pavel|apostolu Pavlu]] po razlagi sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]'' (''Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom''; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).<ref name="spc2014"/> 2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]]. Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada [[srbščina|srbščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]], [[grščina|grščino]], [[angleščina|angleščino]] in [[nemščina|nemščino]], a sporazumeva se lahko tudi v [[ruščina|ruščini]].<ref>{{Cite web|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|title=Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|access-date=18 February 2021|website=www.rts.rs|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218150826/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|url-status=live}}</ref> === Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014) === [[File:Порфирий (Перич).JPG|thumb|upright|200px|right|<center>Porfirij nastopa kot [[škof]] januarja leta 2012]]</center> Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u blizu [[Novi Sad|Novega Sada]]. 21. novembra 1990, na Aranđelovdan, je tu prejel [[duhovniško posvečenje]] ter kot hieromenih (jeroonah) postal [[iguman]] Koviljskega samostana.<ref name="pportal">{{cite web |title=Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije |url=https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |website=p-portal.net |date=3 June 2014 |access-date=22 November 2020 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411090324/https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |url-status=live }}</ref> Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in [[noviciat|novincev]] in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: [[inteligenca|izobraženci]], [[umetnost|umetniki]], [[igra|igralci]] in [[rock]] [[glasba|glasbeniki]] zlasti iz Novega Sada in [[Beograd]]a. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z [[zloraba substanc|mamilaši]].<ref name="magazin">{{Citation | first = Aleksandra | last = Mijalković | title = Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade| newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1038 | pages = 20–22 | language = sr | date = 20 August 2017}}</ref> 14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] jegrske škofije ter ga imenoval za [[namestnik]]a Bačke škofije. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.<ref name="spc2014"/> V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« [[therapeutic community]] nazvano ''Zemlja živih'' (en: »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo ničesar skrivati.<ref>{{Cite web|title=Zemlja živih – Zajednica ''Zemlja živih''|url=https://zemljazivih.info/|access-date=2021-02-20|language=sr-RS|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126221618/https://zemljazivih.info/|url-status=live}}</ref> V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.<ref name="magazin"/> 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.<ref>{{cite web |title=Porfirije, episkop vojni |url=http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |website=e-novine.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116015251/http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Oficir i sveštenik |url=https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |website=arhiva.portalnovosti.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123192434/https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.<ref>{{cite web |title=Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski |url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |website=tportal.hr |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417020550/https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |url-status=live }}</ref> == Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023) == === Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021) === [[File:Metropolitan Porfirije, Zagreb, January, 2021.jpg|left|thumb|200px|<center>Nadškof in metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] v [[Zagreb]]u [[januar]]ja leta [[2021]]]]</center> 26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebškega metropolita]] kot naslednik [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]]. 13. julija 2014 ga je umestil [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]] v [[Stolnica Jezusovega spremenjenja, Zagreb|Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221222551/http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija Antijohijskega|Redom svetega Ignacija]] »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«<ref>»zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: "for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians"; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«</ref>.<ref name="sanktignatios">{{cite web |title=The Order of Sankt Ignatios |url=https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |website=sanktignatios.org |access-date=2 March 2021 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027113400/https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje |url=https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |website=lt.se |date=17 February 2016 |access-date=2 March 2021 |archive-date=9 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809054710/https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |url-status=live }}</ref><ref name="odlikovanje_porfiriju">{{Cite web|title=Високо oдликовање митрополиту Порфирију {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|access-date=18 February 2021|website=spc.rs|language=sr|archive-date=2 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193214/http://www.spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|url-status=live}}</ref> Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom ''Zagreb i ja se volimo javno''<ref>hr: ''Zagreb i ja se volimo javno''; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love« </ref>.<ref name="portalnovosti-knjiga"/> Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik ''[[Politika]]'', [[Radio Televizija Srbije|RTS]], ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'', [[Hrvatska radiotelevizija|HRT]], [[RTV Slovenija]] in [[Radio Televizija Republike Srpske|RTRS]].<ref name="p-portal.net-knjiga"/> 2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]], [[ZDA]]), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika [[Momčilo Đujić|Momčila Đujića]]. To je v hrvaški javosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« ("influence to all circumstances") in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« ("certain media manipulated this event"). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med [[Hrvati]] in [[Srbi]]" in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.<ref>{{Cite web|last=Vijesti.hr|title=Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme|url=https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|access-date=19 February 2021|website=Vijesti.hr|date=29 January 2016 |language=hr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420190840/https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|url-status=live}}</ref> Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot ''»Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«)''. Med znanimi imeni so bili tudi [[Ivo Josipović]], [[Rada Borić]] in [[Milorad Pupovac]].<ref>{{cite web |title=Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |website=jutarnji.hr |date=21 February 2021 |access-date=22 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221210910/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil med 2017 in 2019 član [[Sveti sinod SPC|Svetega sinoda SPC]].<ref>{{cite web |title=Communique of the Holy Assembly of Bishops |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203211109/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |url-status=live }}</ref> Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).<ref name="b92">{{Cite web|title=Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO|url=https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|access-date=18 February 2021|website=B92.net| date=18 February 2021 |language=en|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218195113/https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|url-status=live}}</ref><ref name="vaticannews">{{cite web |title="Isus – prognanik i putnik" – 25. godišnjica osnutka Udruge za |url=https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |website=vaticannews.va |date=23 January 2019 |access-date=22 February 2021 |archive-date=12 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812081732/https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH |url=https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |website=adventisti.hr |date=19 January 2019 |access-date=2 March 2021 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414081933/https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |url-status=live }}</ref> Ko je 2019 zbolel [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.<ref>{{Cite web|last=Miladinović|first=Veljko|date=16 October 2019|title=Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...|url=https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|access-date=31 October 2020|website=[[Nedeljnik]]|archive-date=26 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226070725/https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|url-status=live}}</ref> Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref> === Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)=== Obenem z izvolitvijo za novega [[patriarh]]a SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.<ref>{{cite web |title='Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |website=jutarnji.hr |date=28 February 2021 |access-date=1 March 2021 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302090655/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |url-status=live }}</ref> Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski škof]] [[Joanikij Mićović|Joanikij]], pa tudi [[Škofija Valjevo|valjevski škof]] [[Isihij Rogić|Isihij]].<ref>{{cite web |title=Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |website=b92.net | date=29 May 2021 |access-date=29 May 2021 |archive-date=29 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529165205/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |url-status=live }}</ref> Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji [[škofija Buenos Aires in Južna Amerika|Buenosaireški in južnoameriški škof]] [[Kiril Bojović|Kiril]].<ref>{{cite web |title=Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske |url=https://www.dan.co.me/vjera/pravoslavlje/episkop-kirilo-novi-administrator-eparhije-zagrebacko-ljubljanske-5178890 |website=dan.co.me |date=20 May 2023 |access-date=22 May 2023}}</ref> == Srbski patriarh (od 2021 do danes) == === Izvolitev in ustoličevanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду5.jpg|right|thumb|200px|<center>Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v [[Cerkev sv. Luka, Beograd|Cerkvi sv. Luka Evangelista]] v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Vidikovac]]]]</center> Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof [[Gregorij Durić]], ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« - na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=vijesti.me|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na [[Vračar]]ju tri mesece po smrti svojega predhodnika [[Irenej Gavrilović|Ireneja]], ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] v [[Podgorica|Podgorici]]. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, s katerim pa katoliška stran ni mogla najti skupnega jezika niti glede dileme, ki se je tikala [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] kanonizacije.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/zagrebacki-mitropolit-porfirije-izabran-za-novog-patrijarha-srpske-pravoslavne-crkve-15051683|title=Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve|publisher=Jutarnji list|author=Vlado Vurušić|place=Zagreb|language=hr|date=18. februar 2021|accessdate=27. oktober 2025}}</ref>Tako je postal 46. poglavar<ref>Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in beograski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter prvi uradni patriarh SPC</ref> ter osmi patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vse šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi (pravoslane) cerkvene poglavarje šteli na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/metropolitan_porphyry_zagreb_and_ljubljana_elected_new_patriarch_serbia.html|title=Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia|website=spc.rs|date=18 February 2021|access-date=19 February 2021}}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia |url=https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |website=cordmagazine.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218171507/https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President |url=https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |website=balkaninsight.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218161412/https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church elects new patriarch |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |website=reuters.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024532/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |url-status=live }}</ref> Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in [[Škofija Banja Luka|banjaluškim škofom]] [[Jefrem Milutinović|Jefremom]], ki jih je dobil 24.<ref>{{cite web |title=Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog |url=https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |website=rs.n1info.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218230343/https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |url-status=live }}</ref> Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz [[Samostan Sisojevac|Samostana Sisojevac]].<ref>{{cite web |title=OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat |url=https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |website=novosti.rs |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218130922/https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |url-status=live }}</ref> Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku [[Pavel Stojčević|Pavlu]] na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.<ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref> Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.<ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> Voščilo ob izvolitvi je poslal [[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhondonis|Bartolomej]],<ref>{{cite web |title=Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας |url=https://ec-patr.org/%cf%83%cf%85%ce%b3%cf%87%ce%b1%cf%81%ce%b7%cf%84%ce%ae%cf%81%ce%b9%ce%b1-%ce%b5%cf%80%ce%b9%cf%83%cf%84%ce%bf%ce%bb%ce%ae-%cf%84%ce%bf%cf%85-%ce%bf%ce%b9%ce%ba%ce%bf%cf%85%ce%bc%ce%b5%ce%bd%ce%b9/ |website=ec-patr.org |access-date=20 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411041203/https://ec-patr.org/%CF%83%CF%85%CE%B3%CF%87%CE%B1%CF%81%CE%B7%CF%84%CE%AE%CF%81%CE%B9%CE%B1-%CE%B5%CF%80%CE%B9%CF%83%CF%84%CE%BF%CE%BB%CE%AE-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%85%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9/ |url-status=live }}</ref>[[Aleksandrijski patriarhat|aleksandrijski patriarh]] [[Teodor Horeftakis|Teodor]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219193002/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[Ruski patriarhat|ruski moskovski patriarh]] [[Kiril Gundjajev|Kiril]],<ref>{{cite web |title=Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских |url=http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |website=patriarchia.ru |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218193955/http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |url-status=live }}</ref> [[Bolgarski patriarhat|bolgarski patriarh]] [[Neofit Dimitrov|Neofit]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219134033/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[antijohijski patriarhat|antijohijski patriarh]] [[Ivan Yazigi|Ivan]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219162240/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[romunski patriarhat|romunski patriarh]] [[Danijel Ciobotea|Danijel]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219092031/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> in [[Metropolija Albanija|albanski metropolit]] [[Anastazij Janullatos]].<ref>{{cite web |title=Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry |url=https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219132047/https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |url-status=live }}</ref> Tudi [[Predsedstvo Črne gore|črnogorski predsednik]] [[Milo Đukanović]], ki je februarja 2020 v pogovoru za [[Agence France-Presse|AFP]] dejal, da [[Črna gora]] potrebuje svojo lastno [[Črnogorska pravoslavna Cerkev|Črnogorsko pravoslavno Cerkev]], da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.<ref>{{cite web |title=Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije |url=https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093545/https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |url-status=live }}</ref> {{external media | float = right | width = | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=Zx91SP0i6M4 Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021], ''[[Tanjug|Tanjug News Agency]]'' }} Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnici Nadangela Mihaela]] v [[Beograd]]u <ref>sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu</ref>.<ref name="spc1902">{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr.html|title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned|website=spc.rs|date=19 February 2021|access-date=20 February 2021}}</ref> Patriarška znamenja sta mu izročila [[Metropolija Dabar-Bosna|dabarsko-bosenski metropolit]] [[Hrizostom Jević|Hrizostom]] in [[Škofija Budimpešta|budimski škof]] [[Lukijan Pantelić|Lukijan]]. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.<ref>{{cite web |title=Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |website=jutarnji.hr |date=19 February 2021 |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219173025/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |url-status=live }}</ref> Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva [[Ana Brnabić|Ane Brnabić]], cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom [[Aleksandar Vučić|Aleksandrom Vučićem]]. Obredu je prisostvoval tudi [[Apostolska nunciatura v Srbiji|apostolski nuncij]] [[Luciano Suriani]]; [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof in metropolit]] [[Stanislav Hočevar]], srbski [[mufti]] [[Mustafa Jusufspahić]] ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ [[Filip Karađorđević]].<ref>{{cite web |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |website=b92.net | date=19 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |url-status=live }}</ref><ref name="spc1902"/> Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za [[covid-19|korono]].<ref>{{cite web |title=Bishop of Backa tested positive for COVID-19 |url=https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=20 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220182007/https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;<ref>{{cite web|url=https://spc.rs/en/serbian-patriarch-kyr-porfirije-enthroned-in-the-patriarchate-of-pec/|title=Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć|website=spc.rs|date=14 October 2022|access-date=15 October 2022}}</ref> to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.<ref>{{cite web |title=Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24 |url=https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524113611/https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |url-status=live }}</ref> Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«. <ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> === Delovanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду2.jpg|upright|thumb|200px|<center>Patriarh [[Porfirij Perić|Porfirij]] ([[2022]]) ]]</center> Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari: #Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav #Oblekel „skafander in obiskal obolele od koronavirusa #Občuteno izrazil sočutje družini preminulega muzika in pesnika [[Đorđe Balašević |Đorđa Balaševića]] #Čestital [[Novak Đoković|Novaku Đokoviću]] za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/sport/patrijarh-porfirije-cestitao-djokovicu-pobedu-na-australijen-openu/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/tamo-daleko-pokazao-je-srpski-karakter-u-najlepsem-svetlu-patrijarh-porfirije-cestitao-dokovicu-18-gren-slem-titulu/|title="Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...": Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...|publisher=nedeljnik.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše [[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]] na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas".<ref>{{cite web|url=https://n1info.rs/region/patrijarh-porfirije-stradalima-u-majskim-poljanama-porucio-racunajte-na-nas/|title=Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=n1info.rs|author=N1 Beograd|place=Beograd|language=sr|date=27. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo. #Poudaril je v zvezi s pandemijo [[covid-19|covida-19]] nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protivepidemijske ukrepe". #Omenivši, da je „Kristus ljubezen", je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813 |title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> 25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« ("a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization").<ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije meets with President Vucic |url=http://spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |website=spc.rs |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225160728/http://www.spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225213726/https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |url-status=live }}</ref> 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje [[Majske Poljane|Majskih Poljan]] in [[Glina, Hrvaška|Gline]], ki ga je 2020 prizadejal hud »[[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]]« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.<ref>{{cite web |title=Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |website=jutarnji.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=27 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227173828/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao |url=https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |website=24sata.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=14 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210314062359/https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |url-status=live }}</ref> 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.<ref>{{cite web |url=https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |title=Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: "Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost" |date=3 March 2021 |work=dnevnik.hr |language=hr |access-date=3 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303121056/https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=5 March 2021 |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304122729/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |website=[[Jutarnji list]] |date=3 March 2021 |access-date=5 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303142323/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |url-status=live }}</ref> Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised "further strengthening of their firm friendly relations" |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122350/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122348/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.<ref>{{cite journal |last1=Todorovic |first1=Milos |title=Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations |journal=Journal of Balkan and Black Sea Studies |date=2024 |issue=12 |pages=112–113 |doi=10.56679/balkar.1449077 |url=https://www.academia.edu/121450973 |access-date=4 July 2024}}</ref> Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi [[verouk]] dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.<ref>{{Cite web|date=5 November 2021|title=Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/|url-status=live|access-date=2021-11-06|website=Danas|language=sr-RS|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171145/https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-11-04|title=Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa|url=https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|access-date=2021-11-06|website=www.021.rs|language=sr|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171148/https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|url-status=live}}</ref> Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.<ref>{{cite web |title=Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |website=abcnews.go.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081347/https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement |url=https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |website=reuters.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081338/https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |url-status=live }}</ref> === Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo === [[File:4Свјетлопис дијела Спасовданске литије у Биограду 2023.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] med obredi na »Spasovdan« <ref>"Spasovdan" je istoveten kot pri katoličanih praznik [[Gospodov vnebohod|Gospodovega vnebohoda]]. Tudi pri pravoslavnih nosijo "nebo", ki ga pa katoličani nosijo za "Telovo". Tako kot po juijanskem (starem), je tudi po gregorijanskem (novem) koledarju "Spasovdan" premakljiv praznik in pada na 40. dan po Veliki noči</ref>v [[Beograd]]u [[2023]].]] </center> 16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.<ref>{{Cite web |last= |date=16 May 2022 |title=Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone |url=https://orthodoxtimes.com/church-of-serbia-for-north-macedonia-we-are-not-under-the-influence-or-pressure-of-anyone/ |access-date=2022-05-16 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |date=16 May 2022 |title=Саопштење Светог Архијерејског Сабора |url=http://www.spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |url-status=dead |website=spc.rs |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621182450/https://spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |archive-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-05-16 |title=The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press |url=https://www.slobodenpecat.mk/en/soborot-na-spc-odobri-kanonsko-edinstvo-na-mpc-oa/ |access-date=2022-05-16 |website=Слободен печат |language=en}}</ref> 24. maja 2022 je Porfirij med [[somaševanje]]m s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC ("the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.").<ref>{{Cite web |date=2022-05-24 |title=Serbian Patriarch Brings "Good News" to Newly-Recognised Macedonian Church |url=https://balkaninsight.com/2022/05/24/serbian-patriarch-brings-good-news-to-newly-recognised-macedonian-church/ |access-date=2022-05-24 |website=Balkan Insight |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO) |url=https://orthochristian.com/146311.html |access-date=2022-05-24 |website=OrthoChristian.Com}}</ref><ref>{{Cite web |last= |title=Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid |url=https://orthodoxtimes.com/patriarchate-of-serbia-recognizes-the-autocephaly-of-archdiocese-of-ohrid/ |access-date=2022-05-24 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref> 26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim [[Merdare]] obisk Peške patriarhije.<ref>{{Cite news |title=Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana. |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/patrijarh-porfirije-danas-su-vrata-na-mom-domu-za-mene-zakljucana-samo-sam-na-kosovu}}</ref> Srbska vojska in policija sta uvedli stopnjo najvišje pripravljenosti na prehodu [[Jarinje]].<ref>{{Cite news |title=Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja |url=https://rs.n1info.com/vesti/vojska-srbije-postavila-sest-haubica-u-blizini-jarinja/}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup-26-12-2022}}</ref><ref>{{Cite news |title=Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4077586/po-naredjenju-predsednika-i-vrhovnog-komandanta-vucica-podignuta-borbena-gotovost-pripadnika-mup-srbije}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup/eqczp7n}}</ref> === Medverski odnosi === Ob priliki muslimanskega praznovanja [[Ramazanski bajram|Ramazanskega bajrama]] »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med [[pravoslavci]] in [[muslimani]].<ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524115411/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |url-status=live }}</ref> === V Sloveniji kot doma === Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je imel Porfirij urejene odnose s Katoliško Cerkvijo v Sloveniji. Ko je postal patriarh, pa so se ti odnosi še utrdili. Sredi septembra 2026 je v spremstvu obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda. Na nedejo, 13. septembra, je namreč vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ob navzočnosti predsednika SŠK škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]]. V soboto pa je med zahvano molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini: :"Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre." Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda|title=Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda|publisher=Katoliški tednik Družina|author=STA. M. P.|place=Ljubljana|language=sl|date=14. september 2026|accessdate=14. september 2026}}</ref> == Moralna in politična vprašanja == === Domače zadeve === Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.<ref>{{Cite web|title=Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године|trans-title=Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|access-date=2021-03-02|website=Politika Online|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302225231/http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|url-status=live|language=sr}}</ref> Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico [[Maja Popović|Majo Popović]], da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=2021-05-24 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524114308/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |url-status=live |date=2021-05-24 }}</ref> === Študentovske "blokade" === Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad]], ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.<ref>{{Cite news|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2025/3/20/porfirije-kao-saucesnik-vuciceve-vlasti|title=Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti|trans-title=Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government|date=2025-03-20|publisher=Al Jazeera Balkans|language=sr}}</ref> [[Metropolija Zvornik-Tuzla |Zvorniško tuzlanski metropolit]] [[Fotij|Fotij]] je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so „rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog [[Milan Klisura]] ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi oddaljuje od cerkve. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog [[Vukašin Miličević]], da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Mednarodni odnosi === [[File:Patr.Porfirije.jpg|right|thumb|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] sprejema [[Grčija|grškega]] ministra za zunanje zadeve [[Nikos Dendias|Nikosa Dendiasa]]]]</center> V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za [[HTV|Hrvaško televizijjo]] je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovenccev]]; izrazil je tudi mnenje, da mora biti [[Jasenovac]] prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.<ref>{{cite web |title=Intervju Patrijarha Porfirija za HRT |trans-title=Interview of Patriarch Porfirije for HRT |url=http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |website=mitropolija-zagrebacka.org |date=2021-03-20 |access-date=2021-03-22 |archive-date=2022-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105323/http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |url-status=live |language=sr }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije |trans-title=Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization |url=https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |website=vijesti.hrt.hr |access-date=2021-03-22 |archive-date=2021-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321165113/https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |url-status=live |language=hr }}</ref> Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast [[Ruska pravoslavna Cerkev|moskovskega patriarhata]];<ref>{{Cite web |date=2022-02-28 |title=Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini |trans-title=Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |access-date=2022-02-28 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227182608/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |url-status=live |language=sr }}</ref><ref name="OrthTimes">{{cite web|url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|publisher=Orthodox Times|title=Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine|date=2022-03-01|access-date=2022-03-01|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150700/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|url-status=live}}</ref> opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna [[Ukrajinska pravoslavna Cerkev]] in njen metropolit [[Epifanij Dumenko|Epifanij]], ter da ni bil omenjen [[Ruski napad na Ukrajino 2022|Ruski napad na Ukrajino]].<ref name="OrthTimes" /> Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]] obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; "color revolution"), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da naprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/da-li-je-patrijarh-porfirije-upravo-podrzao-studentske-blokade/?utm_source=%28direct%29&utm_medium=najcitanije_singlepost_sidebar|title=Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?|publisher=nova.rs|author=Andrija Lazarević|place=Beograd|language=sr|date=14. december 2024|accessdate=15. december 2024}}</ref> Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.<ref>{{Cite web|url=http://en.kremlin.ru/events/president/news/76775|title=Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia|date=2025-04-22|publisher=President of Russia Official Website}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://balkaninsight.com/2025/04/23/serbian-patriarch-criticised-for-denouncing-student-protests-on-moscow-visit/|title=Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit|date=2025-04-24|publisher=Balkan Insight}}</ref> == Prosvetno delovanje == === Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj) === Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik ({{lang-sr|Srpsko privredno društvo Fondacija "Privrednik"}}) v vojvodinskem Novem Sadu.<ref>{{cite web |title=About Privrednik Foundation |url=http://fondprivrednik.org.rs/ |website=fondprivrednik.org.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=26 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126202407/http://fondprivrednik.org.rs/ |url-status=live }}</ref> Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/|title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Православље|author=a|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=14. september 2026}}</ref> === Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)=== 2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« ({{lang-en|Council of the Republic Broadcasting Agency}}; {{lang-sr|Republička radiodifuzna agencija, RRA}}), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« ({{lang-en|Regulatory Authority of Electronic Media}}; {{lang-sr|Regulatorno telo za elektronske medije}}). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.<ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije |url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |website=istinomer.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218152733/https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |url-status=live }}</ref> 29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.<ref>{{cite web |title=Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić |url=https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |website=nezavisne.com |date=29 July 2008 |access-date=22 November 2020 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420233929/https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik |url=https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |website=ekapija.com |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105330/https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |url-status=live }}</ref> 2010 je odbor RRA zahteval od [[TV Pink (Srbija)|TV Pink]], da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.<ref>{{cite web |title=Savremeni čovek je izgubio stid |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |website=politika.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=6 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006084833/http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |url-status=live }}</ref> 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.<ref>{{cite web |title=Zabraniti emitovanje rijalitija uživo |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |website=rts.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105325/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |url-status=live }}</ref> Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo ''Dvor'' (»The Palace«).<ref>{{cite web |title=Javnost, profit ili zabrana |url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |website=vreme.com | date=2 March 2011 |access-date=26 February 2021 |archive-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307155328/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |url-status=live }}</ref> Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA |url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |website=mondo.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417195710/https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |url-status=live }}</ref> Nasledil ga je [[Goran Karadžić]], ki ga je priporočil prav Porfirij.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA |url=http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |website=rem.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305184831/http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |url-status=live }}</ref> == Akademsko uveljavljanje == Ko je 2004 doktoriral na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens)]], je Porfirij postal [[docent]] na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]], s katerim je več let sodeloval na več področjih.<ref>{{cite web |title=Биографија Митрополита др Порфирија Перића |url=https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |website=bfspc.bg.ac.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413174101/https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="oslobodjenje">{{Cite web|date=2021-02-18|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=2021-02-19|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Kot redni [[profesor]] na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.<ref name="oslobodjenje"/> === Nagrade in priznanja === # Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)<ref name="b92"/><ref name="vaticannews"/> # „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija|Redom svetega Ignacija]] (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)<ref name="sanktignatios"/><ref name="odlikovanje_porfiriju"/> # Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo [[Vladimir Matijević|Vladimirja Matijevića]]« (2022; by [[Privrednik|Srpsko privredno društvo ''Privrednik'']]<ref>{{cite web |title=120 stipendista u godini jubileja |url=https://p-portal.net/120-stipendista-u-godini-jubileja/ |website=p-portal.net |date=14 December 2022 |access-date=4 January 2023}}</ref> #[[Red Republike Srbske]] z lento. [[Republika Srbska]] (28. februar 2023).<ref>{{Cite web |url=https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|title=Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти |access-date=2024-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322230719/https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|url-status=live}}</ref> # [[Srbska pravoslavna Cerkev]]: »Red svetih novih mučencev [[Škofija Bihać in Petrovac|Škofije Bihać in Petrovac]]« (2024)<ref>{{Cite web |last=Srpska |first=RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of |title=Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO) |url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=477420 |access-date=2024-07-31 |website=REPUBLIKA SRPSKA - RTRS}}</ref> # „Red prepodobnega očeta [[Justin Popović|Justina]]“ mu je podelila [[Škofija Valjevo]] (2024). # „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila [[Ruska pravoslavna Cerkev]] (2025)<ref name=":0">{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira |url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/patrijarhu-porfiriju-nakon-liturgije-u-moskvi-urucen-pocasni-doktorat-i-orden-svetog-ravnoapostolnog-kneza-vladimira_1623512.html |access-date=2025-04-25 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> # „Moskovska bogoslovna akademija“ pri [[Univerza v Moskvi|Moskovski univerzi]] mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)<ref name=":0" /> == Dela == ;knjige * (2015) ''Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu'' (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o [[Bog]]u, [[človek]]u in [[svet]]u«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)<ref name="b92"/><ref>{{cite book |title=Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu |url=https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |year=2015 |isbn=9788674051603 |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105324/https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |url-status=live }}</ref> * (2016) ''Zagreb i ja se volimo javno'' (»[[Zagreb]] in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)<ref name="korisnaknjiga">{{cite web |title=Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić |url=https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |website=korisnaknjiga.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420102421/https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |url-status=live }}</ref><ref name="portalnovosti-knjiga">{{cite web |title=Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno' |url=https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |website=portalnovosti.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=30 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181030075454/https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |url-status=live }}</ref><ref name="p-portal.net-knjiga">{{cite web |title=Mitropolit Porfirije predstavio knjigu "Zagreb i ja se volimo javno" |url=https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |website=p-portal.net |date=30 June 2017 |access-date=28 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411085804/https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |url-status=live }}</ref> * (2020) ''Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla'' (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije [[Sveti Pavel|apostola Pavla]]«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)<ref name="b92"/> <small>Vir: ''[https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric.pdf Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)]''</small> ;Izbrani članki * (2011) ''E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy''<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/192960268|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105342/https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/192960268|url-status=live}}</ref> * (2012) ''Kosovo je naš krst'' (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Kosovo je naš krst|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1539313129|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2015) ''Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata'' (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024547/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog'' (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024548/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Misionarski i pastirski rad Svetoga Save'' (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Misionarski i pastirski rad Svetoga|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024619/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|url-status=live}}</ref> * (2020) ''Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima'' (''Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom''; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)<ref>{{Cite web|last=Марибор|first=IZUM-Институт информацијских знаности|title=Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/17910281|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2020) ''Antropologija Svetog Apostola Pavla'' (''Antropologija svetega apostola Pavla''; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Antropologija Svetog Apostola Pavla|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/22991113|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><br>„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“}} {{navedek|''»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“}} {{navedek|''»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«''<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><br>„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“}} {{navedek|''»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Porfirij Perić}} {{DEFAULTSORT:Perić, Porfirij}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/76/1/BogatajPotisek.pdf Edinost in dialog 76 (2021) 341–344 | Bogataj & Potisek ''Novi srbski patriarh Porfirije – znanec Slovencev Porfirije, the New Serbian Patriarch – Acquaintance of Slovenes''] *[https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-sodisce-porfirija-obsodilo-zaradi-mobinga-nad-duhovniki.html Ljubljansko sodišče patriarha Porfirija obsodilo zaradi mobinga | 24ur.com] ;{{ikona sr}} *[https://time.rs/cw/640ab8d7ed/s-tobom-ucestvujemo-u-borbama-patrijarh-porfirije-uputio-cestitku-novaku-djokovicu-na-pobedi-u-velikom-finalu.html "S TOBOM UČESTVUJEMO U BORBAMA" Patrijarh Porfirije uputio čestitku Novaku Đokoviću na pobedi u velikom finalu] *[https://www.instagram.com/porfirije_patrijarh/ Званични инстаграм налог патријарха Порфирија (Uradna stran instagrama patriarha Porfirija)] *[https://www.youtube.com/watch?v=nAErdzqTLgg Устоличење Патријарха српског Порфирија (Umeščanje srbskega patriarha Porfirija) |Youtube] *[http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/51057/Episkop-Porfirije-uredjuje-medijsko-nebo-Srbije Епископ Порфирије уређује медијско небо Србије (Škof Porfirij urejuje spletno nebo Srbije) |Blic, 30. julij 2008] *[http://www.politika.rs/scc/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid Интервју: Савременми човек је изгубио стид (Sodobni človek je izgubil sramežljivost) |Dnevnik „Politika“, 30. maj 2010] ;{{ikona en}} *[http://spc.rs/eng/biography_archbishop_pec_metropolitan_belgradekarlovci_and_serbian_patriarch_porfirije_peric Biography of Patriarch Porfirije | spc.rs] *[http://mitropolija-zagrebacka.org/episkop/ Biography of Metropolitan Porfirije |Mitropolija Zagrebačka] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= nov naslov}} {{s-ttl|title= [[Škofija Jegra|jegrski naslovni škof]] | years = 1999&ndash;2014}} {{s-aft|after= [[Jeronim Močević]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebški metropolit]] | years = 2014&ndash;2021}} {{s-aft|after= [[Kirilo Bojović]] kot [[apostolska uprava|upravitelj]]}} {{s-bef|before= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2021&ndash;sedaj}} {{s-aft|after= - }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni v Bečeju]] [[Kategorija:Vojvodinski Srbi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] kc37faouceq0zseahv0m3w5vdnnsa82 0 608764 6753528 6751611 2026-09-21T18:37:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slovnica 6753528 wikitext text/x-wiki ''Ples – noč čarovnic''' je bila večdnevna glasbeno-zabavna prireditev s srednjeveško in čarovniško tematiko, ki so jo v letih 2013–2023 izvajali v [[Grad Rakičan|Dvorcu Rakičan]] v naselju Rakičan ([[Mestna občina Murska Sobota]]). Organizator je bil javni zavod RIS Dvorec Rakičan (Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan). Prireditev se je tradicionalno odvijala zadnji teden oktobra, ob [[Noč čarovnic|noči čarovnic]] (31. oktobra) in krompirjevih počitnicah, ter obsegala spremljevalni program — srednjeveška vas, čarovniške predstave in delavnice, viteški turnirji, lokostrelstvo, prižig grmade in ognjeni šov — ter večerne koncerte slovenskih in tujih izvajalcev na enem ali dveh odrih. Po poročilih lokalnih medijev je prireditev vsako leto pritegnila tisoče obiskovalcev; državni portal jo je leta 2024 imenoval za največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji.<ref>Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''Ples - noč čarovnic letos štiri dni, objavljamo program'', 4. september 2023. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/33665/ples-noc-carovnic-letos-stiri-dni-objavljamo-nastopajoce.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Metropolitan: ''Največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji je odpovedan, organizatorji pa skrivajo pravi razlog, zakaj (raziskali smo)'', 18. oktober 2024. [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/gradfest-odpovedan-dvorec-rakican-noc-carovnic/ metropolitan.si] (dostopano 15. september 2026).</ref> [[Slika:Rakican Mansion, western tract 01.jpg|thumb|220px|Dvorec Rakičan (zahodni trakt), prireditveni prostor dogodka]] Zadnja izvedba pod tem imenom je bila oktobra 2023, ob desetletnici prireditve. Leta 2024 so prireditev načrtovali pod novim imenom '''Gradfest''', a jo je organizator 11. oktobra 2024 odpovedal. Od tedaj v Rakičanu ni bila izvedena nobena prireditev niti pod enim ali drugim imenom.<ref>Sobotainfo: ''Preobrat: Noč čarovnic je po novem Gradfest, organizira pa ga podjetje iz Ljubljane'', 9. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/preobrat-noc-carovnic-je-po-novem-gradfest-organizira-pa-ga-podjetje-iz-ljubljane sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''Gradfest v Rakičanu odpovedan'', 11. oktober 2024. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/36402/gradfest-v-rakicanu-odpovedan.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref> == Zgodovinsko ozadje, lokacija in organizator == Rakičan je naselje v Mestni občini Murska Sobota; v pisnih virih se prvič omenja leta 1431. Dvorec Rakičan, srednjeveško in baročno grajen poslopje, je danes urejen prireditveni in gostinski prostor. Upravljalec dvorca je javni zavod RIS Dvorec Rakičan, lastnica pa Mestna občina Murska Sobota. Zavod je bil ustanovljen 23. oktobra 2003, ko je 17 ustanoviteljev podpisalo pogodbo o ustanovitvi zavoda; leta 2011 je bil preoblikovan v javni zavod. Njegov namen je spodbujanje raziskovanja, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref>RIS Dvorec Rakičan: ''Zgodovina dvorca Rakičan''. [https://www.ris-dr.si/go/1003/Zgodovina_dvorca ris-dr.si] (dostopano 15. september 2026).</ref> Pred nastankom prireditve v Rakičanu so se v tem delu Pomurja prireditve ob noči čarovnic tradicionalno odvijale v Gradu na Goričkem, kjer jih je organizirala Občina Grad, prireditveni prostor pa je upravljalo [[Krajinski park Goričko]]. Leta 2012 je prireditev na Gradu zaradi nesoglasij med upravljavcem prostora in organizatorko odpadla; leta 2013 se ni izvedla niti tam, zato je tradicijo prevzel RIS Dvorec Rakičan.<ref>Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> == Začetki (2013) == O prevzemu prireditve je javnost 26. avgusta 2013 obvestil takratni direktor RIS Dvorec Rakičan mag. Robert Celec. Po njegovih besedah je bil Dvorec Rakičan »naravnost odličen za tovrstno prireditev« tako z vidika varnosti kot hrupa, saj se je koncertni del odvijal na dvorišču dvorca; organizator je napovedal sodelovanje mednarodnih prostovoljcev in sodelavo s prejšnjim organizatorjem iz Grada.<ref>Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Prvi Ples – noč čarovnic je potekal 31. oktobra 2013, takoj po zaključku »Srednjeveških dnevov« (26.–31. oktober), ki so se na dvorcu odvijali istega tedna. Šlo je za enodnevno prireditev, na kateri so med drugim nastopili ansambel Modrijani, Nika Zorjan, skupina Blue Planet in DJ Črt, plesni program pa je popestrila skupina Mystique Show Group; pogostitelj je bil prekmurski zabavljač in voditelj Jože Činč. Obiskovalcem je bil na voljo tudi bogat prekmurski gastronomski program (bujta repa, bograč, viteški krožnik).<ref>Sobotainfo: ''Noč čarovnic v Dvorcu Rakičan z Modrijani, Niko Zorjan in Blue Planet'', 1. november 2013. [https://sobotainfo.com/novica/scena/noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-z-modrijani-niko-zorjan-blue-planet/97370 sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''FOTO: Ples - noč čarovnic v Dvorcu Rakičan privablja množice'', 31. oktober 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/20110/FOTO__Ples_-_noc_carovnic_v_Dvorcu_Rakican_privablja_mnozice pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> == Razvoj prireditve (2014–2019) == V letih 2014 in 2015 je prireditev še vedno trajala en dan (od 11. ure zjutraj do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne), a je postopno naraščala. Program sta že takrat obsegala dva odra, srednjeveški in čarovniški spremljevalni program, sojenje čarovnici in sežig na grmadi, lokalno in srednjeveško tržnico ter prekmurska kulinariko. Po napovedi iz oktobra 2014 so na dveh odrih nastopili Broken Hearts, Nika Zorjan s bandom, Blue Planet in Prekmurska godba Bakovci, v večernih urah pa Modrijani, Kingstoni in Rock Partyzani; noč je z ognjenim šovom popestrila češka skupina Markus M.<ref>Pomurec.com: ''Predprodaja vstopnic za prireditev Ples – noč čarovnic'' (napoved programa za 31. 10. 2014), 4. oktober 2014. [https://www.pomurec.com/vsebina/26464/Predprodaja_vstopnic_za_prireditev_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> V letu 2015 so bile med izvajalci Neda Ukraden, Modrijani, Maraaya in Ula Ložar, Rock Partyzani, Zlata Žila, Plamen in Tropik. Med novostmi je bil leta 2015 »čarovniški polet z dvorca« (zip-line spust), nastop akrobatskega pilota Petra Podlunška ter brezplačen prevoz obiskovalcev iz Murske Sobote s turističnim vlakcem; po zaključku koncertnega dela je potekala »after party« do zgodnjih jutranjih ur.<ref>Pomurec.com: arhiv novic oktobra 2014 (»FOTO: Čarovniški spektakel z obsojeno čarovnico v Rakičanu v polnem teku«, »Predprodaja vstopnic za prireditev Ples – noč čarovnic«). [https://www.pomurec.com/go/186/arhiv/2014/10/ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''PLES - NOČ ČAROVNIC V DVORCU RAKIČAN'', oktober 2015. [https://www.pomurec.com/vsebina/35648/PLES_-_NOC_CAROVNIC_V_DVORCU_RAKICAN pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Sobotainfo: ''Priprave za Ples - Noč čarovnic že v polnem teku'', oktober 2015. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/priprave-za-ples-noc-carovnic-ze-v-polnem-teku/105038 sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Četrta izvedba, ki je potekala 29. in 30. oktobra 2016, je bila prvič dvodnevna.<ref>Pomurec.com: ''FOTO: Vlado Kreslin in Siddharta obnoreli čarovnice v Rakičanu'', 30. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40375/FOTO__Vlado_Kreslin_in_Siddharta_obnoreli_carovnice_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Citylife: ''Ples - Noč čarovnic v dvorcu Rakičan 2016'', oktober 2016. [https://www.citylife.si/napovednik/ples-noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-2016 citylife.si] (dostopano 15. september 2026).</ref> Sobotni uvodni večer so odprli Vlado Kreslin s skupino Mali bogovi ter Siddharta, z njima pa sta nastopila še Trifrtalenadesejt in Weekend band; sredi grajskega dvorišča je bil prižgan tudi čarovniški ogenj.<ref>Pomurec.com: ''FOTO: Vlado Kreslin in Siddharta obnoreli čarovnice v Rakičanu'', 30. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40375/FOTO__Vlado_Kreslin_in_Siddharta_obnoreli_carovnice_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Nedeljski zaključek sta poskrbleli skupini Gadi in Mejaši ter BQL ob spremljavi Nike Zorjan, Aly z bandom, Dkwascheni Retashy in Mišo Kontrec.<ref>Pomurec.com: ''FOTO: Nedeljski zaključek čarovniškega rajanja v Rakičanu (prvi del)'', 31. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40381/FOTO__Nedeljski_zakljucek_carovniskega_rajanja_v_Rakicanu_(prvi_del) pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Leto 2017, peto izvedbo, je organizator javno imenoval 5. obletnico; prvič pa je prireditev potekala tri dni, in sicer od sobote, 28. oktobra, do ponedeljka, 30. oktobra.<ref>Pomurec.com: arhiv novic oktobra 2017 (»Pred vrati je tridnevni spektakel Ples – noč čarovnic«, 25. oktober 2017; fotovestniki iz 28.–30. oktobra 2017). [https://www.pomurec.com/obcinanovice/171/arhiv/2017/10 pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''FOTO: Big Foot Mama in Siddharta poskrbeli za nepozabno vzdušje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44899/FOTO__Big_Foot_Mama_in_Siddharta_poskrbeli_za_nepozabno_vzdusje_v_Rakicanu_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Sobotni uvodni večer sta odprla koncerta Trifrtalenadesejt in Vročih cilindrov ob prižigu ognja, zaključila pa sta legendarni rock skupini Big Foot Mama in Siddharta.<ref>Pomurec.com: ''FOTO: Trifrtalenadesejt in Vroči cilindri ogreli ozračje na Plesu – noč čarovnic'', 28. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44898/FOTO__Trifrtalenadesejt_in_Vroci_cilindri_ogreli_ozracje_na_Plesu_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''FOTO: Big Foot Mama in Siddharta poskrbeli za nepozabno vzdušje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44899/FOTO__Big_Foot_Mama_in_Siddharta_poskrbeli_za_nepozabno_vzdusje_v_Rakicanu_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Nedeljo so poleg popoldanskega družinskega programa zaznačila izbor naj čarovnice in tradicionalno sojenje čarovnici ter koncerta Modrijanov in Weekend banda, zaključek dneva pa sta poskrbela Grupa Vigor in pevka Nina Donelli.<ref>Pomurec.com: ''FOTO: Modrijani in Weekend band ogreli ozračje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44917/FOTO__Modrijani_in_Weekend_band_ogreli_ozracje_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''FOTO: Grupa Vigor navdušila občinstvo v Rakičanu'', 30. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44918/FOTO__Grupa_Vigor_navdusila_obcinstvo_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Ponedeljski zaključek so oblikovali Nika Zorjan, Ula Ložar, BQL ter MI2 in Crvena Jabuka.<ref>Pomurec.com: ''FOTO: Ponedeljkov zaključek čarovniškega rajanja v Rakičanu'', 31. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44931/_FOTO__Ponedeljkov_zakljucek_carovniskega_rajanja_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Šesta izvedba je bila spet tridnevna (27., 28. in 30. oktober 2018).<ref>Prlekija-on.net: ''Tudi letos spektakularen tridnevni program na prireditvi Ples - noč čarovnic'', 10. september 2018. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/18956/tudi-letos-spektakularen-tridnevni-program-na-prireditvi-ples-noc-carovnic.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref name="pom18a">Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Ples-noč čarovnic z zvenečimi imeni: Parni Valjak, Lačni Franz, Magnifico, BQL, Vigor, Luka Basi, MI2, Opča Opasnost, Challe Salle, Trkaj'', 4. september 2018. [https://www.pomurec.com/vsebina/48992/ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Ker so se jesenske šolske počitnice začele v soboto, 27. oktobra, se je festival na ta dan pričel; organizator je za izvedbo ob vsakem vremenu zagotovil rekordno velik šotor.<ref name="pom18a"/> Sobotni, izključno glasbeno obarvan dan sta odprli legendarni rock skupini Parni Valjak in Lačni Franz, z njima pa so nastopili še Weekend band, Cover Lover in Trifrtalenadesejt.<ref name="pom18a"/> Nedelja je bila namenjena družinam in otrokom — med drugim »čarovniški polet« po ZIP-linu, srednjeveški, animacijski in iluzionistično-čarodejski program ter ognjeni šov — z večernimi nastopi Magnifica, BQL, Grupe Vigor, Victory in Luke Basi.<ref name="pom18a"/> Torek so zaključili Orlek, MI2, Opća Opasnost, Challe Salle, Nipke, Trkaj in Ines Erbus.<ref name="pom18a"/><ref>Pomurec.com: ''FOTO: Torkov program v Rakičan privabil mnogo obiskovalcev'', 31. oktober 2018. [https://www.pomurec.com/vsebina/49822/FOTO__Torkov_program_v_Rakican_privabil_mnogo_obiskovalcev pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> Vstopnice so bile v predprodaji, ki se je 10. septembra pričela v kavarni dvorca, po 6 €, v redni prodaji po 9 € za posamezni dan, »čarobna vstopnica« za vse tri dneve pa po 14,90 €; kontingent predprodaje je bil pred izvedbo vsakokrat razprodan.<ref name="pom18a"/> V letu 2019 je prireditev potekala tri dni (26., 27. in 30. oktober) s programom, ki je zajemal najmanj 15 glasbenih izvajalcev, med njimi Siddhartu, Massima, Gibonnija in svetovno znanega DJ-ja Alle Farben, ki je v Pomurju nastopil premierno.<ref>Pomurec.com: ''Razkrivamo prvi sklop nastopajočih na prireditvi Ples – noč čarovnic'', 9. avgust 2019. [https://www.pomurec.com/vsebina/53797/Razkrivamo_prvi_sklop_nastopajocih_na_prireditvi_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''FOTO in VIDEO: Svetovno znani DJ Alle Farben navdušil nepregledno množico v Rakičanu'', 31. oktober 2019. [https://www.pomurec.com/vsebina/54755/FOTO_in_VIDEO__Svetovno_znani_DJ_Alle_Farben_navdusil_nepregledno_mnozico_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> == Premor zaradi epidemije in vrnitev (2020–2021) == Osma izvedba, načrtovana za konec oktobra 2020, na koncu ni bila izvedena. Prvotno so jo napovedali v okrnjeni, epidemijsko prilagojeni obliki — večerni koncerti v maskah na dvorišču dvorca, omejeni na 400 sedenj, z izvajalci, med njimi Mi2, Luka Basi, Nina Pušlar, Tadej Toš, Big Foot Mama, Polkaholiki in Prekmurska godba Bakovci. 14. oktobra 2020 je organizator prireditev nato v celoti odpovedal, s sklicevanjem na nenaden porast števila okužb s COVID-19; iste novice so najprej objavljene v predprodaji, nato dopolnjene z sporočilom o odpovedi.<ref>Pomurec.com: ''ODPOVEDANO: Ples - noč čarovnic v dvorcu Rakičan letos drugačen - ples v maskah'', 5. oktober 2020. [https://www.pomurec.com/vsebina/59493/Ples_-_noc_carovnic_v_dvorcu_Rakican_letos_drugacen_-_ples_v_maskah pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''Odpoved prireditve Ples - Noč čarovnic 2020'', 14. oktober 2020. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/26119/odpoved-prireditve-ples-noc-carovnic-2020.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref> Leta 2021 se je prireditev po letu premora vrnila v obliki dvodnevnega dogodka (29. in 30. oktober) z obveznim PCT pogojem za vstop. Nastopili so med drugim Siddharta, Mi2, Joker Out, Polkaholiki, Luka Basi in Alo!Stari; oba dneva se je prireditev pričela ob 16. uri in končala ob 3. uri zjutraj.<ref>Pomurec.com: ''Ples - noč čarovnic se po letu premora vrača v dvorec Rakičan'', 8. oktober 2021. [https://www.pomurec.com/vsebina/64521/Ples_-_noc_carovnic_se_po_letu_premora_vraca_v_dvorec_Rakican pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''»Čarovnice« pričele dvodnevno rajanje'', 30. oktober 2021. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/29282/carovnice-pricele-svojo-dvodnevno-rajanje.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref> == Rast in vrhunec (2022–2023) == Leta 2022 je prireditev dobila novo zasnovo: uvajena je bila festivalska plačilna kartica, na voljo pa so bile dvodnevne »čarobne vstopnice«. Tri-dnevni program (28.–30. oktober) so popestrili izvajalci kot so Joker Out, Divlje Jagode, Neda Ukraden, MC Stojan, Žan Serčič, Dejan Dogaja, In Vivo in MRFY.<ref>Pomurec.com: ''V Dvorec Rakičan prihaja Ples – noč čarovnic'', 25. oktober 2022. [https://www.pomurec.com/vsebina/69850/V_Dvorec_Rakican_prihaja_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''Ples-noč čarovnic v dvorcu Rakičan letos z najbolj širokim spektrom izvajalcev, uvaja se festivalska kartica'', 25. oktober 2022. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/31463/ples-noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-letos-z-najbolj-sirokim-spektrom-izvajalcev-uvaja-se-festivalska-kartica.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''Dvorec Rakičan te dni v znamenju noči čarovnic'', 30. oktober 2022. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/31504/dvorec-rakican-te-dni-v-znamenju-noci-carovnic prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref> V letu 2023, ob 10. obletnici, je prireditev dosegla največjo obliko doslej: štiri dni (27.–30. oktober), dva odra ter najširši nabor izvajalcev — Severina, Neda Ukraden, Alle Farben, DJs from Mars, Mi2, Šank Rock, In Vivo, Luka Basi, Modrijani, Polkaholiki, Maraaya in Weekend Band. Dogodek je dosegel tudi medije zunaj lokalnega prostora; ob tem je pastirska služba Ptuj obvestila, da bodo v župnijah v času prireditve organizirale celonočne molitve pred Najsvetejšim.<ref>Prlekija-on.net: ''Ples - noč čarovnic letos štiri dni, objavljamo program'', 4. september 2023. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/33665/ples-noc-carovnic-letos-stiri-dni-objavljamo-nastopajoce.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''VIDEO: Predprodajna cena vstopnic za Ples - noč čarovnic samo še danes'', 26. oktober 2023. [https://www.pomurec.com/vsebina/75794/VIDEO__Predprodajna_cena_vstopnic_za_Ples_-_noc_carovnic_samo_se_danes pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Ptujinfo: ''Duhovniki s celonočnimi molitvami nad ples za noč čarovnic: Razmah sta doživela tudi okultizem in satanizem'', oktober 2023. [https://ptujinfo.com/novica/lokalno/duhovniki-s-celonocnimi-molitvami-nad-ples-za-noc-carovnic-razmah-sta-dozivela-tudi ptujinfo.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Pomurec.com: ''FOTO in VIDEO: Joker Out in Voyage za zaključek štiridnevnega spektakla Ples - noč čarovnic v dvorcu Rakičan'', 31. oktober 2023. [https://www.pomurec.com/vsebina/75790/FOTO_in_VIDEO__Joker_Out_in_Voyage_za_zakljucek_stiridnevnega_spektakla_Ples_-_noc_carovnic_v_dvorcu_Rakican pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).</ref> == Konec prireditve (2024 naprej) == Konec prireditve je spremljala institucionalna in finančna kriza javnega zavoda. Po hišnih preiskavah in občinski reviziji, ki je pokazala nepravilnosti, je soboški mestni svet zahteval razrešitev dolgoletnega direktorja Roberta Celca, ki je 10. novembra 2023 podal odstopno izjavo z mesta direktorja in hkrati odpoved zaposlitve.<ref>STA: ''Robert Celec odstopil kot direktor RIS Rakičan'', 10. november 2023. [https://www.sta.si/3234488/robert-celec-odstopil-kot-direktor-ris-rakican sta.si] (dostopano 16. september 2026).</ref><ref>Radio Maxi: ''Robert Celec ni več direktor RIS Dvorca Rakičan'', 11. november 2023. [https://radiomaxi.si/30499/robert-celec-ni-vec-direktor-ris-dvorca-rakican radiomaxi.si] (dostopano 16. september 2026).</ref> Svet javnega zavoda je 28. novembra 2023 za vršilko dolžnosti imenoval Tatjano Buzeti, nekoč državno sekretarko na ministrstvu za kmetijstvo, mestni svet pa ji je marca 2024 potrdil polni štiriletni mandat.<ref>Radio Maxi: ''Vršilka dolžnosti direktorja RIS Dvorca Rakičan je Tatjana Buzeti'', 29. november 2023. [https://radiomaxi.si/30573/novice/vrsilka-dolznosti-direktorja-ris-dvorca-rakican-je-tatjana-buzeti radiomaxi.si] (dostopano 16. september 2026).</ref><ref>Pomurske novice: ''Direktorica RIS-a potrjena, financiranje še nedorečeno'', 13. marec 2024. [https://pomurske-novice.si/direktorica-ris-a-potrjena-financiranje-se-nedoreceno/ pomurske-novice.si] (dostopano 16. september 2026).</ref> Buzetijeva je 3. septembra 2024 odstopila iz osebnih razlogov, pred odstopom pa je podpisala pogodbo za nov dogodek Gradfest, ki naj bi nasledil Ples – noč čarovnic.<ref>Sobotainfo: ''Graščakinja Tatjana Buzeti odstopila'', 3. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/grascakinja-tatjana-buzeti-odstopila/252258 sobotainfo.com] (dostopano 16. september 2026).</ref><ref>Sobotainfo: ''Danes dan D za Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan'', 16. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/danes-dan-d-za-raziskovalno-izobrazevalno-sredisce-dvorec-rakican/253889 sobotainfo.com] (dostopano 16. september 2026).</ref> Leta 2024 so organizatorji prireditev napovedali pod novim imenom Gradfest, ki ga je po njihovih besedah dogodek »po desetih letih tudi zaslužil«; izvedbo so prvič prepustili zunanjemu podizvajalcu, ljubljanski agenciji Denea d.o.o. Načrtovani trije dnevi (30. in 31. oktober ter 2. november 2024) so obljubljali izvajalce kot so Plavi orkestar, Drugo dugme, Flirrt, Booom!, Dejan Dogaja, Danijela, Tanja Žagar in Ansambel Stil.<ref>Sobotainfo: ''Preobrat: Noč čarovnic je po novem Gradfest, organizira pa ga podjetje iz Ljubljane'', 9. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/preobrat-noc-carovnic-je-po-novem-gradfest-organizira-pa-ga-podjetje-iz-ljubljane sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>RTV Slovenija: ''Na dvorcu Rakičan bo Ples: Noč čarovnic letos zaživel pod imenom Gradfest'', 10. september 2024. [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/na-dvorcu-rakican-bo-ples-noc-carovnic-letos-zazivel-pod-imenom-gradfest/720534 rtvslo.si] (dostopano 15. september 2026).</ref> Dogodka vendarle ni bilo: 11. oktobra 2024 so organizatorji Gradfest odpovedali, navajajoč »nepredvidene tehnične težave ter zahtevne kulturnovarstvene pogoje«. Po poročilih medijskih raziskav so vzrok med drugim navedli dolgotrajna nesoglasja s Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za izvedbo koncertnega dogodka v zaščitenem prostoru dvorca; nova direktorica RIS Dvorec Rakičan je javno izrazila mnenje, da je »dogodek ni primeren za izvedbo v Dvorcu Rakičan«. Kupcem so bile vstopnine vrnjene do 31. decembra 2024.<ref>Sobotainfo: ''Soglasje za izvedbo Gradfesta: Po objavi na Sobotainfo oddali vlogo za pridobitev soglasja'', 10. oktober 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/soglasje-za-izvedbo-gradfesta-po-objavi-na-sobotainfo-oddali-vlogo-za-pridobitev sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Prlekija-on.net: ''Gradfest v Rakičanu odpovedan'', 11. oktober 2024. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/36402/gradfest-v-rakicanu-odpovedan.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).</ref><ref>Metropolitan: ''Največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji je odpovedan, organizatorji pa skrivajo pravi razlog, zakaj (raziskali smo)'', 18. oktober 2024. [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/gradfest-odpovedan-dvorec-rakican-noc-carovnic/ metropolitan.si] (dostopano 15. september 2026).</ref> 14. decembra 2024 je bil nad javnim zavodom RIS Dvorec Rakičan odprt stečajni postopek.<ref>Companywall: ''RIS Dvorec Rakičan – v stečaju'' (stečajni postopek, datum stečaja 14. 12. 2024). [https://www.companywall.si/podjetje/ris-dvorec-rakican--v-stecaju/MM1QhvO0 companywall.si] (dostopano 15. september 2026).</ref> Do septembra 2026 v Rakičanu ni bila izvedena nobena prireditev niti pod imenom Ples – noč čarovnic niti pod imenom Gradfest. Zadnja dejansko izvedena prireditev pod imenom Ples – noč čarovnic je bila zato v letu 2023 (27.–30. oktober 2023, 10. izvedba). == Kronološki pregled izvedb == {| class="wikitable" ! Leto ! Izvedba ! Datumi ! Trajanje ! Med glavnimi nastopajočimi ! Opombe |- | 2013 | 1. | 31. 10. | 1 dan | Modrijani, Nika Zorjan, Blue Planet, DJ Črt | Prva prireditev; takoj po »Srednjeveških dnevih«; pogostitelj Jože Činč |- | 2014 | 2. | 31. 10. | 1 dan (od 11. ure do jutranjih ur) | Broken Hearts, Nika Zorjan in band, Blue Planet, Prekmurska godba Bakovci, Modrijani, Kingstoni, Rock Partyzani | Sojenje čarovnici in sežig na grmadi; dva odra; ognjeni šov skupine Markus M (Češka) |- | 2015 | 3. | 30. 10. | 1 dan (od 11. ure do jutranjih ur) | Neda Ukraden, Modrijani, Maraaya in Ula Ložar, Rock Partyzani, Zlata Žila, Plamen, Tropik | »Čarovniški polet z dvorca« (zip-line), leteči nastop Petra Podlunška, brezplačen turistični vlakec iz Murske Sobote, after party do 7. ure |- | 2016 | 4. | 29.–30. 10. | 2 dneva | Vlado Kreslin z Mali bogovi, Siddharta, Gadi, Mejaši, Aly, BQL, Nika Zorjan | Prireditev dopolnjena s kulinarično-kulturnim festivalom »Čarobni okusi Pomurja« (31. 10.) |- | 2017 | 5. | 28.–30. 10. | 3 dni | Siddharta, Big Foot Mama, Modrijani, Weekend Band, Grupa Vigor, Nina Donelli, Nika Zorjan, BQL, Mi2, Crvena Jabuka | 5. obletnica prireditve |- | 2018 | 6. | 27., 28. in 30. 10. | 3 dni | Parni Valjak, Lačni Franz, Cover Lover, Orlek, Mi2, Challe Salle, Trkaj, Pepson z gosti, Magnifico, BQL, Vigor, Luka Basi | Celodnevni program za otroke in odrasle; šotor v vsakem vremenu |- | 2019 | 7. | 26., 27. in 30. 10. | 3 dni | Siddharta, Massimo, Gibonni, Urban, Alle Farben (premierno v Pomurju), Challe Sale | Najmanj 15 glasbenih izvajalcev |- | 2020 | 8. | načrtovano konec oktobra | — | (načrtovani: Mi2, Luka Basi, Nina Pušlar, Tadej Toš, Big Foot Mama, Polkaholiki, Prekmurska godba Bakovci) | Odpovedana; odpoved 14. 10. 2020 zaradi porasta okužb s COVID-19 |- | 2021 | 8. (izvedena) | 29.–30. 10. | 2 dneva | Siddharta, Mi2, Luka Basi, Polkaholiki, Joker Out, Blue Planet, Alo!Stari, Trifrtalenadesejt | Vrnitev po letu premora; obvezni PCT pogoji |- | 2022 | 9. | 28.–30. 10. | 3 dni | Joker Out, Divlje Jagode, Petar Grašo, Neda Ukraden, Alle Farben, MC Stojan, Žan Serčič, Dejan Dogaja, In Vivo, Dinna, MRFY, Mejaši, Vaino, Buryana | Uvedena festivalska plačilna kartica |- | 2023 | 10. | 27.–30. 10. | 4 dni | Severina, Neda Ukraden, Alle Farben, DJs from Mars, Joker Out, Mi2, Šank Rock, In Vivo, Luka Basi, Modrijani, Polkaholiki, Maraaya, Weekend Band, Let3 | 10. obletnica; zadnja prireditev pod imenom Ples – noč čarovnic |- | 2024 | — | načrtovano 30. 10.–2. 11. | 3 dni (načrtovano) | (načrtovani: Plavi orkestar, Drugo dugme, Flirrt, Booom!, Dejan Dogaja, Danijela, Tanja Žagar, Ansambel Stil) | Načrtovan pod novim imenom Gradfest; odpoved 11. 10. 2024 (kulturnovarstveni pogoji, tehnične težave) |- | 2025–2026 | — | — | — | — | Prireditve ni bilo; zavod RIS Dvorec Rakičan je bil v stečaju (odprt 14. 12. 2024) |} ''Opomba k številjenju izvedb: organizator je leta 2021 prireditev napovedal kot »osmico«, ker 8. izvedba (2020) ni bila izvedena; v tabeli je 2021 zato označen kot 8. izvedena prireditev, 2022 in 2023 pa kot 9. in 10., skladno z napovedmi organizatorja in poročili medijev.'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.ris-dr.si Uradna spletna stran RIS Dvorec Rakičan (v obdobju izvedb)] [[Kategorija:Glasbene prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Murska Sobota]] c9wb54l206kjfaskuuyrq55pfvsqb7g 0 608860 6753501 6753254 2026-09-21T17:59:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ITA-DAN, BEL-ČEŠ, četrtfinale 6753501 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]| |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||&nbsp;| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] pv50uyzmb2fe092trgaa7tmg8y9118g 6753572 6753501 2026-09-21T20:38:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 SLO-SRB 6753572 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]| |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] purbuk36hiwsh5ws5t15fudjwj485tp 6753573 6753572 2026-09-21T20:43:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Sklici */ 6753573 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]| |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| – || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} ==== Viri ==== * {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.com/volleyball/europe/european-championships/#/I3IRLRIb/draw/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore|language=en}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] b8yn5ho6s4tv11zt6bw49aeyk7hueip 1 608886 6753531 6752868 2026-09-21T18:39:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6753531 wikitext text/x-wiki == Naslovi == @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ostali ne bi bilo bolje, če se, po zgledu drugih wikijev, preimenuje vse članke v npr. Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026? Strani Evropsko prvenstvo v odbojki 2026 itd. se lahko potem naredi v razločitvene strani. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:59, 19. september 2026 (CEST) e3dofy04psr3di0un6qomxl3mpydb66 0 608904 6753442 6753253 2026-09-21T13:49:18Z Ljuba24b 92351 /* Etimologija */ 6753442 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Yaxha | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/1/1 | image1 = YaxhaNorthAcropolis.jpg | caption1 = | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-1253.jpg | caption2 = | image3 = Yaxha von oben.jpg | caption3 = | image4 = Panorama of Palace Ball Court - Yaxha - Peten - Guatemala (15693009020).jpg | caption4 = | image5 = Guatemala-1300 - Yaxhá (2214420300).jpg | caption5 = | color = white }} | alternate_name = | image_size = 300px | caption = Pogled na arheološko najdišče Yaxhá | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|17|4|39|N|89|24|9|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = Flores, El Petén | region = departma Petén, <br/> {{Flag|Gvatemala}} | built = Srednje predklasično obdobje | abandoned = Terminal Classic | epochs = | cultures = [[Maji]] | event = | excavations = 1970-ih dalje | archaeologists = Bernard Hermes, Proyecto Nacional Tikal | architecture = Predklasični in klasični Maji | notes = Pristojni organ: IDAEH }} '''Yaxha''' (ali Yaxhá v španskem zapisu) je [[Mezoamerika|mezoameriško]] [[arheološko najdišče]] na severovzhodu [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]] v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]. Kot obredno središče predkolumbovske [[Maji|majevske civilizacije]] je bila Yaxha tretje največje mesto v regiji; svoj vrhunec moči je dosegla v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.). Mesto, ki je geografsko ležalo na izrazitem apnenčastem grebenu med jezeroma Yaxha in Sacnab, je imelo strateški položaj in je nadzorovalo starodavne trgovske poti po območju jezer v vzhodnem delu regije Petén. Ime mesta izhaja iz majevske besede ''yaxa'', ki pomeni »modro-zelena voda«; gre za redek primer ohranitve pristnega toponima iz klasičnega obdobja v sodobni rabi. Politična skupnost Yaxha je nadzorovala ozemlje, veliko približno 237 kvadratnih kilometrov, znotraj območja današnjega [[narodni park Yaxha-Nakum-Naranjo|narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo]], število prebivalcev pa je v poznem klasičnem obdobju [[mezoameriška kronologija|mezoameriške kronologije]] doseglo vrhunec pri približno 42.000 ljudeh.<ref>Sharer and Traxler 2006, p. 688.</ref> Yaxha je imela dolgo zgodovino poselitve; prva naselbina je nastala nekje v srednjem predklasičnem obdobju (približno 1000–350 pr. n. št.). V poznem predklasičnem obdobju (približno 350 pr. n. št. – 250 n. št.) se je razvila v največje mesto na območju jezer v vzhodnem Peténu, v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.) pa se je razširila v ogromno mesto. V tem času je – podobno kot druga najdišča v Peténu – kazala močan vpliv oddaljene metropole [[Teotihuacan]] iz Mehiške doline. V poznem klasičnem obdobju (približno 600–900 n. št.) jo je zasenčilo sosednje mesto Naranjo, vendar nikoli ni prišla pod njegovo popolno oblast. Mesto je obstalo še globoko v obdobju pozne klasike (približno 800–900 n. št.), a je bilo do obdobja postklasike (približno 900–1525 n. št.) opuščeno. O mestnih ruševinah je prvi poročal Teoberto Maler, ki jih je obiskal leta 1904. Najdišče so kartirali v 1930-ih in ponovno v 1970-ih, dela za utrditev struktur pa so se začela konec 1980-ih. Ruševine obsegajo ostanke več kot 500 objektov, razporejenih v več večjih arheoloških sklopov, ki jih povezujejo dvignjene poti. Na najdišču so odkrili približno 40 majevskih stel, od katerih jih približno polovica vsebuje reliefne upodobitve. == Etimologija == Ime ''Yaxha'' izhaja iz majevske besede ''yaxa''', ki pomeni »modro-zelena voda«.<ref name="SharerTraxler06p146">Sharer and Traxler 2006, p. 146.</ref> Yaxha je pomembna zaradi ohranitve svojega toponima iz klasičnega obdobja, ko je bilo to cvetoče mesto.<ref name="Rice04p145">Rice 2004, p. 145.</ref> David Stuart je prvi predlagal, da se emblematski glif najdišča bere kot ''Yax-ha'' in da ima ime mesta (ter jezera) starodaven izvor.<ref name="SharerTraxler06p146"/> == Lokacija == Je v sodobnem departmaju Petén v severni Gvatemali, približno 30 kilometrov jugovzhodno od [[Tikal]]a;<ref name="SharerTraxler06p375">Sharer and Traxler 2006, p. 375.</ref> Yaxha leži na severni obali jezera Yaxha; ruševine se raztezajo približno 3 kilometre vzdolž griča, vzporedno z obalo jezera.<ref name="Hermes99p110">Hermes et al 1999, p. 110.</ref> Ruševine spadajo v območje narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo,<ref name="Hermes2010p510">Hermes 2010, p. 510.</ref> ki obsega 37.160 hektarjev in vključuje ostanke štirih starodavnih majevskih mest: Yaxha, Topoxte, Nakum in Naranjo, pa tudi 10 vmesnih najdišč in več kot 280 manjših naselbin.<ref>Aquino and Cardona Caravantes 2009, p. 431.</ref> == Paleolimnologija in hidrogeologija mokrišč == Prostorski razvoj mesta Yaxha je bistveno določala limnološka dinamika sistema zaprtih jezerskih kotanj Yaxha in Sacnab. Ta [[endoreična kotlina|endoreična]] jezera, geokemijsko ločena od večjih rečnih tokov, so v svojih plasteh sedimentnih jeder ohranila dolgoročne zapise o paleopodnebju, ki podrobno prikazujejo cikle prazgodovinske [[Erozija|erozije tal]] in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], povezanih s kmetijstvom Majev v klasičnem obdobju.<ref>{{cite journal |last1=Curtis |first1=Jason H. |last2=Brenner |first2=Mark |last3=Hodell |first3=David A. |title=Climate change and human impact in the Maya lowlands: Paleolimnological evidence from Lake Yaxha, Petén, Guatemala |journal=Journal of Paleolimnology |volume=19 |issue=2 |pages=139–159 |year=1998 |doi=10.1023/A:1007954002621}}</ref> *Kemija vode endoreičnih jezer: Značilna modro-zelena barva jezera Yaxha (starodavno ''*yaxa'') je posledica visoke koncentracije raztopljenega [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] in [[sadra|sadre]], ki se izpirata iz okoliške kraške matične kamnine, kar ustvarja alkalno vodno okolje z nizko vsebnostjo hranil (oligotrofno okolje). *Plasti sedimentov in zamuljevanja: Stratigrafska analiza jezerskega dna razkriva izrazito plast nanosov t. i. »majevske gline«, ki ustreza širitvi poselitve v poznem predklasičnem in zgodnjem klasičnem obdobju; ta plast priča o pospešenem izpiranju vrhnje plasti prsti, ki ga je povzročila obsežna gradnja teras in krčenje gozdov zaradi urbanizacije na grebenu. *Koridor sezonskih mokrišč: Okoliška območja ''bajos'' (sezonska močvirja) in obrežni pasovi jezerskih območij delujejo kot osrednje neotropsko zatočišče znotraj Biosfernega rezervata Maya; nudijo dom številnim populacijam Moreletovega krokodila (''Crocodylus moreletii''), srednjeameriškim rečnim želvam ter več kot 150 vrstam stalnih in selivskih vodnih ptic. == Znani vladarji == Vsi datumi so n. št. {|class="wikitable" border="1" ! Ime ! Vladal |- | K'inich Lakamtuun | ok. 799<ref name="SharerTraxler06p383"/> |} == Zgodovina == [[File:Yaxhatemplo216.jpg|thumb|right|Tempelj 216 na Vzhodni akropoli v Yaxhi]] === Predklasično obdobje === Yaxha je bila pomembna že v poznem predklasičnem obdobju (ok. 350 pr. n. št. – 250 n. št.), kot veliko naselje pa je obstajala že v srednjem predklasičnem obdobju (ok. 1000–350 pr. n. št.).<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 3, 52, 77.</ref> Arheološke raziskave kažejo, da je bila najzgodnejša naselbina iz srednjega predklasičnega obdobja na območju, ki se je pozneje razvilo v južni in zahodni del mesta. V poznem predklasičnem obdobju je mesto postalo največja naselbina v kotlini Yaxha-Sacnab, pri čemer sta se občutno povečala število prebivalcev in obseg gradbene dejavnosti.<ref name="Hermes99p111">Hermes et al 1999, p. 111.</ref> === Zgodnje klasično obdobje === Mesto je doseglo vrhunec svoje moči v zgodnjem klasičnem obdobju mezoameriške kronologije (ok. 250–600 n. št.); v tem času se je mesto izjemno razširilo.<ref name="MartinGrube00p72">Martin and Grube 2000, p. 72.</ref> Spomeniki iz zgodnjega klasičnega obdobja so slabo ohranjeni, zato je zgodovina obdobja največje moči mesta slabo poznana. Vpliv oddaljene metropole Teotihuacan v Mehiški dolini je viden v ikonografiji zgodnjega klasičnega obdobja, zlasti po odločilnem posegu Teotihuacana v Tikalu leta 378 n. št.<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 123-125. Martin and Grube 2000, p. 29.</ref> Ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja je potresna dejavnost povzročila premik prelomnice Yaxha, kar je poškodovalo zgradbe na Vzhodni akropoli. Zdi se, da je isti potres povzročil škodo po vsem mestu in tudi v sosednjem Nakumu.<ref name="MoralesValiente06p1012-1013">Morales and Valiente 2006, pp. 1012-1013.</ref> Potres je morda privedel do začasne opustitve Vzhodne akropole.<ref name="MoralesValiente06p1013">Morales and Valiente 2006, p. 1013.</ref> V tem obdobju se je mesto uveljavilo kot pomembno središče na trgovskih poteh, ki so potekale skozi območje jezer Petén. === Pozno klasično obdobje === V poznem klasičnem obdobju (ok. 600–900 n. št.) se je mesto razvijalo z obsežnimi gradbenimi projekti v središču mesta,<ref name="Hermes99p115">Hermes et al 1999, p. 115.</ref> zlasti v 8. stoletju; kompleks dvojnih piramid je primer enega od večjih gradbenih projektov, izvedenih v tem času. Takrat je mesto postalo pomembno trgovsko središče jugovzhodno od velikega mesta Tikal.<ref name="Hermes99p136">Hermes et al 1999, p. 136.</ref> V obdobju pozne klasike je mesto vodilo več vojn proti sosednjemu mestu Naranjo, ki je po moči preseglo Yaxho, a je nikoli ni uspelo v celoti podjarmiti. Leta 710 je kralj K'ak' Tiliw Chan Chaak iz Naranja oplenil Yaxho, zajel njenega kralja in ga žrtvoval.<ref>Martin and Grube 2000, pp. 76-77.</ref> V drugi polovici 8. stoletja se je kralj K'ak' Ukalaw Chan Chaak iz Naranja poročil s princeso iz Yaxhe; ''Lady Shell Star'' je kralju rodila naslednika.<ref>Martin and Grube 2000, p. 81.</ref> Ta naslednik ni uspel ohraniti miru med mestoma, zato je Itzamnaaj K'awiil iz Naranja leta 799 začel vojno proti Yaxhi in njenim zaveznikom ter julija in septembra tistega leta napadel materino mesto – nekaj mesecev po tem, ko je premagal več vazalnih mest Yaxhe.<ref>Martin and Grube 2000, p. 82.</ref>] Uspelo mu je zajeti K'inich Lakamtuuna, kralja Yaxhe.<ref name="SharerTraxler06p383">Sharer and Traxler 2006, p. 383.</ref> === Pozno klasično obdobje === [[Image:Guatemala-Peten-around-Flores.png|left|400px|thumb|Zemljevid območja jezer v vzhodnem Peténu]] Ni dokazov o hitrem propadu politične skupnosti Yaxha v poznem klasičnem obdobju (ok. 800–900 n. št.), kakršen se je zgodil v drugih mestih v bližini. Namesto tega obstajajo dokazi o ponovni in obsežni gradbeni dejavnosti. Očitno je, da si je lokalna elita močno prizadevala ohraniti politični sistem mesta iz poznega klasičnega obdobja. Nekatere nadzorne točke za vstop v mesto so odstranili, da bi spodbudili prihod obiskovalcev v Yaxho iz okoliških območij, ki so bila bolj neposredno prizadeta zaradi propada klasične majevske civilizacije.<ref name="Hermes99p136"/> === Poklasično obdobje === V poklasičnem obdobju (ok. 900–1525) so na najdišču zabeležili določene sledi dejavnosti, povezane z naseljenimi otoki na jezeru Yaxha, vendar te niso bile povezane s poselitvijo samega mesta; šlo je zgolj za keramične ostanke in odpadke hrane, ki so jih na območju mesta pustili prebivalci otokov.<ref name="Hermes99p124"/> === Sodobna zgodovina === Teoberto Maler je prvi poročal o obstoju Yaxhe, potem ko je leta 1904 obiskal ruševine. Ustanova Carnegie iz Washingtona je v 1930-ih izdelala načrt ruševin; ponovno kartiranje najdišča je potekalo v začetku 1970-ih, ko so izvedli tudi poskusna izkopavanja. Projekt ''Proyecto Nacional Tikal'' (Nacionalni projekt Tikal) je leta 1987 opravil pregled arhitekturnih poškodb v Yaxhi, leta 1988 pa so se začela prva dela za stabilizacijo nekaterih struktur. Arheološka izkopavanja so se nadaljevala tudi v 21. stoletju; Južno akropolo so izkopavali med letoma 2005 in 2007. Izkopavanja v Yaxhi v začetku 21. stoletja so bila del Programa za trajnostni razvoj Peténa (''Programa de Desarrollo Sostenible de Petén''), ki ga je financirala Medameriška razvojna banka (''Banco Interamericano de Desarrollo'').<ref name="Hermes10p513">Hermes 2010, p. 513.</ref> == Opis najdišča == Yaxha je tretje največje arheološko najdišče v Gvatemali; večja sta le [[Tikal]] in [[El Mirador]].<ref name="MartinGrube00p72"/> Središče mesta je obsegalo številne trge in arhitekturne sklope, pri čemer so bili zunanji sklopi in obala jezera povezani z dvignjenimi potmi (nasipi). Glavni arhitekturni sklopi so skupina Maler na severu, ki je s središčnim območjem povezana prek poti Blom; jedro najdišča sestavljajo južna (ali glavna) akropola, zahodna skupina, severovzhodna akropola, vzhodna akropola ter številni trgi in manjše skupine. Mesto je bilo z obalo jezera Yaxha povezano prek poti ob jezeru. Trg A je kompleks dvojnih piramid.<ref>Hermes et al 1999, pp. 110, 113.</ref> V mestu so identificirali deset glavnih komunikacijskih poti; arheologi so štiri glavne poti razvrstili kot dvignjene poti (nasipe), preostale pa kot »vias« (poti). Yaxha je bila bolj gosto naseljena kot večina drugih majevskih mest.<ref name="Kelly96p114">Kelly 1996, p. 114.</ref> Najdišče obsega več kot 500 struktur, vključno s približno 40 stelami, 13 oltarji, 9 tempeljskimi piramidami, 2 mezoameriškima igriščema za igro z žogo in mrežo poti ''sacbeob'' (dvignjenih poti), ki povezujejo osrednjo, severno (Maler) in vzhodno akropolo, ter potjo ob jezeru, ki je v preteklosti služila kot glavni vhod. Z vrha templja 216 (ki je bil obnovljen) se odpira razgled na dve jezeri na eni strani ter na džunglo in stopničaste piramide na drugi. Yaxha se ponaša z enim redkih kompleksov dvojnih piramid zunaj Tikala; dejstvo, da najdišče vključuje takšen kompleks, omogoča vpogled v politična zavezništva, ki so v času razcveta mesta vplivala na njegov arhitekturni slog, čeprav se zdi, da kompleks v Yaxhi ni bil dokončan. === Arhitekturni sklopi === [[File:Calzada de los Peregrinos.jpg|thumb|right|''Calzada de los Peregrinos'' (Pot romarjev)]] [[File:Ruins on the Plaza B (Plaza de las Columnas).jpg|thumb|right|Ruševine na Plazi B (''Plaza de las Columnas'')]] [[File:Acropolis Norte.jpg|thumb|right|Severna akropola (Plaza E)]] *'''Plaza A''' je kompleks dvojnih piramid severno od Vzhodne akropole.<ref name="ReferenceA">Morales and Valiente 2006, pp. 1010-1011.</ref> Zgrajena je bila v 8. stoletju n. št. *'''Plaza B''' leži na zahodni strani Vzhodne akropole.<ref name="Kelly96p115"/> *'''Plaza C''' je astronomski kompleks tipa »skupina E« (E-Group), ki se nahaja jugovzhodno od jedra najdišča<ref>Morales and Valiente 2006, p. 1010. Kelly 1996, p. 114.</ref> in je s središčem mesta povezan prek poti Lincoln Causeway. Na vzhodni strani trga so bile postavljene tri stele iz obdobja zgodnje klasike. *'''Plaza D''' se nahaja v jedru najdišča, na severozahodnem koncu poti Lincoln Causeway in tik severno od Južne akropole. Na severni strani jo omejuje Severovzhodna akropola.<ref>Kelly 1996, pp. 114-115.</ref> *'''Plaza E''' leži v jedru najdišča, na severni strani Južne akropole, s katero je povezana prek stopnišča, ki se dviga s trga.<ref name="Hermes10p512">Hermes 2010, p. 512.</ref> Vzhodna akropola leži na vzhodni strani mestnega središča, južno od kompleksa dvojnih piramid. Zavzema najvišji del mesta in je obdana s trgi A, B in C. Območje, ki ga je pozneje zasedla Vzhodna akropola, je bilo prvotno izravnano v apnenčasti matični podlagi v obdobju srednje predklasike. V obdobju predklasike je bila Vzhodna akropola zasnovana kot kompleks s triadno piramido, vendar je bila v obdobju zgodnje klasike korenito preoblikovana. V svoji končni obliki je Vzhodna akropola tvorila zaprt kompleks z dvanajstimi objekti, ki so skupaj zavzemali površino 8100 kvadratnih metrov. Glavni stavbi Vzhodne akropole sta bili objekt 216 (piramida s templjem) in objekt 218 (palača).<ref name="MoralesValiente06p1010">Morales and Valiente 2006, p. 1010.</ref> Trg Vzhodne akropole je imel monumentalno stopnišče, obrnjeno proti zahodu, ki je bilo zgrajeno v pozni predklasiki in predelano v pozni klasiki. Prva različica templja je bila zgrajena v pozni predklasiki, medtem ko najzgodnejša različica palače izvira iz obdobja zgodnje klasike.<ref name="ReferenceB">Morales and Valiente 2006, pp. 1011-1012.</ref> Zdi se, da je bila Vzhodna akropola ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja začasno zapuščena zaradi uničenja, ki ga je povzročil potres, vendar so jo v poznem klasičnem obdobju znova naselili in razvili. V obdobju poznega klasičnega prehoda (9. stoletje n. št.) so se na območju Vzhodne akropole nakopičile velike količine pepela in gospodinjske keramike.<ref>Morales and Valiente 2006, pp. 1013-1015.</ref> V tem času so ob zgradbi 219 postavili manjšo ploščad, ki je zaprla dostop do jugozahodne terase kompleksa. Severovzhodna akropola izvira iz poznega predklasičnega obdobja; njena zasnova vključuje triadično piramido, ki je del astronomskega kompleksa tipa »E-Group«.<ref>Estrada-Belli 2011, p. 86.</ref> Južna akropola, ki jo včasih imenujejo tudi Glavna akropola, je bila zgrajena na visokem kraškem griču. Imela je dolgo zgodovino; gradnja se je začela ob koncu srednjega predklasičnega obdobja in se nadaljevala vse do obdobja poznega klasičnega prehoda.<ref>Hermes 2010, pp. 510-511.</ref> Akropola je kompleks, sestavljen iz šestih skupin z dvorišči na umetni ploščadi, vključuje pa tudi mezoameriško igrišče za igro z žogo (Igrišče 1). Dvorišča med seboj ločujejo zgradbe s konzolnimi oboki, ki so verjetno služile kot bivališča elite; izjema je zgradba 363, tempelj med dvoriščema 5 in 6. Južna akropola leži v južnem delu jedra najdišča, blizu stičišča različnih dvignjenih poti in cest. Na severni strani jo omejujejo igrišče za igro z žogo ter trga D in E. Na zahodni strani jo omejuje cesta Via 5, na južni pa cesta Via 6. V svoji končni obliki v obdobju poznega klasičnega prehoda je osnovna ploščad tvorila nepravilen pravokotnik z merami 200 metrov v smeri vzhod–zahod ter 100 do 120 metrov v smeri sever–jug. Ploščad je imela stopničaste ravni in zaobljene vogale; glavni dostop je očitno predstavljalo stopnišče na zahodni polovici severne strani, ki je povezovalo trg E z dvoriščema 5 in 6 na akropoli.<ref name="Hermes10p511">Hermes 2010, p. 511.</ref> Izkopavanja na akropoli so potekala v letih 1996 in 2006; Izkopalci so odkrili sledi predhodnih arheoloških raziskav, ki niso bile zabeležene, kar je kazalo na strokovno raziskovanje v 1970-ih.<ref>Hermes 2010, pp. 512-513.</ref> Skupina Maler leži severno od jedra najdišča, s katerim je povezana prek nasipa Blom. === Zgradbe === '''Zgradba 216''' je velika piramida na vzhodni strani trga Plaza A na Vzhodni akropoli. Na piramidnem podstavku še vedno stojijo ostanki svetišča, celotna višina zgradbe pa presega 30 metrov, zaradi česar je to najvišja zgradba v Yaxhi. Najzgodnejša zgradba na tem mestu je bila ploščad trga, zgrajena v poznem predklasičnem obdobju; sestavljala jo je petstopenjska ploščad s stenami tipa ''talud'' in vgreznjenim monumentalnim stopniščem, širokim 17,5 metra in obrnjenim proti zahodu. Stopnišče je imelo 32 stopnic, pri čemer je globina posamezne stopnice (tekalna ploskev) znašala 0,45 metra, višina pa 0,35 metra. Ta različica iz poznega predklasičnega obdobja je bila visoka približno 11 metrov. V zgodnjem klasičnem obdobju je bila zgrajena nova različica zgradbe (Zgradba 216 sub 1). Tako kot predhodnica je bila tudi ta zasnovana kot stopničasta ploščad, vendar je stopnišče nove različice segalo proti zahodu in je bilo verjetno obdano z balustradami. Največja višina te gradbene faze je znašala 22,75 metra.<ref name="MoralesValiente06p1012">Morales and Valiente 2006, p. 1012.</ref> V 8. stoletju n. št. je bila zgrajena nova različica Zgradbe 216, ki je dosegla višino 23,25 metra. Piramidni podstavek je imel osem stopničastih ravni z zaobljenimi vogali in izstopajoče stopnišče. Svetišče na vrhu je imelo tri vhode in dve notranji komori. Ob vznožju stopnišča je bila postavljena stela 41. V nasutju pod prvo komoro templja so našli daritev, ki je obsegala sedem predmetov nepravilnih oblik (t. i. ''eccentrics''): pet iz [[obsidian]]a, dva iz [[kremen]]a in kos [[biser]]ovine. '''Zgradba 217''' je palača, ki stoji na severnem koncu Zgradbe 218 na Vzhodni akropoli. Prva gradbena faza sega v zgodnje klasično obdobje. V 8. stoletju je bila zgradba preoblikovana. Stala je na podstavni ploščadi z rahlo nagnjenimi stenami. Zgradba je imela dve obokani komori, dostop do nje pa je bil mogoč prek stopnišča, obrnjenega proti vzhodu. V 9. stoletju je bila baza zgradbe obložena z zidano oblogo. '''Struktura 218''' je stavba palačnega tipa na Vzhodni akropoli. Najzgodnejša različica stavbe (Struktura 218 sub 1A) izvira iz obdobja zgodnje klasike in je obsegala dolg prostor s konzolno obokanim stropom. Stavba je imela več vhodov, obrnjenih proti vzhodu – verjetno pet – ter dva ozka vhoda na sredini zahodne fasade. Na vencu so ohranjene sledi rdečega pigmenta. Lega in značilnosti te faze iz zgodnje klasike arheologe navajajo na prepričanje, da je bila stavba zgrajena kmalu po fazi zgodnje klasike Strukture 216 (sub 1). V obdobju zgodnje klasike je bila stavba večkrat predelana. Faza 1B je vključevala razdelitev prostora na tri prekate, dodajanje klopi v severnem prekatu in namestitev majhnih zoomorfnih mask na poglobljene dele venca. Faza 1C je obsegala dodajanje manjše ploščadi ob zahodni fasadi. Podstruktura iz obdobja zgodnje klasike je na južnem koncu utrpela posedanje zaradi premikanja geološke prelomnice. Faza 2A izvira iz obdobja pozne klasike, iz 8. stoletja n. št. Zahodna fasada je postala glavna fasada, višina konzolnega oboka je bila zmanjšana, prejšnja struktura pa zapolnjena. Struktura 218 Sub 2A je bila dolga 36,5 metra in postavljena na 1,85 metra visoko ploščad. Tako kot prejšnja različica je imela dolg prostor z obokanim stropom; stene so bile debele 1 meter, notranji obok pa visok 2,6 metra. Stavba je imela okrašene vence. Skupna višina stavbe, merjena od tal trga, je verjetno presegala 6,5 ​​metra. Zadnja, vzhodna stran faze 2A je bila sestavljena iz treh preprostih stopničastih ravni. Ob vogalih sta bili zgrajeni dve klopi, verjetno zato, da bi prikrili posedanje, do katerega je prišlo zaradi predhodnega potresa. Pod osrednjim prekatom je bila položena daritev; vsebovala je devet predmetov nenavadnih oblik iz sivega obsidiana, štirinajst takšnih predmetov iz kremena, lupino školjke ''Spondylus'', majhen košček zelenega kamna in ogljikove ostanke, pomešane z neidentificiranimi rastlinskimi vlakni.<ref name="MoralesValiente06p1014">Morales and Valiente 2006, p. 1014.</ref> Naslednja faza, ki so jo arheologi poimenovali 2B, prav tako datira v 8. stoletje in je vključevala združitev zgradbe 218 s sosednjima zgradbama 217 in 219, s čimer je nastalo novo pročelje z devetimi vhodi.<ref>Morales and Valiente 2006, pp. 1013-1014.</ref> K vzhodnemu pročelju so bile prizidane tri obokane komore, med katerimi so bili presledki; severna in južna komora (A in B) sta bili zgrajeni nad starejšima klopema. Osrednja komora (komora C) je imela ob straneh stopnišči. Na steni tipa ''talud'' med komorama A in C so bili vidni ostanki ogromne maske, vendar so zgornji del stene porušili prebivalci mesta v obdobju poznega klasičnega obdobja (t. i. ''Terminal Classic''). V notranjosti osrednje komore palače so odkrili ostanke poslikav, izdelanih z rdečimi, modrimi, črnimi in rumenimi pigmenti. Poslikave so bile močno poškodovane, a so očitno prikazovale človeške figure pri opravilih v bližini palače in igrišča za igro z žogo. V zgradbi 218 so odkrili tudi grob posameznika visokega statusa iz poznega klasičnega obdobja (grob YX-08), ki je bil položen v kamnito grobnico (cisto) pred glavnim vhodom. Južno od tega glavnega groba so v obdobju poznega klasičnega obdobja pokopali štiri osebe. Te niso bile pokopane v kamnitih grobnicah in ob njih niso našli nobenih daritev. Kosti so pripadale posameznikom različnih starosti in spolov. V tem času, v 9. stoletju n. št., so na zgornji ploščadi zgradbe postavili stavbo s tremi komorami in streho iz hitro razpadajočega materiala; komore so bile med seboj povezane z vrati. Edini dostop do stavbe je vodil prek ozkega, poglobljenega stopnišča, zgrajenega neposredno nad potresno razpoko. V svoji končni obliki je zgradba 218 dosegla višino 38 metrov, nadgradnjo pa so podpirale štiri stopničaste ploščadi. Zadnja predelava stavbe je vključevala zazidavo vrha stopnišča s steno. '''Struktura 219''' je še ena zgradba palačnega tipa, ki stoji na južnem koncu Strukture 218 na Vzhodni akropoli. Prva gradbena faza sega v obdobje zgodnje klasike. V 8. stoletju je bila Struktura 219 prezidana na način, zelo podoben tistemu pri Strukturi 217; imela je dve obočno pokriti sobi na temeljni ploščadi in stopnišče, obrnjeno proti vzhodu. V 9. stoletju, v obdobju pozne klasike, je bilo vznožje zgradbe obloženo z zidanim obodom, na jugovzhodni del stavbe pa sta bili dodani dve manjši ploščadi: ena ob severni strani, druga pa ob jugovzhodnem vogalu. '''Struktura 363''' je tempelj, ki stoji med dvoriščema 5 in 6 na Južni akropoli. Pred zahodno fasado templja je bil postavljen kamnit spomenik; postavitev takšnega spomenika znotraj kompleksa akropole je nenavadna. === Dvignjene poti === [[File:Laguna Yaxha.jpg|thumb|right|Pogled na jezero Yaxha z vrha enega od templjev]] Dvignjena pot do jezera ({{langx|es|Calzada del Lago}}) poteka severno od obale jezera do mestnega središča, kjer se nadaljuje kot Via 5. Skupna dolžina te poti in ceste Via 5 znaša približno 400 metrov. Dvignjena pot do jezera je bila zasnovana tako, da je omogočala hitro premikanje blaga in ljudi med mestom in jezerom ter lahek dostop do vode. Verjetno se je razvila iz poti, ki je v srednjem predklasičnem obdobju povezovala obalo in zgodnjo naselbino. Najzgodnejša različica te poti je bila zgrajena v poznem predklasičnem obdobju; bila je široka približno 10 metrov in dvignjena 0,5 metra nad naravno raven tal. Nadaljevanje v obliki ceste Via 5 v poznem predklasičnem obdobju še ni obstajalo, saj se poznejše mestno središče takrat še ni razvilo.<ref>Hermes et al 1999, pp. 111, 113.</ref> V poznem klasičnem obdobju so pot dodatno razvili in podaljšali z uradno gradnjo ceste Via 5, ki je potekala prek osrednjega dela mesta. Točka, kjer sta se pot in cesta stikali, je bila z gradnjo obstranskih stavb namerno zožena; verjetno je šlo za stražarnico, kjer so nadzorovali dostop do mestnega jedra.[16] Verjetno so na tej nadzorni točki pregledovali popotnike in blago ter pobirali dajatve. Na najožjem delu je bil prehod s poti na cesto Via 5 širok le 2 metra. Ob straneh poti do jezera so postavili parapete; ti so bili visoki približno 1 meter, njihova širina pa je znašala od 2 do 3 metre. Južni konec poti so preuredili z gradnjo ploščadi, prekrite s štukaturo, katere vzhodno in južno stran so omejevali zidovi iz kamna in malte. Med južnim koncem poti in stičiščem s cesto Via 5 je višinska razlika več kot 50 metrov. Obstajajo dokazi, da so na mestu, kjer se je južna ploščad stikala s potjo do jezera, v apnenčasto podlago vklesali stopnice. V drugi fazi gradnje v obdobju pozne klasike so južno ploščad razširili, tako da je v smeri vzhod–zahod merila 32 metrov, v smeri sever–jug pa 19 metrov. Ploščad so na južni in vzhodni strani podpirali prenovljeni, s štukom prevlečeni zidovi tipa ''talud'' (poševni zidovi). Sam nasip so preoblikovali v dolgo rampo, ki je povezovala južno ploščad s središčem mesta in stičiščem s cesto Via 5. V obdobju končne klasike (ok. 800–900 n. št.) so južni konec nasipa ob jezeru (Lake Causeway) dodatno utrdili z apnenčastim nasutjem. Stopničaste stranice južne ploščadi so zapolnili in prekrili s kamnom, da so oblikovali rampe. Približno takrat so na ploščadi postavili stelo A, ki je bila brez reliefnih okraskov. Prav tako so v obdobju končne klasike odstranili ovire na severnem koncu nasipa, kjer se je ta stikal s cesto Via 5; celotno območje so izravnali s fino obdelanim kamnom in malto ter tako omogočili dostop po celotni širini nasipa. Keramični ostanki, najdeni na nasipu ob jezeru, so redki in slabo ohranjeni zaradi močnega pretoka vode po klancu v deževnem obdobju, kar je povzročilo erozijo in spiranje artefaktov navzdol proti jezeru.<ref name="Hermes99p124">Hermes et al 1999, p. 124.</ref> Nasip Blom ({{langx|es|Calzada Blom}}) poteka proti severu od središča mesta do skupine Maler.<ref name="Hermes99p113">Hermes et al 1999, p. 113.</ref> Nasip Galindo ({{langx|es|Calzada Galindo}}) poteka v smeri sever–jug med Vzhodno akropolo (na severnem koncu) in trgom Plaza C (na južnem koncu). Nasip Lincoln ({{langx|es|Calzada Lincoln}}) poteka proti jugovzhodu od središča mesta do trga Plaza C.<ref name="Kelly96p115">Kelly 1996, p. 115.</ref> === Spomeniki === [[File:Yaxha stela.jpg|thumb|right|Stela 11 v Yaxhaju,<ref>Groff 2007, p. 46.</ref> z upodobitvijo bojevnika v slogu Teotihuacana, ki nosi značilnosti Tlaloca, osrednjemehiškega boga dežja.<ref name="Kelly 1996, pp. 117-118">Kelly 1996, pp. 117-118.</ref>]] V Yaxhaju so odkrili približno 40 majevskih stel; polovica med njimi je bila neokrašenih spomenikov brez vklesanih podob. '''Stela A''' je neokrašena stela, postavljena na ploščad na južnem koncu (ob jezeru) Jezerske ceste v obdobju pozne klasične dobe. '''Stela 3''' je najbolj severna od treh stel, postavljenih na vzhodni strani trga Plaza C. Izvira iz obdobja zgodnje klasične dobe, slogovno pa je povezana s kulturo Izapa s pacifiške obale. Je slabo ohranjena; ohranil se je le spodnji del, ki je podoben ustreznemu delu stele 4. '''Stela 4''' je osrednja stela na vzhodni strani trga Plaza C in najbolje ohranjena med tremi spomeniki iz zgodnje klasične dobe. Prikazuje vklesano podobo stoječe figure, katere stopala so obrnjena v levo in ki stoji na groteskni glavi. Levo od kolen figure sta vklesana dva hieroglifa. Eden od hieroglifov, ohranjenih na steli 4, je emblematski hieroglif Yaxhaja. '''Stela 5''' je južna od treh stel na vzhodni strani trga Plaza C. Je močno erodirana, vendar datirana v leto 357 n. št., zaradi česar velja za najstarejši datirani spomenik v mestu. '''Stela 8''' je v skupini Maler. Izvira iz zgodnje klasične dobe in je slabo ohranjena; ohranil se je le spodnji del. '''Stela 10''' je v skupini Maler. Je močno poškodovana; ohranil se je le spodnji del. Datirana je v obdobje zgodnje klasične dobe. '''Stela 11''' je dobro ohranjen spomenik iz zgodnje klasične dobe na vzhodni strani trga Plaza B, ob vznožju zgradbe 218 na Vzhodni akropoli. Slog stele je značilen za [[Teotihuacan]]; prikazuje vklesano podobo bojevnika z atributi Tlaloca, osrednjemeksiškega božanstva dežja.<ref name="Kelly 1996, pp. 117-118"/> Figura ima značilne kroge okoli oči in okras v obliki metulja nad usti ter nosi perjanico. Bojevnik drži sulico in ščit. Spomenik je zelo podoben steli 32 iz Tikala in se povezuje z vplivom Teotihuacana v regiji Petén v obdobju zgodnjega klasičnega obdobja. '''Stela 13''' je bila vklesan spomenik, ki se je zlomil na več delov, čeprav je velik del reliefa ohranjen. Besedilo na steli vsebuje datum iz leta 793, kar je najkasnejši zabeleženi datum v tem mestu. Stela je bila postavljena ob vznožju zahodne piramide v kompleksu dvojnih piramid. Stela 13 prikazuje kralja Yaxhe in besedilo, ki opisuje praznovanje enakonočja. '''Stela 30''' je severnejša od dveh stel, najdenih na trgu Plaza E. Zlomljena je na dva dela. Izvira iz zgodnjega klasičnega obdobja. '''Stela 31''' stoji na trgu Plaza E. Izvira iz poznega klasičnega obdobja in prikazuje bogato okrašeno figuro z velikim pokrivalom. Spomenik je močno poškodovan in zlomljen na več kosov. '''Stela 36''' je močno erodiran spomenik na zahodni strani trga Plaza B.<ref>Kelly 1996, pp. 115, 118.</ref> '''Stela 41''' je bila postavljena ob vznožju dostopnega stopnišča templja 216 v 8. stoletju n. št. Spomeniku manjka spodnji del (vkopni del) in morda ne stoji na prvotni lokaciji; vse štiri stranice so okrašene z reliefi v ikonografskem slogu zgodnjega klasičnega obdobja. Na sprednji strani stele sta dve maski, obrnjeni v levo, in antropomorfna figura, ki nosi zapestnico tipa, kakršen se je uporabljal od konca poznega predklasičnega do zgodnjega klasičnega obdobja. Hieroglifski napisi na severni in južni strani stele so erodirani, vendar vsebujejo znak (glif), ki bi lahko bil emblematski glif Yaxhe. == Pokopi == Grob YX-08 je bil odkrit pred glavnim vhodom v stavbo 218, palači podobno zgradbo na Vzhodni akropoli. Posmrtni ostanki so bili položeni v kamnito grobno skrinjo in so verjetno pripadali članu mestne elite. Šlo je za ostanke mladega moškega v zgodnjih dvajsetih letih, pokopanega v ležečem položaju na hrbtu, z lobanjo, obrnjeno proti severu. Lobanja je bila deformirana, zgornji sekalci pa umetno preoblikovani z vstavki iz žada. V bližini vratu so našli dva kosa obdelanega žada; eden od njiju je bil kvadratna ploščica z vrezano antropomorfno podobo. Na obeh kosih žada so bile sledi rdečega pigmenta.<ref name="MoralesValiente06p1015">Morales and Valiente 2006, p. 1015.</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|indent=yes}} * {{cite book |author=Estrada-Belli, Francisco |year=2011 |title=The First Maya Civilization: Ritual and Power Before the Classic Period |publisher=Routledge |location=Abingdon, Oxfordshire and New York |isbn=978-0-415-42994-8}} * {{cite web |author=Groff, Amanda Toyie |title=The Emergence of the Maya Tlaloc: A Late Classic Religious Icon |url=http://www.caracol.org/include/files/chase/Groff07.pdf |year=2007 |access-date=2012-10-13 |format=[[PDF]] |publisher=University of Central Florida |location=Orlando, Florida, USA }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |author2=Paulino I. Morales |author3=Sebastián Möllers |year=1999 |title=Investigación arqueológica en Yaxha, Petén: La Calzada del Lago y la Vía 5 |trans-title=Archaeological investigation in Yaxha, Peten: The Lake Causeway and Via 5 |volume=XII, 1998 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor=Juan Pedro Laporte |editor2=H.L. Escobedo |pages=110–138 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |access-date=2012-10-12 |format=PDF |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914101144/http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |url-status=dead }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |year=2010 |title=Investigación arqueológica en la acrópolis sur de Yaxha |trans-title=Archaeological investigation of the South Acropolis of Yaxha |volume=XXIII, 2009 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=B. Arroyo |editor2=A. Linares |editor3=L. Paiz |pages=510–529 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |access-date=2012-10-12 |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |language=es |archive-date=2014-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140804130741/http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Kelly, Joyce |year=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5 |oclc=34658843}} * {{cite book |author=Martin, Simon |author-link= |author2=Nikolai Grube |year=2000 |title=Chronicle of the Maya Kings and Queens: Deciphering the Dynasties of the Ancient Maya |location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05103-8 |oclc=47358325 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/chronicleofmayak00mart }} * {{cite journal |author=Morales, Paulino I. |author2=Erwin Franciné Valiente |year=2006 |title=Secuencia de construcción y presentación del Edificio 218 en la Acrópolis Este de Yaxha |trans-title=Construction sequence and appearance of Structure 218 in the East Acropolis of Yaxha |volume=XIX, 2005 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=Juan Pedro Laporte |editor2=B. Arroyo |editor3=H. Mejía |pages=1010–1017 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |access-date=2012-10-12 |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914161657/http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Rice, Prudence M. |year=2004 |title=Maya Political Science: Time, Astronomy, and the Cosmos |publisher=University of Texas Press |isbn=9780292705692 |oclc=54753496 |series=The Linda Schele Series in Maya and Pre-Columbian Studies}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th, fully revised |location=Stanford, CA |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yaxha}} * [http://www.yaxha.de German Site about Yaxha] * [http://www.mesoweb.com/bearc/cmr/RRAMW01.pdf The Yaxha Emblem Glyph as Yax-ha] David Stuart * [http://amazingtemples.com/location/america/yaxha/ Photos of Yaxha at AmazingTemples.com] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] 1ln9uke3fauo7vl19e7b3gj9f5yq301 0 608907 6753400 6753278 2026-09-21T12:00:23Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753400 wikitext text/x-wiki [[File:Aztec calendar (Sunstone).png|alt=Aztec calendar (Sunstone)|thumb|Aztec calendar (sunstone)]] {{Sidebar with collapsible lists |name = Obdobja v mezoameriški zgodovini |title = Obdobja v mezoameriški zgodovini |image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|Two Teotihuacan Stick-ball players Tepantitla 1.svg}}} |size={{{imagesize|250px}}} }} |imageclass = skin-invert-image |contentstyle = text-align:left; padding-bottom:0; |liststyle = text-align:left; padding-bottom:0; |listclass = plainlist |expanded = {{{expanded|all}}} |list1name = Periods |list1title = &nbsp; |list1 = {{aligned table|fullwidth=y|leftright=y|cols=2|nowrap2=y |[[Litijsko obdobje (Mezoamerika)|Litijsko obdobje]]| pred 8000 pr. n. št. |[[Arhaično obdobje (Mezoamerika)|Arhaično obdobje]]| 8000–2000 pr. n. št. |[[Predklasično obdobje (Mezoamerika)|Predklasično obdobje]]| 2000 pr. n. št. – 250 n. št. |[[Klasično obdobje (Mezoamerika)|Klasično obdobje]])| 250–900 n. št. |[[Postklasično obdobje (Mezoamerika)|Postklasično obdobje]]|900–1521 n. št. |Kolonialno obdobje| po letu 1521 }} |below = {{hlist|[[Periodizacija (Mezoameriška zgodovina)|Periodizacija]]}} }}<noinclude> '''Mezoameriška kronologija''' deli zgodovino predšpanske [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na več obdobij: paleoindijansko (od prve človeške naselitve do leta 3500 pr. n. št.), arhaično (pred letom 2600 pr. n. št.), predklasično ali formativno (2500 pr. n. št. – 250 n. št.), klasično (250–900 n. št.) in poklasično (900–1521 n. št.); sem sodita tudi kolonialno obdobje po stiku z Evropejci (1521–1821) ter postkolonialno obdobje oziroma čas po osamosvojitvi od Španije (1821–danes). Raziskovalna periodizacija Mezoamerike temelji na arheoloških, etnozgodovinskih in sodobnih kulturnantropoloških raziskavah, ki segajo v začetek 20. stoletja. Arheologi, etnozgodovinarji, zgodovinarji in kulturni antropologi si še naprej prizadevajo za razvoj kulturnih zgodovin te regije.<ref>* {{cite journal |first = Ruben G. |last = Mendoza| year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Periodization | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 | pages = 222–226 }}</ref> == Pregled == === Paleoindijansko obdobje === 18.000–8.000 pr. n. št. {{glavni|Litijsko obdobje v Mezoameriki}} Paleoindijansko (ali litijsko) obdobje zajema čas od prvih sledi človeške prisotnosti v regiji – do katere je po mnenju mnogih prišlo prek [[Beringov kopenski most|Beringovega kopenskega mostu]] – pa vse do uveljavitve kmetijstva in drugih praks (npr. lončarstva, stalnih naselij) ter načinov preživetja, značilnih za protocivilizacije.<ref>{{Cite web |last1=Smith |first1=Mailing Address: 301 Parker Ave Fort |last2=Us |first2=AR 72901 Phone: 479 783-3961 Contact |title=Paleoindian Period - Fort Smith National Historic Site (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/fosm/learn/historyculture/paleoindian.htm |access-date=2023-08-17 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> V Mezoameriki se konec te faze in prehod v naslednje, arhaično obdobje, običajno umeščata v čas med letoma 10.000 in 8.000 pr. n. št. Ta časovna opredelitev je zgolj približna, saj se lahko na različnih področjih in v posameznih strokovnih vejah uporabljajo drugačne časovnice. === Arhaično obdobje === {{glavni|Arhaično obdobje v Mezoameriki}} Pred letom 2600 pr. n. št.<ref>{{cite journal |first = Richard S. |last = MacNeish |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Early Development and the Archaic Period (before 2600 BCE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/226 226–236] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> V arhaičnem obdobju se je v regiji razvilo [[kmetijstvo]] in nastale so stalne vasi. Proti koncu tega obdobja sta postala razširjena lončarstvo in tkanje na statvah, začele pa so se pojavljati tudi družbene delitve. V tem času so se uveljavile številne temeljne mezoameriške tehnologije, kot so brušenje kamna, vrtanje, lončarstvo itd. === Predklasično obdobje ali formativno obdobje === {{glavni|Mezoameriško predklasično obdobje}} 2000 pr. n. št. – 250 n. št.<ref>{{cite journal |first = David G. |last = Grove |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Formative (Preclassic) Period (2000 BCE–250 CE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/236 236–243] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Olmec Green Stone Mask with Traces of Cinnabar.jpg|thumb|Olmecška kamnita maska]] V predklasičnem oziroma formativnem obdobju so se razvili obsežna obredna arhitektura, pisava, mesta in države. Številne značilnosti mezoameriške civilizacije izvirajo iz tega obdobja, vključno s prevlado koruze, gradnjo piramid, človeškim žrtvovanjem, čaščenjem jaguarja, zapletenim koledarjem in številnimi božanstvi.<ref>{{cite book|last=Foster|first=Lynn V.|title=Handbook to Life in the Ancient Maya World|year=2005|edition=New|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0195183634}}</ref> [[File:La Venta Pirámide cara sur.jpg|thumb|Južna stran piramide v [[La Venta|La Venti]], Mehika]] [[Olmeki|Olmecška civilizacija]] se je razvila in cvetela na najdiščih, kot sta [[La Venta]] in [[San Lorenzo Tenochtitlán]]; kasneje jo je med letoma 300 in 250 pr. n. št. nasledila kultura epi-olmekov. Civilizacija [[Zapoteki|Zapotekov]] je nastala v dolini Oaxaca, civilizacija [[Teotihuacan]]a pa v [[Mehiška planota|Mehiški planoti]]. Civilizacija [[Maji|Majev]] se je začela razvijati v kotlini Mirador (v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]), kultura epi-olmekov pa na [[Tehuantepeška zemeljska ožina|ožini Tehuantepec]] (v današnji zvezni državi [[Chiapas]]), od koder se je kasneje razširila v Gvatemalo in na polotok [[Jukatan]].<ref>{{cite book|last=Coe|first=Michael D.|title=Breaking the Maya Code|year=1999|edition=revised|publisher=Thames and Hudson, New York|isbn=978-0-500-28133-8|url=https://archive.org/details/breakingmayacode0000coem_m1a2}}</ref><ref>{{cite book|last=Guernsey|first=Julia|title=Ritual and Power in Stone: The Performance of Rulership in Mesoamerican Izapan Style Art|year=2006|publisher=University of Texas Press, Austin, TX|isbn=978-0-292-71323-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Pool|first=Christopher|title=Olmec Archaeology and Early Mesoamerica|year=2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-78882-3}}</ref> [[File:Yacimiento arquelogico de Yarumela.jpg|thumb|Zgradba 102 v Yarumeli|222x222px]] V [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] so bili prisotni določeni olmeški vplivi; izstopata arheološki najdišči Los Naranjos in Yarumela v [[Honduras]]u, ki so ju zgradili predniki ljudstva Lenca in ki odražata arhitekturni vpliv te kulture na srednjeameriških tleh.<ref>Claude Baudez; Pierre Becquelin (1973). ''Archéologie de Los Naranjos, Honduras''. Etudes mésoaméricaines, no. 2 (in French) (1st ed.). Mexico D.F.: Mission archéologique et ethnologique française au Mexique</ref><ref>Voorhies, Barbara (December 2005). "Ancient Mexico and Central America: Archaeology and Culture History. Susan Toby Evans. Thames and Hudson, London. 2004.</ref> Poročali so tudi o drugih najdiščih z možnim olmecškim vplivom, na primer Puerto Escondido v dolini Sula blizu kraja La Lima ter Hato Viejo v departmaju Olancho, kjer so našli figurico iz [[jadeit]]a, ki si deli številne značilnosti s tistimi, najdenimi v Mehiki.<ref>{{cite web | url=https://arqueologiamexicana.mx/mexico-antiguo/pieza-olmeca-en-la-cueva-hato-viejo-olancho-honduras#:~:text=la%20influencia%20teotihuacana.-,La%20presencia%20de%20la%20cultura%20olmeca%20en%20la%20Honduras%20prehisp%C3%A1nica,de%20La%20Lima%2C%20la%20Dra. | title=Pieza olmeca en la cueva Hato Viejo Olancho, Honduras | date=13 January 2017 }}</ref> === Klasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško klasično obdobje}} 250–900 n. št.ref>{{cite journal| first = Geoffrey G.| last = McCafferty| author2 = David Carrasco| year = 2001| title = Mesoamerican Chronology: Classic Period (250-900)| journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture| volume = 2| pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/243 243–248]| isbn = 0-19-510815-9| url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6}}</ref> [[File:CPN Rosalila 01.jpg|thumb|211x211px|left|Rekonstrukcija templja Rosalila v Muzeju majevskega kiparstva v Hondurasu]] V klasičnem obdobju so na območju Majev prevladovale številne neodvisne mestne države; hkrati so se začeli kazati zametki politične enotnosti v osrednji Mehiki in na polotoku Jukatan. Regionalne razlike med kulturami so postale bolj izrazite. Mestna država Teotihuacan je prevladovala na Mehiški planoti do začetka 8. stoletja, vendar je o politični ureditvi regije znanega le malo, saj prebivalci Teotihuacana niso zapustili pisnih virov. Mestna država [[Monte Albán]] je prevladovala v dolini Oaxaca do poznega klasičnega obdobja in za seboj pustila le malo zapisov v zapoteški pisavi, ki večinoma še vedno ni dešifrirana. V klasičnem obdobju so se razvile in razširile visoko razvite umetnostne zvrsti, kot so štukatura, arhitektura, reliefno kiparstvo, stensko slikarstvo, lončarstvo in obdelava poldragih kamnov. [[File:Parque Tikal Guatemala 2019.jpg|thumb|216x216px|left|Ruševine [[Tikal]]a, Gvatemala]] Na območju Majev so številne mestne države – med njimi [[Tikal]], Uaxactun, [[Calakmul]], [[Copán]], [[Quiriguá]], [[Palenque]], Cobá in Caracol – dosegle svoj vrhunec, potem ko je to območje leta 378 n. št. po »prihodu« Siyaj Kʼakʼa prišlo pod močan vojaški vpliv Teotihuacana. Te politične tvorbe so bile praviloma neodvisne, čeprav so pogosto sklepale zavezništva in občasno druga drugo spremenile v vazalne države. Glavni konflikt tega obdobja so bile vojne med Tikalom in Calakmulom, ki so trajale več kot pol tisočletja. Te države so v času propada klasične majevske civilizacije začele nazadovati in bile sčasoma opuščene. === Postklasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško postklasično obdobje}} 900–1521 n. št.<ref>{{cite journal |first = Michael E. |last = Smith |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Postclassic Period (900–1521) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/248 248–257] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Templo Mayor in Mexico-Tenochtitlan 16th century (illustration 1900).jpg|thumb|Upodobitev mesta ''Tenochtitlan'', delo [[Diego Rivera]]]] V postklasičnem obdobju so številna velika ljudstva in mesta iz klasične dobe propadla, čeprav so se nekatera ohranila – na primer v Oaxaci in Choluli ter med Maji na Jukatanu (npr. [[Chichen Itza]] in [[Uxmal]]). To obdobje pogosto povezujejo s povečanim kaosom in vojskovanjem. Postklasično obdobje pogosto velja za čas kulturnega nazadovanja. Vendar pa je šlo tudi za čas tehnološkega napredka v arhitekturi, inženirstvu in orožarstvu. V uporabo je prišla [[metalurgija]] (uvedena okoli leta 800), sprva za izdelavo nakita in nekaterih orodij, v nekaj stoletjih pa so se razvile nove zlitine in tehnike. Postklasično obdobje je zaznamovalo hitro gibanje in rast prebivalstva – zlasti v osrednji Mehiki po letu 1200 – ter eksperimentiranje z načini vladanja. Na Jukatanu je na primer »dvojno vladanje« očitno nadomestilo bolj teokratske oblike oblasti iz klasične dobe, medtem ko so v večjem delu osrednje Mehike delovali oligarhični sveti. Prav tako se zdi, da so bogati ''pochteca'' (trgovski sloj) in vojaški redovi pridobili večjo moč, kot so je imeli v klasični dobi. To je nekaterim prebivalcem Mezoamerike omogočilo določeno stopnjo družbene mobilnosti. [[Tolteki]] so v 9. in 10. stoletju nekaj časa prevladovali v osrednji Mehiki, nato pa je njihova država propadla. Severni Maji so bili nekaj časa združeni pod vodstvom mesta [[Mayapan]]. Območje Oaxace so v 11. in 12. stoletju za kratek čas združili miksteški vladarji. [[Azteška civilizacija|Azteški imperij]] je nastal v začetku 15. stoletja in se zdel na poti k vzpostavitvi prevlade nad regijo Mehiške planote, kakršne ni bilo vse od časov Teotihuacána. Do 15. stoletja so majevsko »oživljanje« na Jukatanu in v južni Gvatemali ter razcvet azteškega imperializma očitno omogočili renesanso likovne umetnosti in znanosti. Med primere sodijo slog »Puebla-Mexica« v lončarstvu, ilustriranje kodeksov in izdelava zlatih predmetov, razcvet poezije ljudstva Nahua ter botanični inštituti, ki jih je ustanovila azteška elita. Španija je bila prva evropska sila, ki je vzpostavila stik z Mezoameriko. Njeni [[konkvistador]]ji so s pomočjo številnih domorodnih zaveznikov osvojili Azteke. === Kolonialno obdobje === [[File:Zona Arqueológica de Tlatelolco, TlatelolcoTV 7.jpg|thumb|Arheološko območje Tlatelolco; cerkev, postavljena na ruševinah, ponazarja prehod iz postklasičnega v kolonialno obdobje]] {{glavni|Španski imperij}} 1521–1821 n. št.<ref>{{cite journal | first = William B. | last = Taylor | author-link = | year = 2001 | title = Mesoamerican Chronology: Colonial Period (1521–1821) | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture | volume = 2 | pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/257 257–264] | isbn = 0-19-510815-9 | url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> Kolonialno obdobje se je začelo s španskim osvajanjem (1519–1521), ki je končalo hegemonijo Azteškega imperija. To je bilo doseženo s strateškimi zavezništvi Špancev s sovražniki imperija – zlasti s Tlaxcalo, pa tudi s Huexotzincom, Xochimilcom in celo [[Texcoco]]m, nekdanjim partnerjem v Azteški trojni zvezi. Čeprav vsi deli Mezoamerike niso takoj prešli pod nadzor Španskega imperija, je poraz Aztekov pomenil dramatičen začetek neustavljivega procesa osvajanja in vključevanja v Mezoameriki, ki ga je Španija dokončala sredi 17. stoletja. Staroselska ljudstva niso izginila, čeprav se je njihovo število v 16. stoletju močno zmanjšalo zaradi novih nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli španski osvajalci; visoka smrtnost je bila posledica suženjskega dela in epidemij. Padec Tenochtitlana je pomenil začetek tristoletnega kolonialnega obdobja in uveljavitve španske oblasti. === Kronologija === {| class="toccolours" style="float:left; margin:0 0 1em 1em; text-align:left;" !width="75"|Obdobje !width="99"|Časovno obdobje !width="300"|Pomembne kulture, mesta |-style="background:silver" |+'''Povzetek kronologije in kultur Mezoamerike''' |Paleo-Indijansko |10.000–3500 pr. n. št. |Honduras, Gvatemala, Belize, obsidian in piritne konice, Iztapan, [[arheološko najdišče Chantuto]] |-="background:silver" |Arhaično |3500–2000 pr. n. št. |Kmetijska naselja, [[Tehuacán, Puebla|Tehuacán]] |- |-style="background:silver" |Predklasično |2000 pr. n. št.–250 n. št. |Neznana kultura v La Blanca in [[Ujuxte]], [[kultura Monte Alto]], [[Mokaya|kultura Mokaya]] |- |Zgodnje predklasično |2000–1000 pr. n. št. |Olmeško območje: [[San Lorenzo Tenochtitlán]]; Osrednja Mehika: [[Chalcatzingo]]; Dolina Oaxaca: [[San José Mogote]]. Območje Majev: [[Nakbe]], [[Cerros]]; Zahodna Mehika: [[Capacha]] |- |Srednje predklasično |950–400 pr. n. št. |Olmeško območje: [[La Venta]], [[Tres Zapotes]]; Območje Zoque: Chiapa de Corzo; Območje Majev: [[El Mirador]], Izapa, Lamanai, Naj Tunich, Takalik Abaj, Kaminaljuyú, Uaxactun; Dolina Oaxaca: [[Monte Albán]], Dainzú; Zahodna Mehika: Capacha |- |Pozno predklasično |400 pr. n. št.–250 n. št. |Območje Zoque: Chiapa de Corzo; Majevsko območje: Kaminaljuyu, El Mirador, Uaxactun, [[Tikal]], Edzná, Cival, San Bartolo, Altar de Sacrificios, Piedras Negras, Seibal, Rio Azul; Osrednja Mehika: [[Teotihuacan]]; Zalivska obala: Epi-olmeška kultura; Zahodna Mehika: Tradicija Teuchitlana, kultura jaškastih grobnic, Chupícuaro |-style="background:silver" |Klasično |250–900 |Klasični majevski centri, Teotihuacan, Zapotec |- |Zgodnje klasično obdobje |250–600 |Majevsko območje: Caracol, Chunchucmil, [[Copán]], Naranjo, [[Palenque]], [[Quiriguá]], [[Tikal]], Uaxactun, [[Yaxha]]; Teologija vrhunec; [[Zapoteki|Zapoteški]] vrhunec; [[Bajío]] vrhunec; [[Teuchitlanska tradicija]] |- |Pozno klasično |600–900 |Majevsko območje: [[Uxmal]], Toniná, Cobá, Xunantunich, Waka', Pusilhá, Xultún, Dos Pilas, Cancuén, Aguateca, La Blanca, Petén; Osrednja Mehika: Xochicalco, Cacaxtla, Cholula (mezoameriško najdišče); Zalivska obala: kultura El Tajín in klasična Veracruz |- |Terminal klasično | 800–900/1000 |Območje Majev: najdišča Puuc – Uxmal, Labna, Sayil, Kabah; Najdišča v kotlini Petén – Seibal, El Chal |- style="background:silver" |Postklacično |900–1521 |[[Azteki]], Tarasčani, [[Mixteki]], Totonac, [[ljudstvo Pipil|Pipil]], [[ljudstvo Itza|Itzá]], Kowoj, K'iche', Poqomam, Mam, Aztatlan |- |Zgodnje postklasično |900–1200 | [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]], [[Mitla]], [[Topoxte]] |- |Pozno postklasično obdobje | 1200–1521 |[[Tenochtitlan]], Cempoala, Tzintzuntzan, [[Mayapán]], Tiho, Q'umarkaj, Iximche, Mixco Viejo, [[Tulum]], Zaculeu |- style="background:silver" | Kolonialno | 1521–1821 | [[Nahuas]], [[Maji]], [[Mixteki]], [[Zapoteki]], Purépecha, Chinantec, Otomi, Tepehua, Totonac, Mazatec, Tlapanec, Amuzgo |- |Postkolonialno |1821–danes |Nahuas, Maji, Mixteki, Zapoteki, Purépecha, Chinantec, Otomi, Tepehua, Totonac, Mazatec, Tlapanec, Amuzgo |} {{Clear}} == Kulturna obzorja Mezoamerike == Mezoameriška civilizacija je bila zapletena mreža različnih kultur. Te niso nujno obstajale sočasno. Procesi, ki so privedli do nastanka posameznih kulturnih sistemov v Mezoameriki, so bili zelo zapleteni in niso bili pogojeni zgolj z notranjo dinamiko posameznih družb; na njihov razvoj so vplivali tako zunanji kot notranji dejavniki. Mednje so na primer spadali odnosi med človeškimi skupinami ter med ljudmi in okoljem, pa tudi selitve prebivalstva in naravne nesreče. Zgodovinarji in arheologi delijo predšpansko zgodovino Mezoamerike na tri obdobja. Špansko osvajanje Azteškega imperija (1519–1521) pomeni konec vladavine domorodnih ljudstev in njihovo vključitev v Španski imperij kot podanikov v času tristoletnega kolonialnega obdobja. Postkolonialno obdobje se je začelo z mehiško neodvisnostjo leta 1821 in traja še danes. Evropsko osvajanje ni pomenilo konca obstoja mezoameriških domorodnih ljudstev, temveč jih je podvrglo novim političnim ureditvam. Datumi v spodnjem prikazu predšpanskih kultur so približni, saj prehod iz enega obdobja v drugega v vseh družbah ni potekal sočasno niti pod enakimi okoliščinami. === Predklasično obdobje === [[File:Vasija capacha.jpg|thumb|upright|Posoda iz kulture Capacha, najdena v Acatitanu, Colima]] Predklasično obdobje je trajalo od leta 2500 pr. n. št. do 200 n. št. Njegovi začetki so zaznamovani z razvojem prvih keramičnih tradicij na Zahodu, zlasti na najdiščih, kot so Matanchén, Nayarit in Puerto Marqués v Guerreru. Nekateri avtorji menijo, da je zgodnji razvoj lončarstva na tem območju povezan z vezmi med Južno Ameriko in obalnimi ljudstvi Mehike. Pojav keramike velja za pokazatelj sedeče družbe in nakazuje na razhajanje Mezoamerike od družb lovcev in nabiralcev v puščavi na severu. Predklasično obdobje (znano tudi kot formativno obdobje) je razdeljeno na tri faze: zgodnje (2500–1200 pr. n. št.), srednje (1500–600 pr. n. št.) in pozno (600 pr. n. št. – 200 n. št.). V prvi fazi je bila izdelava keramike razširjena po celotni regiji, gojenje koruze in zelenjave se je dobro uveljavilo, družba pa se je začela družbeno stratificirati v procesu, ki se je zaključil s pojavom prvih hierarhičnih družb vzdolž obale Mehiškega zaliva. V zgodnjem predklasičnem obdobju je kultura Capacha delovala kot gonilna sila v procesu civilizacije Mezoamerike, njeno lončarstvo pa se je razširilo po regiji. Do leta 2500 pr. n. št. so se v gvatemalskem pacifiškem nižavju razvila majhna naselja, kraji, kot so Tilapa, La Blanca, Ocós, El Mesak, Ujuxte in drugi, kjer so našli najstarejšo keramično keramiko iz Gvatemale. Od leta 2000 pr. n. št. je bila dokumentirana velika koncentracija keramike na pacifiški obali. Nedavna izkopavanja kažejo, da je bilo višavje geografski in časovni most med zgodnjepredklasičnimi vasmi na pacifiški obali in kasnejšimi mesti v nižavju Peténa. V Monte Altu blizu La Democracie v Escuintli, v pacifiškem nižavju Gvatemale, so našli nekaj velikanskih kamnitih glav in skulptur s trebuhom (''barrigones''), datiranih okoli leta 1800 pr. n. št., iz tako imenovane kulture Monte Alto.<ref>{{Cite web |url=http://www.dartmouth.edu/~izapa/M-11.pdf |title=Archived copy |access-date=31 December 2006 |archive-date=9 November 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121109060157/http://www.dartmouth.edu/~izapa/M-11.pdf |url-status=dead }}</ref> [[File:Formative Era sites.svg|thumb|left|Več najpomembnejših najdišč iz obdobja formativnega obdobja na osrednji mehiški planoti in ob obali Mehiškega zaliva]] Okoli leta 1500 pr. n. št. so kulture Zahoda vstopile v obdobje upada, ki ga je spremljala asimilacija z drugimi ljudstvi, s katerimi so vzdrževale stike. Posledično se je na Mehiški planoti pojavila [[kultura Tlatilco]], v Mehiškem zalivu pa kultura [[Olmeki|Olmekov]]. Tlatilco je bil eno glavnih mezoameriških populacijskih središč tega obdobja. Njegovi prebivalci so bili spretni v izkoriščanju naravnih virov jezera [[Texcoco]] in gojenju koruze. Nekateri avtorji trdijo, da so Tlatilco ustanovili in naseljevali predniki današnjega ljudstva Otomi. Olmeki pa so vstopili v ekspanzionistično fazo, ki jih je pripeljala do izgradnje prvih monumentalnih arhitekturnih del v San Lorenzu in La Venti. Olmeki so izmenjevali blago znotraj svojega osrednjega območja in z najdišči, kot sta Guerrero in Morelos ter današnja Gvatemala in Kostarika. San José Mogote, najdišče, ki prav tako kaže vpliv Olmekov, je proti koncu srednjega predklasičnega obdobja prepustil prevlado nad planoto Oaxaca [[Monte Albán]]u. V istem času je v Bajíu cvetela kultura Chupícuaro, medtem ko so Olmeki ob Mehiškem zalivu vstopili v obdobje upada. [[File:Acróbata de Tlatilco.JPG|thumb|Tipična predklasična figurica iz osrednje Mehike, kultura Tlatilco]] Eden od pomembnih kulturnih mejnikov, ki so zaznamovali srednje predklasično obdobje, je razvoj prvega pisnega sistema – bodisi pri Majih, Olmekih bodisi Zapotekih. V tem obdobju so bile mezoameriške družbe močno razslojene. Povezave med različnimi središči moči so omogočile vzpon regionalnih elit, ki so nadzorovale naravne vire in delovno silo kmetov. Ta družbena diferenciacija je temeljila na posedovanju določenega tehničnega znanja, kot so astronomija, pisava in trgovina. Poleg tega se je v srednjem predklasičnem obdobju začel proces urbanizacije, ki je pozneje opredelil družbe klasičnega obdobja. Na območju Majev mesta, kot so Nakbe (ok. 1000 pr. n. št.), El Mirador (ok. 650 pr. n. št.), Cival (ok. 350 pr. n. št.) in San Bartolo, kažejo značilnosti monumentalne arhitekture, znane iz klasičnega obdobja. El Mirador je pravzaprav največje majevsko mesto. Obstajajo mnenja, da so Maji doživeli prvi zlom okoli leta 100 n. št., nato pa ponovno doživeli razcvet okoli leta 250 v klasičnem obdobju. Nekatera središča poselitve, kot so Tlatilco, Monte Albán in Cuicuilco, so cvetela v zadnjih fazah predklasičnega obdobja. Medtem se je število prebivalcev olmeških skupnosti zmanjšalo in te so prenehale igrati pomembno vlogo na tem območju. Proti koncu predklasičnega obdobja se je politična in trgovska prevlada preusmerila na središča poselitve na Mehiški planoti. Okoli jezera Texcoco je obstajalo več vasi, ki so prerasle v prava mesta; primera za to sta Tlatilco in Cuicuilco. Prvo je ležalo na severnem bregu jezera, drugo pa na pobočjih goratega območja Ajusco. Tlatilco je vzdrževal tesne stike s kulturami na zahodu, medtem ko je Cuicuilco nadzoroval trgovino na območju Majev, v Oaxaci in na obali Mehiškega zaliva. Rivalstvo med mestoma se je končalo z zatonom Tlatilca. Medtem so se Zapoteki v Monte Albánu v dolini Oaxaca začeli kulturno razvijati neodvisno od Olmekov; prevzeli so nekatere prvine njihove kulture, hkrati pa prispevali tudi lastne inovacije. Na južni obali Gvatemale se je kultura Kaminaljuyú razvijala v smeri tistega, kar je pozneje postalo klasična majevska kultura, čeprav so ji kulturne vzorce sprva dajale povezave s srednjo Mehiko in območjem Mehiškega zaliva. Z izjemo zahoda, kjer se je uveljavila tradicija grobnic z jaškom (''tumbas de tiro''), so mesta po vsej Mezoameriki bogatela; gradili so monumentalne objekte v skladu s presenetljivo zapletenimi urbanističnimi načrti. Iz tega obdobja izvirata krožna piramida v Cuicuilcu ter osrednji trg v Monte Albánu in [[Piramida Lune]] v [[Teotihuacan]]u. Okoli začetka našega štetja je Cuicuilco izginil, prevlado nad mehiško kotlino pa je prevzel Teotihuacán. Naslednji dve stoletji sta bili obdobje, v katerem je tako imenovano mesto bogov utrdilo svojo moč ter postalo vodilno mezoameriško mesto prvega tisočletja in glavno politično, gospodarsko ter kulturno središče za naslednjih sedem stoletij. === Olmeki === {{glavni|Olmeki}} [[File:Olmec Heartland Overview 4.svg|thumb|Osrčje Olmekov]] Dolga leta je veljalo, da je olmeška kultura »matična kultura« Mezoamerike zaradi velikega vpliva, ki ga je imela na celotno regijo. Vendar pa novejše perspektive menijo, da je bila ta kultura bolj proces, h kateremu so prispevala vsa sodobna ljudstva in ki se je sčasoma izkristalizirala na obalah Veracruza in Tabasca. Etnična identiteta Olmekov je še vedno predmet številnih razprav. Na podlagi jezikovnih dokazov arheologi in antropologi na splošno menijo, da so bili bodisi govorci oto-manguejskega jezika bodisi (bolj verjetno) predniki današnjega ljudstva Zoque, ki živi na severu Chiapasa in Oaxace. Po tej drugi hipotezi so se plemena Zoque po padcu glavnih naseljenih središč Mehiškega zaliva izselila proti jugu. Ne glede na njihov izvor so ti nosilci olmeške kulture prispeli na zavetrno obalo približno osem tisoč let pred našim štetjem in se kot klin vrinili med obrobje protomajevskih ljudstev, ki so živela ob obali. Ta migracija bi pojasnila ločitev Huastekov severno od Veracruza od preostalih majevskih ljudstev s polotoka Jukatan in v Gvatemali. Olmeška kultura predstavlja mejnik v mezoameriški zgodovini, saj so se tam prvič pojavile različne značilnosti, ki opredeljujejo to regijo. Med njimi so državna organizacija, razvoj 260-dnevnega obrednega koledarja in 365-dnevnega posvetnega koledarja, prvi pisni sistem in urbanistično načrtovanje. Razvoj te kulture se je začel med letoma 1600 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{cite book|title=The Olmecs : America's First Civilization|author-link=Richard Diehl|last=Diehl|first=Richard A.|publisher=Thames and Hudson|year=2004|location=London|isbn=0-500-28503-9|pages=[https://archive.org/details/olmecsamericasfi0000dieh/page/9 9–25]|url=https://archive.org/details/olmecsamericasfi0000dieh/page/9}}</ref> čeprav se je utrjevala vse do 12. stoletja pr. n. št. Njena glavna najdišča so bila [[La Venta]], [[San Lorenzo Tenochtitlán|San Lorenzo]] in [[Tres Zapotes]] v osrednji regiji. Vendar pa po vsej Mezoameriki številna najdišča kažejo dokaze o olmeški poseljenosti, zlasti v porečju reke Balsas, kjer je Teopantecuanitlan. To najdišče je precej skrivnostno, saj izvira nekaj stoletij prej kot glavne populacije Mehiškega zaliva, kar še naprej povzroča polemike in je spodbudilo hipotezo, da olmeška kultura izvira iz te regije. [[File:Olmeca head in Villahermosa.jpg|left|thumb|[[Olmec colossal heads|Olmeška glava, La Venta]] Med najbolj znanimi stvaritvami olmeške kulture so velikanske kamnite glave – izklesani monoliti, visoki do tri metre in težki več ton. Ti dosežki olmeškega kiparstva so še posebej impresivni, če upoštevamo, da prebivalci Mezoamerike niso poznali železnega orodja in da so glave našli na najdiščih, oddaljenih več deset kilometrov od kamnolomov, kjer so pridobivali bazalt. Namembnost teh spomenikov ni znana. Nekateri avtorji domnevajo, da je šlo za spominska obeležja v čast uglednim igralcem obredne igre z žogo, drugi pa, da so upodabljale olmeško vladajočo elito. Olmeki so znani tudi po majhnih rezbarijah iz [[žad]]a in drugih zelenih kamnov. Številne olmeške figurice in skulpture prikazujejo bitje, ki je mešanica človeka in jaguarja (t. i. »človek-jaguar«); po mnenju Joséja Maríe Covarrubiasa bi te podobe lahko predstavljale predhodnike čaščenja boga dežja ali pa predhodnika kasnejšega božanstva Tezcatlipoca v njegovi pojavni obliki Tepeyolohtli (»Srce gore«). Natančni vzroki za zaton olmeške kulture niso znani. Na pacifiškem nižavju območja Majev so se naselbine, kot so Takalik Abaj (ok. 800 pr. n. št.), Izapa (ok. 700 pr. n. št.) in Chocola (ok. 600 pr. n. št.) – pa tudi Kaminaljuyú (ok. 800 pr. n. št.) v osrednjem gorskem svetu Gvatemale – razvijale v smeri tistega, kar je pozneje postalo klasična kultura Majev. Z izjemo zahodnega dela, kjer se je uveljavila tradicija grobnic z jaškom (t. i. ''tumbas de tiro''), so mesta po vsej Mezoameriki bogatela; gradili so monumentalne objekte v skladu s presenetljivo zapletenimi urbanističnimi načrti. Iz tega obdobja izvirajo La Danta v El Miradorju, stenske poslikave v San Bartolu in krožna piramida v Cuicuilcu, pa tudi osrednji trg v Monte Albánu in Piramida Lune v Teotihuacánu. Proti koncu predklasičnega obdobja se je politična in trgovska prevlada preusmerila v središča poselitve na Mehiški planoti. Okoli jezera Texcoco je obstajalo več vasi, ki so prerasle v prava mesta; primera za to sta Tlatilco in Cuicuilco. Prvo je ležalo na severnem bregu jezera, drugo pa na pobočjih goratega območja Ajusco. Tlatilco je vzdrževal tesne stike s kulturami na zahodu; Cuicuilco je celo nadzoroval trgovino na območju Majev, v Oaxaci in na obali Mehiškega zaliva. Rivalstvo med mestoma se je končalo z zatonom Tlatilca. Medtem so se Zapoteki v Monte Albánu v Oaxaci kulturno razvijali neodvisno od Olmekov, pri čemer so prevzeli nekatere prvine njihove kulture, hkrati pa prispevali tudi lastne inovacije. V regiji Petén so se okoli leta 300 pr. n. št. začela razvijati velika klasična majevska mesta, kot so [[Tikal]], Uaxactún in Seibal. Prevlada Cuicuilca na planoti je med letoma 100 pr. n. št. in 1 n. št. začela slabeti. Z zatonom Cuicuilca je naraščal pomen Teotihuacána. V naslednjih dveh stoletjih je tako imenovano »mesto bogov« utrdilo svojo moč ter postalo vodilno mezoameriško mesto prvega tisočletja in glavno politično, gospodarsko ter kulturno središče osrednje Mehike za naslednjih sedem stoletij. === Klasično obdobje === [[File:Classic sites 1.png|thumb|Pomembne naselbine iz klasičnega obdobja, okoli leta 500 n. št.]] [[File:Monte Alban.jpg|thumb|Osrednji trg Monte Albána, mesta, zgrajenega na griču, ki dominira nad osrednjo dolino Oaxace]] [[File:Tikal.jpg|thumb|Tempelj 2, Tikal, Gvatemala]] Klasično obdobje Mezoamerike zajema leta od 250 do 900 n. št. Konec tega obdobja se je razlikoval od regije do regije: v osrednji Mehiki je bil denimo povezan s propadom regionalnih središč poznega klasičnega (včasih imenovanega tudi epiklasično) obdobja okoli leta 900; na območju Mehiškega zaliva z zatonom mesta El Tajín leta 800; na območju Majev z opustitvijo mest v višavju v 9. stoletju; v Oaxaci pa z izginotjem Monte Albána okoli leta 850. Klasično obdobje v Mezoameriki običajno opredeljujemo kot stopnjo, v kateri so umetnost, znanost, urbanizem, arhitektura in družbena ureditev dosegli svoj vrhunec. Za to obdobje je bil značilen tudi vpliv Teotihuacána na celotno regijo, tekmovanje med različnimi mezoameriškimi državami pa je vodilo v nenehno vojskovanje. To obdobje mezoameriške zgodovine lahko razdelimo na tri faze: zgodnjo (od 250 do 550 n. št.), srednjo (od 550 do 700) in pozno (od 700 do 900). Zgodnje klasično obdobje se je začelo s širjenjem Teotihuacána, kar je mestu omogočilo nadzor nad glavnimi trgovskimi potmi v severni Mezoameriki. V tem času se je utrdil proces urbanizacije, ki se je začel v zadnjih stoletjih zgodnjega predklasičnega obdobja. Glavna središča te faze so bila Monte Albán, Kaminaljuyu, Ceibal, Tikal in [[Calakmul]] ter Teotihuacán, v katerem je živelo 80 odstotkov od skupno 200.000 prebivalcev kotline jezera Texcoco. Za mesta tega obdobja je bila značilna večetnična sestava prebivalstva, kar je pomenilo sožitje ljudi različnih jezikov, kulturnih navad in krajev izvora v istih urbanih središčih. V tem obdobju so se okrepila zavezništva med regionalnimi političnimi elitami, zlasti tistimi, ki so bile povezane s Teotihuacánom. Prav tako se je okrepila družbena diferenciacija: majhna vladajoča skupina je vladala večini prebivalstva. Ta večina je bila prisiljena plačevati dajatve in sodelovati pri gradnji javnih objektov, kot so namakalni sistemi, verske stavbe in prometne poti. Do rasti mest ne bi moglo priti brez napredka v kmetijskih metodah in krepitve trgovskih mrež, ki so povezovale ne le ljudstva Mezoamerike, temveč tudi oddaljene kulture Oazisamerike. Umetnost v Mezoameriki je v tem obdobju dosegla svoj vrhunec. Posebej omembe vredne so majevske [[stela (spomenik)|stele]] (vklesani stebri) – izjemni spomeniki, ki so ovekovečili zgodbe kraljevih družin –, pa tudi bogata zbirka večbarvne keramike, stensko slikarstvo in glasba.<ref>[http://www.authenticmaya.com/maya_art.htm Maya Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071005004644/http://www.authenticmaya.com/maya_art.htm |date=2007-10-05 }}, authenticmaya.com</ref> V Teotihuacanu je velik napredek doživela arhitektura: klasični slog je zaznamovala gradnja piramidalnih podstavkov, ki so se stopničasto dvigovali. Arhitekturni slog Teotihuacana so posnemali in prilagajali v drugih mestih po vsej Mezoameriki; najvidnejša primera sta zapoteška prestolnica Monte Albán in Kaminaljuyú v Gvatemali. Še stoletja pozneje – dolgo po tem, ko je bil Teotihuacan okoli leta 700 n. št. zapuščen – so mesta postklasičnega obdobja, zlasti [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]], [[Tenochtitlan]] in [[Chichén Itzá]], sledila slogu gradnje iz Teotihuacana. V tem obdobju je bilo doseženih tudi veliko znanstvenih napredkov. Maji so svoj koledar, pisavo in matematiko razvili do najvišje stopnje. Pisava se je razširila po celotnem majevskem območju, čeprav je še vedno veljala za plemenito dejavnost, s katero so se ukvarjali le pisarji, slikarji in duhovniki iz vrst plemstva. Po vzoru podobnega pisnega sistema so lastne pisave razvile tudi druge kulture; najpomembnejša primera sta pisavi kulture Ñuiñe in Zapotekov iz Oaxace, čeprav je bil majevski sistem edini popolnoma razvit sistem pisave v predkolumbovski Ameriki. Astronomija je ostala ključnega pomena zaradi svoje vloge v kmetijstvu – gospodarskem temelju mezoameriške družbe – ter zaradi napovedovanja prihodnjih dogodkov, kot sta lunin in sončev mrk. Slednje je bilo pomembno za vladarje, saj so s tem navadnemu ljudstvu dokazovali svojo povezanost z nebeškim svetom. Obdobje srednje klasične dobe se je v severni Mezoameriki končalo z zatonom Teotihuacána. To je omogočilo drugim regionalnim središčem moči, da so zacvetela in tekmovala za nadzor nad trgovskimi potmi ter naravnimi viri. Tako se je začelo obdobje pozne klasične dobe. Politična razdrobljenost v tem času je pomenila, da nobeno mesto ni imelo popolne hegemonije. Prišlo je do različnih premikov prebivalstva, ki so jih povzročili vdori skupin iz Aridoamerike in drugih severnih regij; te skupine so starejše prebivalstvo Mezoamerike potisnile proti jugu. Med temi novimi skupinami so bili Nahui, ki so kasneje ustanovili mesti Tula in Tenochtitlan, dve najpomembnejši prestolnici postklasične dobe. Poleg tega so se v osrednji Mehiki naselila ljudstva z juga, vključno z Olmeci-Xicallancami, ki so prišli s polotoka Jukatan in ustanovili mesti Cacaxtla ter Xochicalco. [[File:Pinturas 3.JPG|thumb|Stenska poslikava v Portiku A v Cacaxtli (Tlaxcala)]] Na območju Majev je Tikal, zaveznik Teotihuacána, doživel zaton – t. i. premor v razvoju Tikala ({{langx|en|Tikal Hiatus}}) – potem ko ga je porazilo mesto Dos Pilas, medtem ko je Caracol, zaveznik Calakmula, obstal še približno 100 let. V času tega premora so se utrdila mesta Dos Pilas, Piedras Negras, Caracol, Calakmul, [[Palenque]], [[Copán]] in Yaxchilán. Ta in druga mestne države v regiji so se zapletla v krvave vojne s spreminjajočimi se zavezništvi, dokler Tikal ni premagal – v tem vrstnem redu – Dos Pilas; Caracol (s pomočjo mest Yaxha in El Naranjo); Wako (zadnjo zaveznico Calakmula); in končno sam Calakmul. Slednji dogodek se je zgodil leta 732 z žrtvovanjem sina Yuknom Cheena v Tikalu. To je vodilo k gradnji monumentalne arhitekture v Tikalu med letoma 740 in 810; zadnji tam zabeleženi datum je bil leto 899. Propad klasične majevske civilizacije v severnih nižinah se je začel pri mestnih državah ob reki La Pasión, kot so Dos Pilas, Aguateca, Ceibal in Cancuén, okoli ... ...leta 760, čemur so sledila mesta v porečju reke [[Usumacinta (reka)|Usumacinta]] – Yaxchilan, Piedras Negras in Palenque –, razporejena v smeri od juga proti severu. Proti koncu poznega klasičnega obdobja so Maji prenehali beležiti leta s koledarjem dolgega štetja, številna njihova mesta pa so bila požgana in prepuščena džungli. Medtem je v južnem višavju Kaminal Juyú še naprej rasel vse do leta 1200. V Oaxaci je Monte Albán svoj vrhunec dosegel okoli leta 750, nato pa proti koncu 9. stoletja propadel zaradi razlogov, ki še vedno niso povsem jasni. Njegova usoda se ni bistveno razlikovala od usode drugih mest, kot sta bila La Quemada na severu in Teotihuacán v osrednjem delu: bil je požgan in zapuščen. V zadnjem stoletju klasične dobe je hegemonija v dolini Oaxaca prešla na mesto Lambityeco, ki je ležalo nekaj kilometrov vzhodneje. ==== Teotihuacan ==== {{glavni|Teotihuacan}} [[File:Mexico0047.jpg|thumb|left|Pogled na Avenijo mrtvih (''Calzada de los Muertos'') s [[Piramida Lune|Piramido Lune]] v Teotihuacanu (Mehika)]] Teotihuacan (v jeziku [[nahuatl]] »Mesto bogov«) je nastal proti koncu predklasičnega obdobja, okoli leta 100 n. št. O njegovih ustanoviteljih je znanega le malo, vendar velja prepričanje, da so imeli pri razvoju mesta pomembno vlogo pripadniki ljudstva Otomí, tako kot so jo imeli v starodavni kulturi Mehiške planote, ki jo predstavlja najdišče Tlatilco. Teotihuacan je sprva tekmoval s Cuicuilcom za prevlado na tem območju. Pri tem političnem in gospodarskem spopadu je Teotihuacanu koristil nadzor nad nahajališči obsidiana v gorovju Navaja v zvezni državi Hidalgo. Propad Cuicuilca ostaja skrivnost, znano pa je, da se je velik del tamkajšnjih prebivalcev preselil v Teotihuacan nekaj let pred izbruhom vulkana Xitle, ki je to južno ležeče mesto prekril z lavo. Ko se je Teotihuacan znebil konkurence na območju Mehiškega jezera, je doživel obdobje širitve, v katerem je postal eno največjih mest svojega časa – ne le v Mezoameriki, temveč na vsem svetu. V tem obdobju rasti je mesto pritegnilo veliko večino prebivalcev Mehiške planote. Teotihuacan je bil povsem odvisen od kmetijstva, zlasti od pridelave koruze, fižola in buč – t. i. mezoameriške kmetijske trojice. Vendar pa je njegova politična in gospodarska prevlada temeljila na dobrinah, pri katerih je imel monopol: keramiki tipa ''Anaranjado'', izdelani v dolini Puebla-Tlaxcala, ter mineralnih surovinah iz gorovja v Hidalgu. Oboje je bilo po vsej Mezoameriki zelo cenjeno in se je menjalo za vrhunsko luksuzno blago iz krajev, oddaljenih vse do Nove Mehike in Gvatemale. Zaradi tega je Teotihuacan postal središče mezoameriške trgovske mreže. Njegovi partnerji so bili Monte Albán in Tikal na jugovzhodu, Matacapan na obali Mehiškega zaliva, Altavista na severu ter Tingambato na zahodu. Teotihuacan je izpopolnil mezoameriški panteon božanstev, katerih korenine so segale v čas Olmekov. Poseben pomen sta imela kulta Quetzalcoatla in Tláloca, božanstev, povezanih s kmetijstvom. Trgovske povezave so pripomogle k širjenju teh kultov v druge mezoameriške družbe, ki so jih prevzele in preoblikovale. Dolgo je veljalo prepričanje, da družba v Teotihuacanu ni poznala pisave, vendar Duverger dokazuje, da je bil tamkajšnji sistem pisanja izrazito piktografski – celo do te mere, da so pisanje pogosto zamenjevali z risanjem. Propad Teotihuacana je povezan z vzponom mestnih državic v osrednjem delu Mehike. Pogosto se domneva, da so te zacvetele prav zaradi zatona Teotihuacana, čeprav je mogoče, da je bil vrstni red dogodkov ravno obraten: mesta, kot so Cacaxtla, Xochicalco, Teotenango in El Tajín, so morda najprej okrepila svojo moč in nato gospodarsko ohromila Teotihuacan, ki je bil ujet sredi planote in odrezan od trgovskih poti. To se je zgodilo okoli leta 600 n. št.; čeprav so ljudje tam živeli še nadaljnjih sto petdeset let, je bilo mesto sčasoma uničeno in zapuščeno, prebivalci pa so zatočišče poiskali v krajih, kot sta Culhuacán in Azcapotzalco, ob obali jezera Texcoco. === Majevska civilizacija v klasičnem obdobju === {{glavni|Maji}} [[File:Mayas en.PNG|thumb|Območje poselitve Majev in njihova glavna mesta]] Majevska kultura je bila ena najbolj razvitih in prepoznavnih mezoameriških kultur. Čeprav avtorji, kot je Michael D. Coe, menijo, da se majevska kultura povsem razlikuje od okoliških kultur, si številne elemente deli s preostalo Mezoameriko; mednje sodijo uporaba dveh koledarjev, številski sistem z osnovo 20, gojenje koruze, človeško žrtvovanje in določeni miti (na primer mit o petem soncu) ter kultno čaščenje božanstev, kot sta Pernata kača in bog dežja, ki ga v jeziku Jukatek-Majev imenujejo Chaac. [[File:Palenque Relief.jpg|thumb|left|Relief v muzeju v Palenqueju (Chiapas)]] Začetki majevske kulture segajo v čas razvoja naselbine Kaminaljuyu v gorskem svetu Gvatemale v srednjem predklasičnem obdobju. Po mnenju Richarda D. Hansna in drugih raziskovalcev so prve prave politične države v Mezoameriki tvorili Takalik Abaj v pacifiškem nižavju ter mesta El Mirador, Nakbe, Cival in San Bartolo (med drugim) v kotlini Mirador in regiji Petén. Arheologi so sprva menili, da se je ta razvoj zgodil stoletja pozneje, okoli 1. stoletja pr. n. št., vendar so nedavne raziskave v kotlini Petén in Belizeju dokazale nasprotno. Arheološki dokazi kažejo, da Maji nikoli niso oblikovali enotnega imperija; namesto tega so bili organizirani v manjše poglavarjeve skupnosti, ki so bile nenehno v vojni. López Austin in López Luján sta poudarila, da je za Maje v predklasičnem obdobju značilna bojevitost. Verjetno so obvladali vojskovanje bolje kot prebivalci Teotihuacána, vendar je predstavo o miroljubni družbi, posvečeni verskemu premišljevanju – ki se je ohranila vse do danes – še posebej spodbujala skupina majanistov v prvi polovici 20. stoletja, med katerimi sta bila Sylvanus G. Morley in J. Eric S. Thompson. Potrditev, da so Maji prakticirali človeško žrtvovanje in obredni [[kanibalizem]], je prišla precej pozneje (npr. s freskami v Bonampaku). Pisava in [[majevski koledar]] sta se v velikih majevskih mestih razvila precej zgodaj, okoli leta 1000 pr. n. št., nekateri najstarejši spominski spomeniki pa izvirajo z najdišč na majevskem območju. Arheologi so nekoč menili, da so majevska naselja delovala zgolj kot obredna središča, navadno prebivalstvo pa je živelo v okoliških vaseh. Vendar pa novejša izkopavanja kažejo, da so ta naselja imela razvito mestno infrastrukturo, primerljivo s tisto v mestih, kot so Tikal (ki je na vrhuncu okoli leta 750 menda štel kar 400.000 prebivalcev), Copán in druga. Že od predklasičnega obdobja so glavna središča povezovali sistemi za odvodnjavanje, akvadukti in tlakovane poti, imenovane ''sakbe'' (kar pomeni »bela cesta«). Gradnja teh naselij je potekala v okviru strogo slojevite družbe, v kateri je prevladovalo plemstvo, ki je hkrati predstavljalo politično, vojaško in versko elito. Elita je nadzorovala kmetijstvo, ki je temeljilo na kombinaciji različnih metod – od krčenja zemljišč do intenzivnega kmetovanja na umetnih terasah v okolici mest. Tako kot drugod po Mezoameriki so tudi tu najnižjim slojem nalagali dajatve – v naravi ali v obliki delovne sile –, kar jim je omogočalo zbiranje zadostnih sredstev za gradnjo javnih spomenikov, ki so utrjevali legitimnost njihove oblasti in družbene hierarhije. V zgodnjem klasičnem obdobju (okoli leta 370) je majevska politična elita vzdrževala tesne stike s Teotihuacánom; mogoče je celo, da je bil Tikal pomemben zaveznik Teotihuacánu in je nadzoroval trgovino z območjem ob Mehiškem zalivu ter z višavjem. Naposled so velika suša, ki je v 9. stoletju prizadela Srednjo Ameriko, pa tudi notranje vojne, okoljske katastrofe in lakota uničili majevski politični sistem, kar je privedlo do ljudskih vstaj in propada vladajočih političnih skupin. Številna mesta so bila opuščena in so ostala neznana vse do 19. stoletja, ko so potomci Majev popeljali skupino evropskih in ameriških arheologov do teh naselij, ki jih je skozi stoletja pogoltnila džungla. === Obdobje pozne klasike === [[File: Vessel with Codex-Style Scene LACMA M.2000.86 (1 of 13).jpg|thumb|Posoda v slogu kodeksov, ki pripada kulturi Aztatlan iz Nayarita (hrani se v muzeju LACMA)]] Obdobje pozne klasike (postklasično obdobje) zajema čas med letom 900 in španskim osvajanjem Mezoamerike, ki je potekalo med letoma 1521 in 1697. To je bilo obdobje, v katerem so vojaške dejavnosti pridobile velik pomen. Bojevniške skupine so z oblasti izrinile politične elite, povezane z duhovniškim slojem. Vendar pa je vsaj pol stoletja pred prihodom Špancev tudi bojevniški sloj začel prepuščati svoje privilegirane položaje zelo vplivni skupini, ki ni bila povezana s plemstvom: ''pochtecam'' – trgovcem, ki so si zaradi svoje gospodarske moči pridobili velik politični vpliv. Obdobje pozne klasike delimo na dve fazi. Prva je zgodnja pozna klasika, ki zajema obdobje od 10. do 13. stoletja in za katero je značilna hegemonija [[Tolteki|Toltekov]] iz Tule. Z 12. stoletjem se začne pozna faza tega obdobja, ki jo zaznamuje prihod Čičimekov (ljudstva, jezikovno sorodnega Toltekom in Mešikom). Slednji so se leta 1325 naselili v Mehiški dolini po dvestoletnem selitvenem pohodu iz Aztlána, katerega natančna lokacija ni znana. Številne družbene spremembe v tem zadnjem obdobju mezoameriške civilizacije so povezane s selitvami ljudstev s severa. Ta ljudstva so prišla iz območij Oasisamerike, Aridoamerike in severnega dela Mezoamerike, k čemur so jih spodbudile podnebne spremembe, ki so ogrožale njihovo preživetje. Selitve s severa so posledično povzročile premike ljudstev, ki so bila stoletja ukoreninjena v Mezoameriki; nekatera med njimi so se odselila v Srednjo Ameriko. [[File:Escudilla Chorotega.jpg|thumb|Keramika ljudstva Chorotega, ki je bilo v obdobju pozne klasike ena najbolj južno ležečih mezoameriških etničnih skupin]] V tem času je prišlo do številnih kulturnih sprememb. Ena izmed njih je bila širitev metalurgije, uvožene iz Južne Amerike; njeni najstarejši ostanki v Mezoameriki izvirajo iz zahodnih predelov, podobno kot pri keramiki. Mezoameričani niso dosegli visoke stopnje obvladovanja kovin; njihova uporaba je bila pravzaprav precej omejena (nekaj bakrenih sekir, igel in predvsem nakit). Najnaprednejše tehnike mezoameriške metalurgije so razvili [[Mixteki]], ki so izdelovali prefinjene in mojstrsko oblikovane predmete. Izjemen napredek je bil dosežen tudi v arhitekturi. Pri gradnji templjev so začeli uporabljati žeblje za pritrjevanje stenskih oblog, izboljšali so kakovost malte ter razširili uporabo stebrov in kamnitih streh – elementov, ki so jih v klasičnem obdobju uporabljali le Maji. Na področju kmetijstva se je razvil bolj zapleten namakalni sistem; zlasti na Mehiški planoti so ljudstvo Mešika (Azteki) obsežno uporabljali ''chinampe'' (plavajoče vrtove) in okoli njih zgradili mesto z 200.000 prebivalci. [[File: Xochimilco.jpg|right|thumb|Pogled na današnje ''chinampe'' (plavajoče vrtove) v Xochimilcu v Zveznem okrožju]] Tudi politični sistem je doživel pomembne spremembe. V zgodnjem obdobju po klasični dobi so si bojevite politične elite zagotavljale legitimnost s privrženostjo zapletenemu naboru verskih prepričanj, ki jih je López Austin poimenoval ''zuyuanidad''. V okviru tega sistema so se vladajoči sloji razglašali za potomce [[Quetzalcoatl|Quetzalcoatla]] – Pernate kače –, ki je bil ena od stvariteljskih sil in kulturni junak mezoameriške mitologije. Prav tako so se razglašali za naslednike mesta, ki je bilo prav tako mitsko: v jeziku nahuatl se je imenovalo ''Tollan'', v majevščini pa ''Zuyuá'' (iz česar je López Austin izpeljal ime za ta sistem verovanj). S tem imenom se je istovetilo več pomembnih prestolnic tistega časa (na primer Tollan Xicocotitlan, Tollan Chollollan, Tollan Teotihuacan). Mitski Tollan so dolgo enačili s Tulo v zvezni državi Hidalgo, vendar sta Enrique Florescano in López Austin trdila, da to nima podlage. Florescano navaja, da je bil mitski Tollan v resnici Teotihuacan, medtem ko López Austin meni, da je bil Tollan zgolj plod mezoameriške verske domišljije. Še ena značilnost sistema ''zuyuano'' je bilo sklepanje zavezništev z drugimi mestnimi državicami, ki so jim vladale skupine z enako ideologijo; takšen primer sta bila Liga Mayapán na Jukatanu in mixteška konfederacija vladarja »Osem jelenov« s sedežem v gorovju Oaxace. Za te družbe zgodnjega obdobja po klasični dobi sta bili značilni vojaška narava in večetnično prebivalstvo. [[File:Telamones Tula.jpg|thumb|Stebri iz Tule v zvezni državi Hidalgo]] Vendar pa je padec Tule omejil moč sistema ''zuyuano'', ki je dokončno propadel z razpadom Lige Mayapán in mixteške države ter opustitvijo Tule. V Mezoameriko so se priselile nove skupine s severa; čeprav so bile te skupine v sorodu s starodavnimi Tolteki, so imele povsem drugačno ideologijo kot obstoječe prebivalstvo. Zadnji med priseljenci so bili Mešiki (Mexica), ki so se naselili na majhnem otoku v jezeru Texcoco pod oblastjo Tepanekov iz Azcapotzalca. Ta skupina je v naslednjih desetletjih osvojila velik del Mezoamerike in ustvarila enotno ter centralizirano državo, katere edini tekmec je bil imperij Purépecha iz Michoacána. Nobena od obeh strani ni mogla premagati druge, zato je med njima očitno prišlo do sklenitve nekakšnega pakta o nenapadanju. Ob prihodu Špancev številna ljudstva pod oblastjo Mešikov (Mexica) niso več želela živeti pod njihovo vladavino. Zato so izkoristila priložnost, ki so jo ponudili Evropejci, in pristala na sodelovanje z njimi v prepričanju, da si bodo tako zagotovila svobodo, ne da bi se zavedala, da bo to vodilo v podjarmljenje celotnega mezoameriškega sveta. ==== Azteki ==== {{glavni|Azteki}} [[File:Mesoamérica y Centroamerica prehispanica siglo XVI.svg|upright=1.5|thumb|left|Mezoamerika in Srednja Amerika v 16. stoletju pred prihodom Špancev]] Med vsemi predkolumbovskimi mezoameriškimi kulturami so najbolj znani Mešiki iz mestne države Tenochtitlan, znani tudi kot Azteki. Azteški imperij je prevladoval v osrednji Mehiki skoraj stoletje pred španskim osvajanjem (1519–1521). Ljudstvo Mešikov je prišlo s severa ali zahoda Mezoamerike. Prebivalci Nayarita so verjeli, da je bil mitski Aztlán na otoku Mexcaltitán. Nekateri domnevajo, da je bil ta mitski otok nekje v zvezni državi Zacatecas, pojavile pa so se celo teorije, da je ležal tako daleč na severu kot današnja Nova Mehika. Kakor koli že, verjetno niso bili daleč oddaljeni od klasične mezoameriške tradicije. Dejansko so si delili številne značilnosti z ljudstvi osrednje Mezoamerike. Mešiki so govorili nahuatl, isti jezik, kot so ga uporabljali Tolteki in Čičimeki pred njimi. O datumu odhoda iz Aztlána potekajo razprave; kot možni datumi se omenjajo leta 1064, 1111 in 1168.<ref name="Miner">{{cite book|last1=Miner|first1=Dylan|title=Creating Aztlán: Chicano Art, Indigenous Sovereignty, and Lowriding Across Turtle Island|date=2014|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0816530038|page=223|url=https://books.google.com/books?id=QNBjBAAAQBAJ&q=departure+from+Aztl%C3%A1n+i&pg=PA223|access-date=3 February 2018}}</ref> Po dolgem potovanju so Mešiki v 14. stoletju prispeli v kotlino Mehiške planotee. Najprej so se naselili na različnih mestih ob bregovih (na primer v Culhuacánu in Tizapánu), nato pa so se ustalili na otočku v Mehiki pod zaščito Tezozómoca, kralja Tekpanekov. Mesto [[Tenochtitlan]] je bilo ustanovljeno leta 1325 kot zaveznik Azcapotzalca, vendar so se Mešiki manj kot stoletje pozneje, leta 1430, povezali s Texcocom in Tlacopanom ter v vojni proti Azcapotzalcu zmagali. Tako je nastala Trojna zveza, ki je nadomestila starodavno konfederacijo pod vodstvom Tekpanekov (v katero sta spadala tudi Coatlinchan in Culhuacán). Že v zgodnjem obdobju Trojne zveze so Mešiki začeli širitveno kampanjo, s katero so pridobili nadzor nad velikim delom Mezoamerike. V tem času je le nekaj regij ohranilo svojo neodvisnost: Tlaxcala (ljudstvo Nahua), Meztitlán (Otomí), Teotitlán del Camino (Cuicateki), Tututepec (Mixteki), Tehuantepec (Zapoteki) in severozahod (kjer so takrat vladali njihovi tekmeci, Taraski). Province pod nadzorom Trojne zveze so morale plačevati davek Tenochtitlanu; ti prispevki so zabeleženi v drugem kodeksu, znanem kot ''Matrícula de los Tributos'' (Register davkov). Ta dokument natančno določa količino in vrsto vsakega izdelka, ki ga je morala posamezna provinca oddati Mehikom. Državo Mehikov so leta 1521 osvojile španske sile pod vodstvom [[Hernán Cortés|Hernána Cortésa]] ter njihovi zavezniki iz vrst ljudstev Tlaxcala in Totonac. Poraz Mezoamerike je bil dokončen, ko so Španci leta 1697 požgali in do tal porušili Tayasal. == Obdobje po osvojitvi == === Kolonialno obdobje, 1521–1821 === [[File:Gran Pirámide de Cholula, Puebla, México, 2013-10-12, DD 10.JPG|thumb|Cerkev na vrhu piramide v Choluli]] Z uničenjem osrednjih struktur Azteškega imperija leta 1521 je osrednja Mehika prešla pod nadzor [[Španski imperij|Španskega imperija]]. V naslednjih desetletjih je pod španski nadzor prišla skoraj celotna Mezoamerika, kar je privedlo do precej enotne politike do domorodnega prebivalstva.<ref>{{cite journal |first = William B. |last = Taylor| author-link = | year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Colonial Period (1521–1821)| journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 | pages = 257–264}}</ref><ref>{{cite journal|first=Murdo J. |last = MacLeod|author-link=|year=2000|title=Mesoamerica since the Spanish Invasion: An Overview|journal = The Cambridge History of the Native Peoples of the Americas| volume=2|pages=1–43}}</ref> Španci so na mestu poražene azteške prestolnice Tenochtitlan ustanovili [[Ciudad de México]], sedež oblasti podkraljestva [[Nova Španija]]. Velik začetni projekt španskih osvajalcev je bilo pokristjanjevanje domorodnih ljudstev, saj je bilo krščanstvo edina dovoljena vera. Tega prizadevanja so se takoj po osvojitvi lotili [[frančiškani|frančiškanski]], [[dominikanci|dominikanski]] in [[avguštinci|[avguštinski]] menihi. Ključnega pomena za španske osvajalce je bila delitev vojnega plena. Poleg očitnega materialnega plenjenja je bila za osvajalce dolgoročno najpomembnejša pridobitev preusmeritev obstoječega sistema dajatev in obveznega dela v korist španskih zmagovalcev. To so dosegli z uvedbo sistema ''[[encomienda]]'', v okviru katerega so dajatve in delovno silo posameznih domorodnih skupnosti dodelili določenim španskim osvajalcem. Na ta način so gospodarske in politične ureditve na ravni domorodnih skupnosti v veliki meri ostale nespremenjene. Domorodna skupnost – ''altepetl'' na območju ljudstva Nahua oziroma ''cah'' na območju Majev – je bila ključna za kulturno preživetje domorodcev pod špansko oblastjo, hkrati pa je zagotavljala strukturo za njihovo gospodarsko izkoriščanje. Španci so vsa domorodna ljudstva označevali kot »Indijance« (''indios''), izraza, ki ga domorodci nikoli niso sprejeli. Pravno so spadali pod jurisdikcijo tako imenovane ''República de Indios'' (republike Indijancev). Bili so pravno ločeni od ''República de Españoles'' (republike Špancev), ki je vključevala Evropejce, Afričane in pripadnike mešanih rasnih skupin (''castas''). Na splošno so domorodne skupnosti v Mezoameriki ohranile velik del svojih predkolumbovskih družbenih in političnih struktur, pri čemer so domorodne elite še naprej delovale kot voditelji v svojih skupnostih. Te elite so delovale kot posredniki s špansko krono, dokler so ostajale zveste. V kolonialnem obdobju je v mezoameriških skupnostih prišlo do pomembnih sprememb, vendar so bili prebivalci Mezoamerike skozi celotno kolonialno obdobje največja posamezna nešpanska skupina v kolonialni Mehiki, precej številčnejša od celotne španske populacije.<ref>{{cite book|first= Ida|last=Altman|author-link=| year=2003|title=The Early History of Greater Mexico|publisher=Prentice Hall|pages=143–161|display-authors=etal}}</ref> Čeprav je španski kolonialni sistem ljudstvom Mezoamerike vsilil številne spremembe, niso bila prisiljena v prevzem španščine, mezoameriški jeziki pa so se ohranili in cvetijo še danes. === Postkolonialno obdobje, od leta 1821 do danes === [[File:Indios Lenca de Guajiquiro.jpg|thumb|Litografija iz leta 1859, ki prikazuje več pripadnikov domorodnega ljudstva Lenca v kraju Guajiquiro v Hondurasu]] [[Mehika]] in [[Srednja Amerika]] sta leta 1821 postali neodvisni od Španije; pri tem so v desetletja trajajočih političnih bojih sodelovali tudi domorodci, vendar so jih pri tem vodili lastni motivi. S padcem kolonialne oblasti je mehiška država odpravila razlikovanje med etničnimi skupinami, torej ločeno upravljanje domorodnega prebivalstva v okviru t. i. ''República de Indios'' (republike domorodcev). Nova suverena država je – vsaj teoretično – vse Mehičane opredelila kot državljane neodvisne nacionalne države in ne več kot vazale španske krone z različnim pravnim statusom. Dolgotrajno obdobje političnega kaosa med belimi elitami po osamosvojitvi na domorodna ljudstva in njihove skupnosti večinoma ni vplivalo. Mehiški konservativci so imeli v rokah večino oblasti v nacionalni vladi in so ohranjali prakse iz starega kolonialnega reda. Vendar pa so v 1850-ih oblast prevzeli mehiški liberalci in poskušali oblikovati ter uvesti reforme, ki so vplivale tako na domorodne skupnosti kot na Katoliško cerkev. Mehiška ustava iz leta 1857 je korporacijam (vključno s cerkvenimi ustanovami) odvzela pravico do lastništva zemlje; cilj tega ukrepa je bil odvzeti premoženje Katoliški cerkvi v Mehiki in prisiliti domorodne skupnosti k razdelitvi zemlje, ki so jo imele v skupni lasti. Liberalci so si prizadevali, da bi se člani domorodnih skupnosti, ki so se ukvarjali s samooskrbnim kmetovanjem, prelevili v samostojne kmete, ki bi imeli zemljo v lastni posesti. Mehiški konservativci so liberalne reformne zakone zavračali, saj so ti posegali v položaj Katoliške cerkve, vendar so v državljanski vojni, ki je trajala tri leta, sodelovale tudi domorodne skupnosti. V poznem 19. stoletju je liberalni general in mestik [[Porfirio Díaz]] veliko prispeval k modernizaciji Mehike in njenemu vključevanju v svetovno gospodarstvo, vendar so se znova pojavili pritiski na domorodne skupnosti in njihovo zemljo. Ti so v določenih delih Mehike prerasli v odprte konflikte med desetletno državljansko vojno, znano kot [[mehiška revolucija]] (1910–1920). Po revoluciji je mehiška vlada poskušala hkrati krepiti domorodno kulturo in domorodce vključiti kot državljane v nacionalno skupnost ter jih preoblikovati v kmete (''campesinos''). Izkazalo se je, da je to težje, kot so predvidevali snovalci politik, saj so se odporne domorodne skupnosti še naprej borile za svoje pravice znotraj države. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20091212112855/http://www.theancientweb.com/explore/content.aspx?content_id=19 The Civilizations of Ancient Mesoamerica] (archived 12 December 2009) * [http://archaeologic.com/mesoamerica.htm Mesoamerica] * [https://web.archive.org/web/20100624113748/http://web.ku.edu/~hoopes/aztlan/History.htm History, Myth, and Migration in Mesoamerica] (archived 24 June 2010) * [http://www.mesoweb.org Mesoweb Research Center] * [https://web.archive.org/web/20190904224132/http://www.famsi.org/ FAMSI, Foundation for Mesoamerican Study] (archived 4 September 2019) * [http://www.wayeb.org European Mayanist] * [http://www.miradorbasin.com The Mirador Basin Project] * [https://web.archive.org/web/20070718071547/http://www.authenticmaya.com/ Guatemala Cradle of the Maya Civilization] (archived 18 July 2007) {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Chronology}} [[Kategorija:Mezoamerika|*]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Srednje Amerike]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] tc43rpfn6bgr7wl5057n3ubyngw2eto 0 608916 6753401 6753367 2026-09-21T12:06:12Z Macbew101010231 266107 6753401 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Osebnost | ime = Robert Čeferin | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = [[11.9.1966]] | kraj_rojstva = Kranj | državljanstvo = {{zastava|Slovenija}} | poklic = [[Jamarstvo|jamar]], jamski [[potapljač]], [[gasilski častnik]], inženir }} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11.9.1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in pod vodo. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 4ysqffaxa2e0y9m5una1jhp0lm100fg 6753408 6753401 2026-09-21T12:13:29Z Macbew101010231 266107 6753408 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Robert Čeferin | slika = | opis_slike = | velikost_slike = | rojstno_ime = Robert Čeferin | datum_rojstva = 11. september 1966 | kraj_rojstva = [[Kranj]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | državljanstvo = {{Zastava|Slovenija}} | poklic = [[Jamarstvo|jamar]], jamski [[potapljač]], [[gasilski častnik]], inženir | znan_po = raziskovanje jam (Arkada, Šmarjetna gora), vodenje enote Civilne zaščite }} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11.9.1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in pod vodo. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] bjwiwgt77cx8kxy96a5q1f4jmvi21kd 6753411 6753408 2026-09-21T12:17:30Z Macbew101010231 266107 6753411 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Robert Čeferin | datum_rojstva = 11. september 1966 | kraj_rojstva = [[Kranj]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | državljanstvo = {{Zastava|Slovenija}} | poklic = [[Jamarstvo|jamar]], jamski [[potapljač]], [[gasilski častnik]], inženir | znan_po = raziskovanje jam (Arkada, Šmarjetna gora), vodenje enote Civilne zaščite }} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september 1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] jchyqcl186a86ma2ooxi2a1rw432xuk 6753412 6753411 2026-09-21T12:21:37Z Macbew101010231 266107 6753412 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Robert Čeferin | rojstno_ime = Robert Čeferin | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = 11. september 1966 | kraj_rojstva = [[Kranj]], [[Slovenija]] '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september 1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] e7wxf7yn1bo4ch82ns7v0gkkscn10ws 6753413 6753412 2026-09-21T12:24:55Z Macbew101010231 266107 6753413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Robert Čeferin | rojstno_ime = Robert Čeferin | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = 11. september 1966 | kraj_rojstva = [[Kranj]], [[Slovenija]] | državljanstvo = {{Zastava|Slovenija}} | poklic = [[Jamarstvo|jamar]], jamski [[potapljač]], [[gasilski častnik]], inštruktor potapljanja, inženir | znan_po = raziskovanje jam (Arkada, Šmarjetna gora, Bašeljsko brezno) }} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september 1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] b30opw2572kdle1c0iwp5h1r4ib8qzs 6753415 6753413 2026-09-21T12:31:02Z Macbew101010231 266107 6753415 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september 1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 9brschvozf9akw5wi91na4aeejt88y8 6753416 6753415 2026-09-21T12:35:36Z Yerpo 8417 vrnjena oznaka 6753416 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 2alx9q0msvm2ufd1uo7du5zhft7fcz9 6753417 6753416 2026-09-21T12:36:20Z Macbew101010231 266107 6753417 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] sukrowyn2fm248wzub0j6wr8fn6onj8 6753418 6753417 2026-09-21T12:36:53Z Macbew101010231 266107 6753418 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] m1zw46gkplyio31bb0nltnbh0orijdl 6753420 6753418 2026-09-21T12:39:30Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6753418|6753418]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Macbew101010231|Macbew101010231]] ([[User talk:Macbew101010231|pogovor]]) 6753420 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] sukrowyn2fm248wzub0j6wr8fn6onj8 6753421 6753420 2026-09-21T12:42:02Z Macbew101010231 266107 6753421 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama v rudniku mangana pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo v rudniku mangana pod Šmarjetno goro). * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/67-prejeto-gradivo-2006] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/71-prejeto-gradivo-2010] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/211-prejeto-gradivo-2015] - arhiv Kataster 2015 [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] gw1wv797r5c16083lpyly0drvh4byl0 6753422 6753421 2026-09-21T12:42:35Z Macbew101010231 266107 6753422 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama v rudniku mangana pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo v rudniku mangana pod Šmarjetno goro). * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/67-prejeto-gradivo-2006] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/71-prejeto-gradivo-2010] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/211-prejeto-gradivo-2015] - arhiv Kataster 2015 [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 7xfy3qlitsfw9sizj4fyk88gfeffry5 6753423 6753422 2026-09-21T12:43:27Z Macbew101010231 266107 6753423 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama v rudniku mangana pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo v rudniku mangana pod Šmarjetno goro). * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/67-prejeto-gradivo-2006] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/71-prejeto-gradivo-2010] - arhiv Kataster 2010 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/211-prejeto-gradivo-2015] - arhiv Kataster 2015 [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 80np2n6h4yffusy72z7peqbw6a5caag 6753426 6753423 2026-09-21T12:45:48Z Macbew101010231 266107 6753426 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama v rudniku mangana pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar, Vis, Biševo, ...) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Bastašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo v rudniku mangana pod Šmarjetno goro). * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/67-prejeto-gradivo-2006] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/71-prejeto-gradivo-2010] - arhiv Kataster 2010 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/211-prejeto-gradivo-2015] - arhiv Kataster 2015 [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 4l48ezobidys9xb4o0eq4bob3nk3oir 6753499 6753426 2026-09-21T17:52:03Z Yerpo 8417 znova vrnjena predloga 6753499 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[11. september]] [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux Engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju in nudenju pomoči potrebni, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in iz vode. V tej vlogi je sodeloval v številnih usposabljanjih in zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama v rudniku mangana pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar, Vis, Biševo, ...) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Bastašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo v rudniku mangana pod Šmarjetno goro). * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/67-prejeto-gradivo-2006] - arhiv Kataster 2006 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/71-prejeto-gradivo-2010] - arhiv Kataster 2010 * [https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/211-prejeto-gradivo-2015] - arhiv Kataster 2015 {{DEFAULTSORT:Čeferin, Robert}} [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 72ow3yah7p89lpiazrp9t6mv9kv3a6o 0 608919 6753405 2026-09-21T12:11:47Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Noreña */ 6753405 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Noreña | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Noreña.jpg | image_caption = | image_flag = Flag norena.svg | image_shield = Escudo de Noreña (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Noreña | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Amparo Antuña Suárez | area_total_km2 = 5,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5131 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|23|38|N|5|42|24|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 522 | website = https://www.aytonorena.es/ | footnotes = }} [[Slika:Quiosco Noreña.jpg|thumb|desno|Paviljon v Noreñi]] [[Slika:Casa de Sorribas.jpg|thumb|desno|Hiša Adriana Díaza v Sorribasu]] [[Slika:Imagen del Ecce Homo.JPG|thumb|desno|Ecce Homo Noreñe]] [[Slika:Monumento al gochu.jpg|thumb|desno|''Al Gochu'']] '''Noreña''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Občino v celoti obkroža občina [[Siero]].<ref name="vivir" /> Noreña je najmanjša občina v vsej Asturiji, hkrati ima izjemno bogato in omembe vredno kulturo. Gostota prebivalstva je tukaj največja v nasprotju z drugimi večjimi asturijskimi občinami.<ref name="vivir" /><ref name="ecopobl" /> Zelo je znana o svoji mesni industriji, predvsem so izvrstne noreñske klobase.<ref name="vivir" /> == Zgodovina == Noreña je bila zelo pozno, leta 1151 omenjena prvič v listinah, v zvezi z darovanjem samostanu Sv. Vincencija. Kot samostojna občina se pojavi v 14. stoletju in je bila pod pravno oblastjo škofa v Oviedu, ki je imenoval sodnike in župane, zato so bili pogosti prepiri med občino in škofom, ki so bili včasih nasilni. O nasilju pričajo različni dokumenti, ki predstavijo velikokrat romaneskne dogodljaje iz teh časov.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Oblast cerkve je bila ohranjena nad Noreño tudi potem, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji s papeškim dovoljenjem, vendar to ni prizadelo Noreñe.<ref name="historia" /> 23. maja 1809 so [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]] zasedle Noreño. Občani so se v [[gverilsko bojevanje|gverilskih bojih]] borili proti sovražnikom pod vodstvom čevljarja [[Enrique Fombella|Enriqueta Fombelle]].<ref>{{navedi novice|title=Historia de Noreña |work=Vivir Asturias |url=https://norena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60655097/historia-norena |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Tras la estela del guerrillero |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/centro/2012/11/08/estela-guerrillero-20770145.html |date=8.11.2012 |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> 1827 so Noreño priključili k Sieru, nato se je 1833 osamosvojila. V tem stoletju so se veliko razvijale naslednje panoge: mesna industrija, usnjarska industrija in tovarna čevljev.<ref name="historia" /> 1834 je pustošila [[kolera]] v Noreñi, ko je umrla več kot polovica (178 ljudi) v epidemiji. 1855 je ponovno izbruhnila kolera, ki je takrat imela 116 žrtev. Nato se je odločila občina Siero o izgraditvi ustrezne kanalizacije.<ref>{{cite journal|title=La epidemia de cólera de 1834 en Noreña |first=Alejandro |last=Braña Vigil |journal=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos |issn=1133-5262 |volume=49 |number=145 |year=1995 |pages=159-182 |language=es}}</ref> == Geografija == Teren je manj hribovit, tudi klanci niso strminasti. Večina prebivalstva žive na klancu El Rebollín.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Noreña |work=Vivir Asturias |url=https://norena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60655123/geografia-norena |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Glavna reka očine je Noreña (La Lomba), ki izvira iz južnega klanca Collade in se izliva v reko Ñora pri Lugonesu, ki je pritok reke Nalón.<ref name="vivir" /> Podnebje je [[zmerno podnebje]] in soparno. Poletja so velikokrat suha, količina v obliki deža je pogostejša pozimi. == Gospodarstvo == Danes je usnjarska industrija nehala (nekoč so bili noreñski usnjarski izdelki priljubljeni v vsej Španiji).<ref name="ecopobl">{{navedi novice|title=Economía y Población |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/estadisticas |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Gospodarstvo se popolnoma temelji na mesni industriji, hkrati je vzpon tudi v gradbeni industriji.<ref name="ecopobl" /> Mesna industrija zaposluje skoraj 600 ljudi v občini in izvaža svoje izdelke v deset drugih [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]], v zadnjih časih so se pojavili ti izdelki tudi na trgih [[Francija|Francije]] in [[Nemčija|Nemčije]]. Turistična infrastruktura je zelo ugodna in ustrezna, zato je Noreña turistično središče, na katero pozitivno vpliva bližina naselij Lugones in Pola de Siero.<ref name="ecopobl" /> == Kultura == Na glavnem trgu Noreñe je paviljon iz kovanega železa, ki ga je načrtoval Juan Miguel de la Guardia. Paviljon je bil odkrit 17. septembra 1892. Istočasno so bili pripravljeni okrasni vrti in kioski, ki so še naprej lepotičili razgled. Noreña se lahko hvali s palačima Rebollín in Miraflores (iz 16. in 18. stoletja) ter s stolpom Reloj iz 1694, kjer so imeli nekoč seje, pozneje so ga uporabili za ječo. Stolp je 1864 dobil uro, ki je usklajevala dnevno delo čevljarjev.<ref>{{navedi novice|title=Torre del Reloj |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/torre-del-reloj |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Cerkev Marije Device je bila zgrajena v 16. stoletju na mestu stare cerkve, ki je bila zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] in so v njej pokopali 1441 škofa Ovieda Diega Ramíreza de Guzmána. Poleg cerkve je zelo znana kapela Ecce Homo v Noreñi. Izvirna kapela je bila uničena v požaru 1901, sedanjo so zidali 1903. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so poškodovali opreme; takrat so [[druga španska republika|republikanci]] zažgali več neprecenljive podobe in slike. V Sorribasu je ohranjena kmečka hiša Adriana Díaza iz 17. stoletja, ki je eden najlepših primerov starega asturijskega ljudskega stavbarstva. Na glavnem pročelju je ohranjen tudi napis, ki prosi Božji blagoslov za domačijo. 2006 se je začel projekt sanacije in obnovitve stavbe. Tudi je pomemben kulturni spomenik počitniška hiša pisatelja [[Pérez de Ayala|Péreza de Ayale]], ki je bila zgrajena 1874. 2001 so postavili kip ''Al Gochu'' (pomeni prašič v [[asturijščina|asturijskem jeziku]]), ki je v spomin velike in stare tradicije kakovostne mesne industrije Noreñe.<ref name="vivir" /> 1988 so ustanovili t. i. mesni viteški red v Sabadiegu za ohranitev lokalne tradiocalne gastronomije in osredotoči na uživanje znane asturijske klobase [[chorizu]]. V Noreñi pogosto imajo gastronomijske prireditve in festivale. == Znane osebe == * [[Elena Rato]], kiparka * [[Pedro José de Faya]], kirurg * [[Alberto Colunga]], teolog in biblicist == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] a2ij2jjwutux4nq4tk3e81jlr75k4ch 6753407 6753405 2026-09-21T12:13:24Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Geografija */ 6753407 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Noreña | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Noreña.jpg | image_caption = | image_flag = Flag norena.svg | image_shield = Escudo de Noreña (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Noreña | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Amparo Antuña Suárez | area_total_km2 = 5,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5131 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|23|38|N|5|42|24|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 522 | website = https://www.aytonorena.es/ | footnotes = }} [[Slika:Quiosco Noreña.jpg|thumb|desno|Paviljon v Noreñi]] [[Slika:Casa de Sorribas.jpg|thumb|desno|Hiša Adriana Díaza v Sorribasu]] [[Slika:Imagen del Ecce Homo.JPG|thumb|desno|Ecce Homo Noreñe]] [[Slika:Monumento al gochu.jpg|thumb|desno|''Al Gochu'']] '''Noreña''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Občino v celoti obkroža občina [[Siero]].<ref name="vivir" /> Noreña je najmanjša občina v vsej Asturiji, hkrati ima izjemno bogato in omembe vredno kulturo. Gostota prebivalstva je tukaj največja v nasprotju z drugimi večjimi asturijskimi občinami.<ref name="vivir" /><ref name="ecopobl" /> Zelo je znana o svoji mesni industriji, predvsem so izvrstne noreñske klobase.<ref name="vivir" /> == Zgodovina == Noreña je bila zelo pozno, leta 1151 omenjena prvič v listinah, v zvezi z darovanjem samostanu Sv. Vincencija. Kot samostojna občina se pojavi v 14. stoletju in je bila pod pravno oblastjo škofa v Oviedu, ki je imenoval sodnike in župane, zato so bili pogosti prepiri med občino in škofom, ki so bili včasih nasilni. O nasilju pričajo različni dokumenti, ki predstavijo velikokrat romaneskne dogodljaje iz teh časov.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Oblast cerkve je bila ohranjena nad Noreño tudi potem, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji s papeškim dovoljenjem, vendar to ni prizadelo Noreñe.<ref name="historia" /> 23. maja 1809 so [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]] zasedle Noreño. Občani so se v [[gverilsko bojevanje|gverilskih bojih]] borili proti sovražnikom pod vodstvom čevljarja [[Enrique Fombella|Enriqueta Fombelle]].<ref>{{navedi novice|title=Historia de Noreña |work=Vivir Asturias |url=https://norena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60655097/historia-norena |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Tras la estela del guerrillero |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/centro/2012/11/08/estela-guerrillero-20770145.html |date=8.11.2012 |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> 1827 so Noreño priključili k Sieru, nato se je 1833 osamosvojila. V tem stoletju so se veliko razvijale naslednje panoge: mesna industrija, usnjarska industrija in tovarna čevljev.<ref name="historia" /> 1834 je pustošila [[kolera]] v Noreñi, ko je umrla več kot polovica (178 ljudi) v epidemiji. 1855 je ponovno izbruhnila kolera, ki je takrat imela 116 žrtev. Nato se je odločila občina Siero o izgraditvi ustrezne kanalizacije.<ref>{{cite journal|title=La epidemia de cólera de 1834 en Noreña |first=Alejandro |last=Braña Vigil |journal=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos |issn=1133-5262 |volume=49 |number=145 |year=1995 |pages=159-182 |language=es}}</ref> == Geografija == Teren je manj hribovit, tudi klanci niso strminasti. Večina prebivalstva žive na klancu El Rebollín.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Noreña |work=Vivir Asturias |url=https://norena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60655123/geografia-norena |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Glavna reka očine je Noreña (La Lomba), ki izvira iz južnega klanca Collade in se izliva v reko Ñora pri Lugonesu, ki je pritok reke Nalón.<ref name="vivir" /> Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno. Poletja so velikokrat suha, količina v obliki deža je pogostejša pozimi. == Gospodarstvo == Danes je usnjarska industrija nehala (nekoč so bili noreñski usnjarski izdelki priljubljeni v vsej Španiji).<ref name="ecopobl">{{navedi novice|title=Economía y Población |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/estadisticas |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Gospodarstvo se popolnoma temelji na mesni industriji, hkrati je vzpon tudi v gradbeni industriji.<ref name="ecopobl" /> Mesna industrija zaposluje skoraj 600 ljudi v občini in izvaža svoje izdelke v deset drugih [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]], v zadnjih časih so se pojavili ti izdelki tudi na trgih [[Francija|Francije]] in [[Nemčija|Nemčije]]. Turistična infrastruktura je zelo ugodna in ustrezna, zato je Noreña turistično središče, na katero pozitivno vpliva bližina naselij Lugones in Pola de Siero.<ref name="ecopobl" /> == Kultura == Na glavnem trgu Noreñe je paviljon iz kovanega železa, ki ga je načrtoval Juan Miguel de la Guardia. Paviljon je bil odkrit 17. septembra 1892. Istočasno so bili pripravljeni okrasni vrti in kioski, ki so še naprej lepotičili razgled. Noreña se lahko hvali s palačima Rebollín in Miraflores (iz 16. in 18. stoletja) ter s stolpom Reloj iz 1694, kjer so imeli nekoč seje, pozneje so ga uporabili za ječo. Stolp je 1864 dobil uro, ki je usklajevala dnevno delo čevljarjev.<ref>{{navedi novice|title=Torre del Reloj |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/torre-del-reloj |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Cerkev Marije Device je bila zgrajena v 16. stoletju na mestu stare cerkve, ki je bila zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] in so v njej pokopali 1441 škofa Ovieda Diega Ramíreza de Guzmána. Poleg cerkve je zelo znana kapela Ecce Homo v Noreñi. Izvirna kapela je bila uničena v požaru 1901, sedanjo so zidali 1903. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so poškodovali opreme; takrat so [[druga španska republika|republikanci]] zažgali več neprecenljive podobe in slike. V Sorribasu je ohranjena kmečka hiša Adriana Díaza iz 17. stoletja, ki je eden najlepših primerov starega asturijskega ljudskega stavbarstva. Na glavnem pročelju je ohranjen tudi napis, ki prosi Božji blagoslov za domačijo. 2006 se je začel projekt sanacije in obnovitve stavbe. Tudi je pomemben kulturni spomenik počitniška hiša pisatelja [[Pérez de Ayala|Péreza de Ayale]], ki je bila zgrajena 1874. 2001 so postavili kip ''Al Gochu'' (pomeni prašič v [[asturijščina|asturijskem jeziku]]), ki je v spomin velike in stare tradicije kakovostne mesne industrije Noreñe.<ref name="vivir" /> 1988 so ustanovili t. i. mesni viteški red v Sabadiegu za ohranitev lokalne tradiocalne gastronomije in osredotoči na uživanje znane asturijske klobase [[chorizu]]. V Noreñi pogosto imajo gastronomijske prireditve in festivale. == Znane osebe == * [[Elena Rato]], kiparka * [[Pedro José de Faya]], kirurg * [[Alberto Colunga]], teolog in biblicist == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] qjxzadz764edaps4by2b1p8bbxfmge2 6753561 6753407 2026-09-21T19:42:14Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6753561 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Noreña | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Noreña.jpg | image_caption = | image_flag = Flag norena.svg | image_shield = Escudo de Noreña (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Noreña | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Amparo Antuña Suárez | area_total_km2 = 5,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5131 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|23|38|N|5|42|24|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 522 | website = https://www.aytonorena.es/ | footnotes = }} [[Slika:Quiosco Noreña.jpg|thumb|desno|Paviljon v Noreñi]] [[Slika:Casa de Sorribas.jpg|thumb|desno|Hiša Adriana Díaza v Sorribasu]] [[Slika:Imagen del Ecce Homo.JPG|thumb|desno|Ecce Homo Noreñe]] [[Slika:Monumento al gochu.jpg|thumb|desno|''Al Gochu'']] '''Noreña''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Občino v celoti obkroža občina [[Siero]].<ref name="vivir" /> Noreña je najmanjša občina v vsej Asturiji, hkrati ima izjemno bogato in omembe vredno kulturo. Gostota prebivalstva je tukaj največja v nasprotju z drugimi večjimi asturijskimi občinami.<ref name="vivir" /><ref name="ecopobl" /> Zelo je znana o svoji mesni industriji, predvsem so izvrstne noreñske klobase.<ref name="vivir" /> == Zgodovina == Noreña je bila zelo pozno, leta 1151 omenjena prvič v listinah, v zvezi z darovanjem samostanu sv. Vincencija. Kot samostojna občina se pojavi v 14. stoletju in je bila pod pravno oblastjo škofa v Oviedu, ki je imenoval sodnike in župane, zato so bili pogosti prepiri med občino in škofom, ki so bili včasih nasilni. O nasilju pričajo različni dokumenti, ki predstavijo velikokrat romaneskne dogodljaje iz teh časov.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Oblast cerkve je bila ohranjena nad Noreño tudi potem, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji s papeškim dovoljenjem, vendar to ni prizadelo Noreñe.<ref name="historia" /> 23. maja 1809 so [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]] zasedle Noreño. Občani so se v [[gverilsko bojevanje|gverilskih bojih]] borili proti sovražnikom pod vodstvom čevljarja [[Enrique Fombella|Enriqueta Fombelle]].<ref>{{navedi novice|title=Historia de Noreña |work=Vivir Asturias |url=https://norena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60655097/historia-norena |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Tras la estela del guerrillero |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/centro/2012/11/08/estela-guerrillero-20770145.html |date=8.11.2012 |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> 1827 so Noreño priključili k Sieru, nato se je 1833 osamosvojila. V tem stoletju so se veliko razvijale naslednje panoge: mesna industrija, usnjarska industrija in tovarna čevljev.<ref name="historia" /> 1834 je pustošila [[kolera]] v Noreñi, ko je umrla več kot polovica (178 ljudi) v epidemiji. 1855 je ponovno izbruhnila kolera, ki je takrat imela 116 žrtev. Nato se je odločila občina Siero o izgraditvi ustrezne kanalizacije.<ref>{{cite journal|title=La epidemia de cólera de 1834 en Noreña |first=Alejandro |last=Braña Vigil |journal=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos |issn=1133-5262 |volume=49 |number=145 |year=1995 |pages=159-182 |language=es}}</ref> == Geografija == Teren je manj hribovit, tudi klanci niso strminasti. Večina prebivalstva žive na klancu El Rebollín.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Noreña |work=Vivir Asturias |url=https://norena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60655123/geografia-norena |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Glavna reka očine je Noreña (La Lomba), ki izvira iz južnega klanca Collade in se izliva v reko Ñora pri Lugonesu, ki je pritok reke Nalón.<ref name="vivir" /> Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno. Poletja so velikokrat suha, količina v obliki deža je pogostejša pozimi. == Gospodarstvo == Danes je usnjarska industrija nehala (nekoč so bili noreñski usnjarski izdelki priljubljeni v vsej Španiji).<ref name="ecopobl">{{navedi novice|title=Economía y Población |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/estadisticas |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Gospodarstvo se popolnoma temelji na mesni industriji, hkrati je vzpon tudi v gradbeni industriji.<ref name="ecopobl" /> Mesna industrija zaposluje skoraj 600 ljudi v občini in izvaža svoje izdelke v deset drugih [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]], v zadnjih časih so se pojavili ti izdelki tudi na trgih [[Francija|Francije]] in [[Nemčija|Nemčije]]. Turistična infrastruktura je zelo ugodna in ustrezna, zato je Noreña turistično središče, na katero pozitivno vpliva bližina naselij Lugones in Pola de Siero.<ref name="ecopobl" /> == Kultura == Na glavnem trgu Noreñe je paviljon iz kovanega železa, ki ga je načrtoval Juan Miguel de la Guardia. Paviljon je bil odkrit 17. septembra 1892. Istočasno so bili pripravljeni okrasni vrti in kioski, ki so še naprej lepotičili razgled. Noreña se lahko hvali s palačima Rebollín in Miraflores (iz 16. in 18. stoletja) ter s stolpom Reloj iz 1694, kjer so imeli nekoč seje, pozneje so ga uporabili za ječo. Stolp je 1864 dobil uro, ki je usklajevala dnevno delo čevljarjev.<ref>{{navedi novice|title=Torre del Reloj |work=Ayuntamiento de Noreña |url=https://www.aytonorena.es/torre-del-reloj |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Cerkev Marije Device je bila zgrajena v 16. stoletju na mestu stare cerkve, ki je bila zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] in so v njej pokopali 1441 škofa Ovieda Diega Ramíreza de Guzmána. Poleg cerkve je zelo znana kapela Ecce Homo v Noreñi. Izvirna kapela je bila uničena v požaru 1901, sedanjo so zidali 1903. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so poškodovali opreme; takrat so [[druga španska republika|republikanci]] zažgali več neprecenljive podobe in slike. V Sorribasu je ohranjena kmečka hiša Adriana Díaza iz 17. stoletja, ki je eden najlepših primerov starega asturijskega ljudskega stavbarstva. Na glavnem pročelju je ohranjen tudi napis, ki prosi Božji blagoslov za domačijo. 2006 se je začel projekt sanacije in obnovitve stavbe. Tudi je pomemben kulturni spomenik počitniška hiša pisatelja [[Pérez de Ayala|Péreza de Ayale]], ki je bila zgrajena 1874. 2001 so postavili kip ''Al Gochu'' (pomeni prašič v [[asturijščina|asturijskem jeziku]]), ki je v spomin velike in stare tradicije kakovostne mesne industrije Noreñe.<ref name="vivir" /> 1988 so ustanovili t. i. mesni viteški red v Sabadiegu za ohranitev lokalne tradiocalne gastronomije in osredotoči na uživanje znane asturijske klobase [[chorizu]]. V Noreñi pogosto imajo gastronomijske prireditve in festivale. == Znane osebe == * [[Elena Rato]], kiparka * [[Pedro José de Faya]], kirurg * [[Alberto Colunga]], teolog in biblicist == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] o8z0mnesb3ezkulr78z2mcb9er3c848 0 608920 6753406 2026-09-21T12:11:52Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753406 wikitext text/x-wiki [[File:Pok ta pok ballgame maya indians mexico 3.JPG|thumb|Žoga pred golom med igro ''pok-ta-pok'', 2006]] '''Mezoameriška igra z žogo''' ({{langx|nci|ōllamalīztli}}, {{IPA|nah|oːlːamaˈlist͡ɬi}}, {{langx|emy|pitz}}; {{langx|es|Juego de pelota mesoamericano}}) je bila športna igra z obrednim pomenom, ki so jo ljudstva stare [[Mezoamerika|Mezoamerike]] igrala vsaj od leta 1650 pr. n. št.<ref>Jeffrey P. Blomster and Víctor E. Salazar Chávez. [https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.aay6964 "Origins of the Mesoamerican ballgame: Earliest ballcourt from the highlands found at Etlatongo, Oaxaca, Mexico"], ''Science Advances'', 13 March 2020. Retrieved 14 March 2020.</ref> (srednje predklasično obdobje mezoameriške predkolumbovske dobe). Šport je skozi tisočletja v različnih krajih poznal različne izvedbe; posodobljena različica igre, imenovana ''ulama'', se v nekaterih delih Mehike med tamkajšnjimi staroselskimi ljudstvi igra še danes.<ref name="FOX">Fox, John (2012). [https://books.google.com/books?id=LD6h3NHeHxgC ''The Ball: Discovering the Object of the Game''], 1st ed., New York: Harper. {{ISBN|9780061881794}}. Cf. Chapter 4: "Sudden Death in the New World" about the Ulama game.</ref> Pravila igre niso znana, vendar so bila glede na njeno naslednico, igro ''ulama'', verjetno podobna pravilom igre ''racquetball'',<ref name="Schwartz-2008">{{cite news|ref=Schwartz|last1=Schwartz|first1=Jeremy|title=Indigenous groups keep ancient sports alive in Mexico|url=http://www.statesman.com/news/content/news/stories/world/12/19/1219mexoldsports.html|access-date=20 December 2008|work=Austin American-Statesman|date=19 December 2008}}{{Dead link|date=December 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> pri kateri je cilj ohraniti žogo v igri. Kamniti goli na igriščih so poznejša dopolnitev igre. Po najbolj razširjeni teoriji o igri so igralci žogo udarjali s kolki, čeprav so nekatere različice dovoljevale uporabo podlakti, loparjev, kijev ali kamnov v rokah. Žoga je bila izdelana iz trdne naravne gume in je tehtala do 4,1 kg, ​​njena velikost pa se je skozi čas oziroma glede na različico igre močno razlikovala. Igra je imela pomembne obredne razsežnosti, zato so bile velike uradne tekme organizirane kot obredni dogodki.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> V poznejšem obdobju zgodovine igre so nekatere kulture tekmovanja očitno občasno povezovale s človeškim žrtvovanjem.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Šport so za razvedrilo igrali tudi otroci.<ref>Glavni dokaz za obstoj igralk igre z žogo predstavljajo številne figurice iz formativnega obdobja, ki so očitno ženske in nosijo ledvena pokrivala ter morda tudi drugo opremo, značilno za igralce te igre. V knjigi *The Sport of Life and Death* urednik Michael Whittington navaja: »[Zato] se zdi smiselno domnevati, da so to igro igrale tudi ženske – morda v ekipah, sestavljenih izključno iz žensk – ali pa so sodelovale v kakšnem obredu, ki se je odvijal na igrišču in katerega pomen še ni povsem pojasnjen.« (str. 186). V isti knjigi Gillett Griffin ugotavlja, da čeprav so nekatere od teh figuric »interpretirali kot ženske, je v kontekstu starodavne mezoameriške družbe vprašanje o prisotnosti igralk in njihovi vlogi v igri še vedno predmet razprav.« (str. 158).</ref> Predkolumbovska igrišča za to igro so odkrili po vsej Mezoameriki – na primer v [[Copán]]u in vse do Nikaragve na jugu – pozneje pa tudi na območjih kulture Oasisamerica, vse do Arizone na severu. Ta igrišča se precej razlikujejo po velikosti, vendar imajo vsa dolge, ozke steze s poševnimi ali navpičnimi stranskimi stenami, od katerih se je žoga lahko odbijala. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://nbahoopsonline.com/Articles/2008-09/Mesoamericanball.html The First Basketball: The Mesoamerican ballgame] NBA Hoops Online * [https://www.metmuseum.org/art/collection/search/316267 A figurine showing ballplayer gear], from the Gulf coast's Classic Veracruz culture {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Ballgame}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Antični športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.]] lsc4n39w3j95iiu1loxi1z3xyuec533 6753432 6753406 2026-09-21T13:03:04Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753432 wikitext text/x-wiki [[File:Pok ta pok ballgame maya indians mexico 3.JPG|thumb|Žoga pred golom med igro ''pok-ta-pok'', 2006]] '''Mezoameriška igra z žogo''' ({{langx|nci|ōllamalīztli}}, {{IPA|nah|oːlːamaˈlist͡ɬi}}, {{langx|emy|pitz}}; {{langx|es|Juego de pelota mesoamericano}}) je bila športna igra z obrednim pomenom, ki so jo ljudstva stare [[Mezoamerika|Mezoamerike]] igrala vsaj od leta 1650 pr. n. št.<ref>Jeffrey P. Blomster and Víctor E. Salazar Chávez. [https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.aay6964 "Origins of the Mesoamerican ballgame: Earliest ballcourt from the highlands found at Etlatongo, Oaxaca, Mexico"], ''Science Advances'', 13 March 2020. Retrieved 14 March 2020.</ref> (srednje predklasično obdobje mezoameriške predkolumbovske dobe). Šport je skozi tisočletja v različnih krajih poznal različne izvedbe; posodobljena različica igre, imenovana ''ulama'', se v nekaterih delih Mehike med tamkajšnjimi staroselskimi ljudstvi igra še danes.<ref name="FOX">Fox, John (2012). [https://books.google.com/books?id=LD6h3NHeHxgC ''The Ball: Discovering the Object of the Game''], 1st ed., New York: Harper. {{ISBN|9780061881794}}. Cf. Chapter 4: "Sudden Death in the New World" about the Ulama game.</ref> Pravila igre niso znana, vendar so bila glede na njeno naslednico, igro ''ulama'', verjetno podobna pravilom igre ''racquetball'',<ref name="Schwartz-2008">{{cite news|ref=Schwartz|last1=Schwartz|first1=Jeremy|title=Indigenous groups keep ancient sports alive in Mexico|url=http://www.statesman.com/news/content/news/stories/world/12/19/1219mexoldsports.html|access-date=20 December 2008|work=Austin American-Statesman|date=19 December 2008}}{{Dead link|date=December 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> pri kateri je cilj ohraniti žogo v igri. Kamniti goli na igriščih so poznejša dopolnitev igre. Po najbolj razširjeni teoriji o igri so igralci žogo udarjali s kolki, čeprav so nekatere različice dovoljevale uporabo podlakti, loparjev, kijev ali kamnov v rokah. Žoga je bila izdelana iz trdne naravne gume in je tehtala do 4,1 kg, ​​njena velikost pa se je skozi čas oziroma glede na različico igre močno razlikovala. Igra je imela pomembne obredne razsežnosti, zato so bile velike uradne tekme organizirane kot obredni dogodki.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> V poznejšem obdobju zgodovine igre so nekatere kulture tekmovanja očitno občasno povezovale s človeškim žrtvovanjem.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Šport so za razvedrilo igrali tudi otroci.<ref>Glavni dokaz za obstoj igralk igre z žogo predstavljajo številne figurice iz formativnega obdobja, ki so očitno ženske in nosijo ledvena pokrivala ter morda tudi drugo opremo, značilno za igralce te igre. V knjigi *The Sport of Life and Death* urednik Michael Whittington navaja: »[Zato] se zdi smiselno domnevati, da so to igro igrale tudi ženske – morda v ekipah, sestavljenih izključno iz žensk – ali pa so sodelovale v kakšnem obredu, ki se je odvijal na igrišču in katerega pomen še ni povsem pojasnjen.« (str. 186). V isti knjigi Gillett Griffin ugotavlja, da čeprav so nekatere od teh figuric »interpretirali kot ženske, je v kontekstu starodavne mezoameriške družbe vprašanje o prisotnosti igralk in njihovi vlogi v igri še vedno predmet razprav.« (str. 158).</ref> Predkolumbovska igrišča za to igro so odkrili po vsej Mezoameriki – na primer v [[Copán]]u in vse do Nikaragve na jugu – pozneje pa tudi na območjih kulture Oasisamerica, vse do Arizone na severu. Ta igrišča se precej razlikujejo po velikosti, vendar imajo vsa dolge, ozke steze s poševnimi ali navpičnimi stranskimi stenami, od katerih se je žoga lahko odbijala. == Ime == Mezoameriška igra z žogo je znana pod številnimi imeni. Izraz ''pok-ta-pok'' izvira iz članka danskega arheologa Fransa Bloma iz leta 1932, ki ga je priredil iz besede ''pokolpok'' v jeziku majevskega ljudstva Jukatek.<ref name="Dodson">{{cite web |last1=Dodson |first1=Steve |title=POK-TA-POK |url=http://languagehat.com/pok-ta-pok/ |website=Languagehat |access-date=20 April 2017 |date=8 May 2006 }}</ref><ref name="Blom">{{cite journal |last1=Blom |first1=Frans |title=The Maya Ball-Game 'Pok-ta-pok', called Tlachtli by the Aztecs |journal=Middle American Research Series Publications |publisher=Tulane University |date=1932 |volume=4 |pages=485–530 }}</ref> V klasični nahuatlščini, jeziku Azteškega imperija, se je imenovala {{lang|nci|ōllamalīztli}} ({{IPA|nci|oːlːamaˈlist͡ɬi|}}) ali {{lang|nci|ōllama}} ter tudi {{lang|nci|tlachtli}} ({{IPA|nci|ˈtɬat͡ʃt͡ɬi|}}). V klasični majevščini je bila znana kot {{lang|emy|pitz}}. V sodobni španščini jo imenujejo {{lang|es|juego de pelota maya}} (»majevska igra z žogo«),<ref name="MundoMaya">{{cite book |last1=Graña Behrens |first1=Daniel |title=Mundo Maya |date=2001 |publisher=Cholsamaj |location=Guatemala |isbn=978-99922-56-41-1 |pages=203–228 |language=es |chapter=El Juego de Pelota Maya }}</ref> {{lang|es|juego de pelota mesoamericano}} (»mezoameriška igra z žogo«)<ref>{{cite journal |last=Espinoza |first=Mauricio |year=2002 |title=El Corazón del Juego: El Juego de Pelota Mesoamericano como Texto Cultural en la Narrativa y el Cine Contemporáneo |url=http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |journal=Istmo |volume=4 |issn=1535-2315 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070524065929/http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |archive-date=2007-05-24}}</ref> ali preprosto {{lang|es|pelota maya}} (»majevska žoga«). == Izvor == [[Image:Early Mesoamerican Ballgame sites 1.svg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje najdišča, kjer so odkrili zgodnja igrišča za igro z žogo, žoge ali figurice]] [[File:Chichén_Itzá_-_Juego_de_Pelota.jpg|thumb|Pogled na igrišče za igro z žogo v Chichén Itzi]] Natančno ni znano, kdaj ali kje je nastala mezoameriška igra z žogo, čeprav je verjetno, da je nastala pred letom 2000 pr. n. št. na nizko ležečih tropskih območjih, kjer raste panamsko kavčukovo drevo (''Castilla elastica'').<ref>Shelton, pp. 109–110. There is wide agreement on game originating in the tropical lowlands, likely the Gulf Coast or Pacific Coast.</ref> Eno od možnih območij izvora igre so obalna nižavja Soconusco ob Tihem oceanu.<ref>Taladoire (2001), pp. 107–108.</ref> Tu, na najdišču Paso de la Amada, so arheologi odkrili doslej najstarejše znano igrišče za igro z žogo, ki datira v obdobje okoli leta 1400 pr. n. št.<ref name="See Hill 1998">{{cite journal |author=Hill, Warren D. |author2=Michael Blake |author3-link=|author3=John E. Clark |year=1998 |title=Ball court design dates back 3,400 years |journal=Nature |volume=392 |pages=878–879 |doi=10.1038/31837 |issue=6679|bibcode=1998Natur.392..878H |s2cid=4394291 }}</ref> Drugo pomembno območje izvora je osrednje območje olmeške kulture, ki se razprostira prek [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške ožine]] vzdolž obale [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].<ref>Miller and Taube (1993, p.42)</ref> Azteki so svoje sodobnike iz poznega obdobja (postklasične dobe), ki so takrat naseljevali to regijo, imenovali ''Olmeca'' (tj. »ljudje kavčuka«), saj je bila regija tesno povezana s pridobivanjem [[lateks]]a.<ref>Teh prebivalcev zalivske obale, Olmeca-Xicalanca, ne smemo zamenjevati z Olmeci, imenom, ki so ga arheologi 20. stoletja podelili vplivni civilizaciji zalivske obale, ki je prevladovala v tej regiji tri tisoč let prej.</ref> Najstarejše znane gumijaste žoge na svetu izvirajo iz žrtvenega močvirja pri El Manatíju, zgodnjem olmeškem najdišču v zaledju porečja reke Coatzacoalcos.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Domačini in arheologi so iz tamkajšnjega sladkovodnega izvira pridobili ducat žog s premerom od 10 do 22 cm. Pet od teh žog je bilo datiranih v najzgodnejšo znano fazo poselitve najdišča, približno v obdobje 1700–1600 pr. n. št.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Te gumijaste žoge so našli skupaj z drugimi obrednimi daritvami, zakopanimi na tem mestu, kar kaže na to, da je imela igra že v tako zgodnjem obdobju verski in obredni pomen.<ref>Diehl, p. 27</ref><ref>Uriarte, p. 41, ... ki ugotavlja, da sočasna prisotnost odloženih žog in kačastih palic (ki so se morda uporabljale za udarjanje po žogah) na najdišču El Manatí kaže na to, da je že obstajalo »dobro razvito ideološko razmerje med [igro z] žogo, oblastjo in kačami«.</ref> Lokalni prebivalci so na najdišču našli tudi kamniti »jarem«, kakršni so pogosto povezani z mezoameriškimi igrišči za igro z žogo; to odpira precejšnjo možnost, da so bile te gumijaste žoge povezane z obredno igro z žogo in niso bile zgolj samostojna oblika žrtvene daritve.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), p. 249</ref><ref>Ortíz, "Las ofrendas de El Manatí y su posible asociación con el juego de pelota: un yugo a destiempo", pp. 55–67 in Uriarte</ref> Izkopavanja na bližnjem olmeškem najdišču [[San Lorenzo Tenochtitlán]] so razkrila tudi številne figurice igralcev igre z žogo, ki so bile z radiokarbonsko metodo datirane v obdobje 1250–1150 pr. n. št. Identificirali so tudi preprosto igrišče za igro z žogo, ki izvira iz poznejšega obdobja poselitve v San Lorenzu, in sicer med letoma 600 in 400 pr. n. št.<ref>Diehl, p. 32, čeprav identifikacija igrišča v San Lorenzu ni splošno sprejeta.</ref> Igra se je očitno razširila iz tropskih nižin v osrednjo Mehiko. Že okoli leta 1000 pr. n. št. ali prej so figurice igralcev igre z žogo polagali v grobove v Tlatilcu, podobne figurice iz istega obdobja pa so našli tudi na bližnjem najdišču Tlapacoya.<ref name=BradleyJoralemon>{{cite book |author=Bradley, Douglas E. |author2=Peter David Joralemon |year=1993 |title=The Lords of Life: The Iconography of Power and Fertility in Preclassic Mesoamerica |edition=exhibition catalogue, February 2 – April 5, 1992 |location=Notre Dame, IN|publisher=Snite Museum of Art, University of Notre Dame |oclc=29839104}}</ref> V tem obdobju so v regiji Guerrero izdelovali tudi figurice igralcev igre z žogo v tako imenovanem slogu Xochipala. Čeprav v Tlatilcu ali Tlapacoyi niso našli igrišč iz tistega časa, je mogoče, da so na teh območjih dejansko igrali igro z žogo, vendar na igriščih z mejami iz hitro razpadajočih materialov ali z začasnimi oznakami igrišča. Do leta 300 pr. n. št. se dokazi o igri pojavljajo v večjem delu mezoameriških arheoloških najdb, vključno z igrišči v osrednji dolini [[Chiapas]] (gre za naslednja najstarejša odkrita igrišča za igro z žogo, takoj za tistim v Paso de la Amada)<ref>Finca Acapulco, San Mateo in El Vergel ob reki Grijalva imajo igrišča za igro z žogo, ki datirajo v obdobje med letoma 900 in 550 pr. n. št. (Agrinier, str. 175)..</ref> in v dolini Oaxaca, pa tudi s keramičnimi prizori igre z žogo iz zahodne Mehike (glej fotografijo spodaj). == Materialni in formalni vidiki == [[File:Chichén Itzá Goal.jpg|thumb|Nekatera igrišča za igro z žogo so imela visoko nameščene obroče oziroma cilje (imenovane ''tlachtemalacatl''),<ref>{{cite web |last1=Carlson |first1=John |title=The chacmool and the ballgame (2) |url=https://www.mexicolore.co.uk/maya/ballgame/the-chacmool-and-the-ballgame-part-2/1000 |website=Mexicolore |access-date=14 November 2025 }}</ref> – takšen je denimo tisti v Chichén Itzi –, pri čemer je zadetek v ta cilj pomenil takojšen konec tekme.]] Kot je pričakovano pri igri, ki so jo skozi dolgo časovno obdobje igrale številne kulture, so se podrobnosti razlikovale glede na čas in kraj; zato bi bilo morda natančneje nanjo gledati kot na družino sorodnih iger. Na splošno velja, da je različica, pri kateri se žoga odbija s kolkom, tista, ki jo najpogosteje povezujemo z mezoameriško igro z žogo, raziskovalci pa menijo, da je bila to glavna – ali morda celo edina – različica, ki se je igrala na zidanih igriščih.<ref>Cohodas, pp. 251–288</ref> Obstajajo številni arheološki dokazi o igrah, pri katerih so žogo udarjali z leseno palico (npr. stenska poslikava v [[Teotihuacán]]u prikazuje igro, podobno hokeju na travi), loparji, kiji in palicami, kamni v roki ter podlaktjo – včasih morda tudi v kombinaciji teh načinov. Vsaka od različnih vrst igre je imela svojo velikost žoge, posebno opremo, igrišče in pravila. Igre so potekale med dvema ekipama. Število igralcev v ekipi je lahko nihalo od dva do štiri.<ref>TAzteški kronist Motolinia iz 16. stoletja je navedel, da so igre igrale ekipe dveh igralcev proti ekipi dveh igralcev, ekipe treh igralcev proti ekipi treh igralcev in celo ekipe dveh igralcev proti ekipi treh igralcev (citirano po Sheltonu, p. 107).</ref><ref>Brian M. Fagan v knjigi ''The Seventy Great Inventions of the Ancient World'' poroča, da so obstajala tudi tekmovanja ekip s po štirimi člani.</ref> Nekatere igre so potekale na improviziranih igriščih zgolj za preprosto razvedrilo, druge pa so bile slovesni spektakli na ogromnih kamnitih igriščih, povezani s človeškim žrtvovanjem. [[File:Ulama 37 (Aguilar).jpg|right|thumb|upright|Sodoben igralec igre ''ulama'' iz Sinaloe. Njegova oprema je podobna tisti, ki so jo nosili azteški igralci]] Tudi brez človeškega žrtvovanja je bila igra lahko surova; trda in težka žoga je pogosto povzročala hude poškodbe. Današnji igralci ''ulame''* (različice z odbijanjem s kolkom) so »nenehno polni modric«,<ref>[https://web.archive.org/web/20080319010915/http://www.calstatela.edu/academic/anthro/jbrady/ulama/photo3ab.htm Cal State L.A.]</ref> španski kronist Diego Durán pa je pred skoraj 500 leti poročal, da so bile nekatere modrice tako hude, da so jih morali zarezati in izprazniti. Zapisal je tudi, da so igralci celo umrli, če jih je žoga zadela »v usta, želodec ali črevesje«.<ref name=Blanchard>{{cite book| author=Blanchard, Kendall |year=2005 |title=The Anthropology of Sport|publisher=Bergin & Garvey|edition=Revised|isbn=978-0-89789-329-9|page=107}}</ref> Pravila mezoameriške igre z žogo – ne glede na različico – niso podrobno znana. V sodobni ''ulami'' igra spominja na odbojko brez mreže, pri čemer je vsaka ekipa omejena na svojo polovico igrišča. V najbolj razširjeni različici igre ''ulama'' so si igralci žogo podajali zgolj z uporabo bokov, dokler je ena od ekip ni uspela vrniti ali pa je žoga zapustila igrišče. V poznem klasičnem obdobju so Maji na vsaki strani igrišča začeli nameščati navpične kamnite obroče; cilj je bil spraviti žogo skozi enega od njih. Ta novost se je ohranila tudi v kasnejših kulturah Toltekov in Aztekov. Pri azteški igri z žogo iz 16. stoletja, ki so ji bili priča Španci, je točke izgubil igralec, ki je pustil, da se je žoga odbila več kot dvakrat, preden jo je vrnil nasprotni ekipi; ki je dopustil, da je žoga zapustila meje igrišča; ali pa ki je poskusil žogo spraviti skozi enega od kamnitih obročev, nameščenih na stenah vzdolž sredinske črte, a pri tem ni bil uspešen.<ref>Day, p. 66, who further references Diego Durán and Bernardino de Sahagún.</ref> Po besedah ​​azteškega kronista Motolinie iz 16. stoletja so se točke pridobivale, če je žoga zadela nasprotno končno steno, medtem ko je bila odločilna zmaga rezervirana za ekipo, ki ji je uspelo spraviti žogo skozi obroč.<ref>Shelton, pp. 107–108, who quotes Motolinia.</ref> Vendar pa je bil zadetek skozi obroč redek dogodek – obroči v Chichén Itzi so bili na primer nameščeni šest metrov nad igralno površino – zato so se večinoma vse tekme končale z zmago na podlagi točk. == Oblačila in oprema == Pripomočki za igro – oblačila, pokrivala, rokavice, vse razen same žoge – so že zdavnaj izginili, zato se vedenje o oblačilih opira na slike, risbe, kamnite reliefe in figurice, ki pričajo o videzu in opremi predkolumbovskih igralcev; ti so se precej razlikovali glede na vrsto in količino. Plašči in maske so na primer prikazani na številnih reliefih iz Dainzúja, medtem ko stenske poslikave iz Teotihuacana prikazujejo moške, ki igrajo igro z žogo in palicami oblečeni v krila. [[File:Pelotaspieler_2.jpg|thumb|[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej v Ciudad de Mexicu]] – figura igralca igre pelota]] Osnovna oprava za igro z udarjanjem ob bok je vključevala ledveni predpasnik, ki so ga včasih dopolnili z usnjenimi ščitniki za boke. Ledveni predpasniki so vidni na najzgodnejših figuricah igralcev iz Tlatilca, Tlapacoye in olmeške kulture ter na Weiditzovi risbi iz leta 1528; skupaj s ščitniki za boke predstavljajo edino opravo sodobnih igralcev igre ''ulama'' (zgoraj) – kar zajema obdobje skoraj 3000 let. V številnih kulturah je dodatno zaščito nudil debel pas, najverjetneje iz pletiva ali lesa, prevlečen s tkanino ali usnjem. Ker so bili izdelani iz materialov, ki sčasoma razpadejo, se nobeden od teh pasov ni ohranil, čeprav so arheologi odkrili številne kamnite »jarme«. Kamniti jarem – ime, ki so mu ga zaradi podobnosti z živalskim jarmom nadeli zgodnji arheologi – je bil verjetno pretežak za dejansko igranje in se je verjetno uporabljal le pred igro ali po njej v obredne namene. Poleg zaščite pred udarci žoge je pas oziroma jarem omogočal tudi močnejše odbijanje žoge, kot bi to zmogel zgolj bok. Nekateri igralci so nosili tudi prsne ščitnike, imenovane ''palmas'', ki so jih vstavili v jarem, tako da so stali pokonci pred prsnim košem. Ščitnike za kolena vidimo pri igralcih z različnih območij in iz različnih obdobij; uporabljajo jih tudi današnji igralci različice igre ''ulama'', pri kateri se žoga odbija s podlaktjo. Pogosto je mogoče opaziti tudi nekakšen trak, katerega namembnost ni znana in so ga nosili tik pod kolenom ali okoli gležnja. Rokavice se pojavljajo tako na reliefih iz Dainzúja (približno 500 pr. n. št.), ki domnevno prikazujejo igralce, kot na Weiditzovih risbah asteških igralcev, nastalih 2000 let pozneje.<ref>Dainzu gloves are discussed in Taladoire, 2004</ref> Na upodobitvah igralcev igre z žogo pogosto vidimo čelade, ki so bile verjetno namenjene praktični rabi, ter bogato okrašena pokrivala, ki so se bržkone uporabljala le v obrednih kontekstih. Takšna pokrivala so še posebej značilna za poslikane majevske vaze in figurice z otoka Jaina. Številni igralci iz klasičnega obdobja so upodobljeni s ščitnikom na desnem kolenu – na levem ga ni – in povitim desnim podlaktom, kot je razvidno z zgornje majevske upodobitve. == Črne gumijaste žoge == [[File:Mesoamerica - manopla and ball.jpg|thumb|Polna gumijasta žoga – oziroma žoga, podobna tistim, ki so jih uporabljali v mezoameriški igri z žogo – iz najdišča Kaminaljuyu (obdobje od 300 pr. n. št. do 250 n. št.), skupaj z ''manoplo'' oziroma ročnim kamnom za udarjanje po žogi.]] Velikost in teža žog, ki so jih dejansko uporabljali pri igri, nista zanesljivo znani. Čeprav so našli nekaj ducatov starodavnih žog, so bile te prvotno položene kot daritve v močvirja ali izvire, namenjene obredom žrtvovanja in ni dokazov, da bi katero koli od njih dejansko uporabili pri igri. Nekatere od teh ohranjenih votivnih žog so bile pravzaprav izdelane izključno kot daritve.<ref>Filloy Nadal, p. 22.</ref> Vendar pa na podlagi primerjave sodobnih žog za igre, starodavnih gumijastih žog in drugih arheoloških dokazov večina raziskovalcev domneva, da so bile starodavne žoge za igro z boki izdelane iz mešanice lateksa različnih rastlin, ki so rasle na območju od jugovzhodnih deževnih gozdov do severnih puščav.<ref>Filloy Nadal</ref> Večina žog je bila izdelana iz lateksa drevesa ''Castilla elastica'', ki uspeva v nižinah. Nekdo je odkril, da je z mešanjem lateksa s sokom liane bele tropske slake (''Ipomoea alba'') mogoče spremeniti spolzke polimere v surovem lateksu v prožno gumo. Velikost žog je znašala od 25 do 30 cm (merjeno v razponih dlani), tehtale pa so od 1,4 do 2,7 kg. Žoga, uporabljena pri starodavni igri z rokami ali palicami, je bila verjetno nekoliko večja in težja od sodobne žogice za bejzbol.<ref>Filloy Nadal, p. 30</ref> Nekateri majevski prikazi, na primer ta relief, prikazujejo žoge s premerom 1 m ali več. Prevladujoče strokovno mnenje je, da gre pri teh upodobitvah za pretiravanje ali simboliko; enako velja na primer za izjemno okorna pokrivala za glavo, ki jih vidimo na istih upodobitvah.<ref>Cohodas, p. 259.</ref> == Igrišče za igro z žogo == [[File:Juego de pelota.jpg|thumb|Igrišče za igro z žogo v obliki črke I na najdišču Cihuatán v Salvadorju [[File:I, heavily serifed.png|10px]]]] Igra se je odvijala znotraj velike zidane strukture. Identificiranih je bilo več kot 1300 mezoameriških igrišč za igro z žogo – od katerih jih je bilo kar 60 % odkritih v zadnjih 20 letih – zgrajenih v obliki, ki se je v obdobju 2700 let le malo spremenila.<ref>Taladoire (2001) p. 98. Nekaj ​​več kot 200 igrišč je identificiranih tudi na ameriškem jugozahodu, ki ''niso'' vključena v to skupno vrednost, ker so zunaj Mezoamerike in obstajajo pomembne razprave o tem, ali so bila ta območja uporabljena za igranje z žogo ali ne.</ref> Vsa igrišča imajo enako osnovno obliko: dolgo in ozko igralno polje, ki ga obdajajo stene z vodoravnimi in poševnimi (ali redkeje navpičnimi) površinami. Stene so bile pogosto ometane in živahno poslikane. Zgodnja igrišča so bila na koncih odprta, medtem ko so imela poznejša igrišča zaprta končna območja, zaradi česar je struktura ob pogledu od zgoraj spominjala na črko I. Čeprav je razmerje med dolžino in širino ostalo razmeroma nespremenjeno pri približno 4 : 1,<ref>Quirarte, pp. 209–210.</ref> so se velikosti igrišč močno razlikovale: igralno polje Velikega igrišča v Chichén Itzi – ki je daleč največje – meri 96,5 krat 30 metrov, medtem ko je Ceremonialno igrišče v Tikalu merilo le 16 krat 5 metrov.<ref>Taladoire (2001) p. 100. Taladoire navaja te mere za »igralno površino«, medtem ko drugi avtorji vključujejo tudi klopi in druge elemente. See Quirarte, pp. 205–208. Domneva se, da se niti Veliko igrišče za igro z žogo niti ceremonialno dvorišče v Tikalu nista uporabljala za igre z žogo. (Scarborough, p. 137).</ref> Igrišča za igro z žogo so po vsej Mezoameriki gradili in uporabljali skozi številne generacije. Čeprav jih najdemo na večini večjih mezoameriških arheoloških najdišč, niso enakomerno porazdeljena niti časovno niti geografsko. Tako ima na primer najdišče El Tajín iz poznega klasičnega obdobja – največje mesto kulture klasičnega Veracruz, za katero je bila igra z žogo izjemno pomembna – vsaj 18 igrišč, bližnje sočasno najdišče Cantona pa s 24 igrišči drži rekord.<ref>Day, p. 75.</ref> Nasprotno pa jih je v severnem delu zvezne države Chiapas in na severnem območju majevskega nižavja razmeroma malo; na nekaterih pomembnih najdiščih, kot so Teotihuacan, Bonampak in Tortuguero, pa igrišč sploh ni, čeprav so tam odkrili ikonografijo, povezano z mezoameriško igro z žogo. Med starodavna mesta, ki se ponašajo s posebej kakovostnimi in dobro ohranjenimi igrišči za igro z žogo, spadajo Tikal, Yaxha, Copán, Coba, Iximche, Monte Albán, Uxmal, Chichen Itza, Yagul, Xochicalco, Mixco Viejo in Zaculeu. Igrišča za igro z žogo so bila javni prostori, namenjeni različnim kulturnim dogodkom za elito in obrednim dejavnostim, kot so glasbeni nastopi, festivali in seveda sama igra z žogo. Upodobitve pogosto prikazujejo glasbenike, ki so igrali med igrami, vobetivnih najdbah z glavnega igrišča v Tenochtitlanu pa so odkrili miniaturne piščali, okarine in bobne. Keramični predmet iz zahodne Mehike, ki izvira iz predkolumbovskega obdobja, prikazuje prizor, ki spominja na rokoborski dvoboj na igrišču za igro z žogo. <gallery> File:La_Corona_Relieve_Juego_de_Pelota.jpg|Relief na kroni, ki prikazuje prizor iz mezoameriške igre z žogo Image:Maya Ballplayer, Jaina Island, 1.jpg|Zaradi jarma in ščitnikov za kolena to oblikovano keramično majevsko figurico prepoznamo kot igralca igre z žogo. Tako kot številne figurice v slogu otoka Jaina tudi ta deluje kot piščal. 600–900 n. št. File:Palmas_(Mesoamerican_ballgame)_2.jpg|Dve »palmi« iz Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku. Ti predmeti, imenovani »palme«, so služili kot ščitniki za prsni koš pri mezoameriški igri z žogo in izvirajo iz Veracruz v Mehiki (približno 700–1000 n. št.). Visoki so približno 50 cm. File:El Baúl Ballgame Stela.jpg|Stela iz El Baúla v jedrnem območju Cotzumalhuapa, ki prikazuje dva igralca igre z žogo File:Tikal central ballcourt.jpg|Igrišče v Tikalu, v regiji kotline Petén v majevskem nižavju File:Wupatki Ruins Ball Court.jpg|Ruševine v narodnem spomeniku Wupatki v Arizoni. Med arheologi ni enotnega mnenja o tem, ali so se te zgradbe na ameriškem jugozahodu uporabljale za igre z žogo, čeprav prevladuje prepričanje, da so se. Potekajo tudi razprave o tem, v kolikšni meri so bile morebitne igre z žogo na jugozahodu povezane z mezoameriško igro z žogo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://nbahoopsonline.com/Articles/2008-09/Mesoamericanball.html The First Basketball: The Mesoamerican ballgame] NBA Hoops Online * [https://www.metmuseum.org/art/collection/search/316267 A figurine showing ballplayer gear], from the Gulf coast's Classic Veracruz culture {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Ballgame}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Antični športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.]] q6n3mohf3exe45ubq3wwxx9dg478i0e 6753433 6753432 2026-09-21T13:06:06Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ dodano 6753433 wikitext text/x-wiki [[File:Pok ta pok ballgame maya indians mexico 3.JPG|thumb|Žoga pred golom med igro ''pok-ta-pok'', 2006]] '''Mezoameriška igra z žogo''' ({{langx|nci|ōllamalīztli}}, {{IPA|nah|oːlːamaˈlist͡ɬi}}, {{langx|emy|pitz}}; {{langx|es|Juego de pelota mesoamericano}}) je bila športna igra z obrednim pomenom, ki so jo ljudstva stare [[Mezoamerika|Mezoamerike]] igrala vsaj od leta 1650 pr. n. št.<ref>Jeffrey P. Blomster and Víctor E. Salazar Chávez. [https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.aay6964 "Origins of the Mesoamerican ballgame: Earliest ballcourt from the highlands found at Etlatongo, Oaxaca, Mexico"], ''Science Advances'', 13 March 2020. Retrieved 14 March 2020.</ref> (srednje predklasično obdobje mezoameriške predkolumbovske dobe). Šport je skozi tisočletja v različnih krajih poznal različne izvedbe; posodobljena različica igre, imenovana ''ulama'', se v nekaterih delih Mehike med tamkajšnjimi staroselskimi ljudstvi igra še danes.<ref name="FOX">Fox, John (2012). [https://books.google.com/books?id=LD6h3NHeHxgC ''The Ball: Discovering the Object of the Game''], 1st ed., New York: Harper. {{ISBN|9780061881794}}. Cf. Chapter 4: "Sudden Death in the New World" about the Ulama game.</ref> Pravila igre niso znana, vendar so bila glede na njeno naslednico, igro ''ulama'', verjetno podobna pravilom igre ''racquetball'',<ref name="Schwartz-2008">{{cite news|ref=Schwartz|last1=Schwartz|first1=Jeremy|title=Indigenous groups keep ancient sports alive in Mexico|url=http://www.statesman.com/news/content/news/stories/world/12/19/1219mexoldsports.html|access-date=20 December 2008|work=Austin American-Statesman|date=19 December 2008}}{{Dead link|date=December 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> pri kateri je cilj ohraniti žogo v igri. Kamniti goli na igriščih so poznejša dopolnitev igre. Po najbolj razširjeni teoriji o igri so igralci žogo udarjali s kolki, čeprav so nekatere različice dovoljevale uporabo podlakti, loparjev, kijev ali kamnov v rokah. Žoga je bila izdelana iz trdne naravne gume in je tehtala do 4,1 kg, ​​njena velikost pa se je skozi čas oziroma glede na različico igre močno razlikovala. Igra je imela pomembne obredne razsežnosti, zato so bile velike uradne tekme organizirane kot obredni dogodki.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> V poznejšem obdobju zgodovine igre so nekatere kulture tekmovanja očitno občasno povezovale s človeškim žrtvovanjem.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Šport so za razvedrilo igrali tudi otroci.<ref>Glavni dokaz za obstoj igralk igre z žogo predstavljajo številne figurice iz formativnega obdobja, ki so očitno ženske in nosijo ledvena pokrivala ter morda tudi drugo opremo, značilno za igralce te igre. V knjigi *The Sport of Life and Death* urednik Michael Whittington navaja: »[Zato] se zdi smiselno domnevati, da so to igro igrale tudi ženske – morda v ekipah, sestavljenih izključno iz žensk – ali pa so sodelovale v kakšnem obredu, ki se je odvijal na igrišču in katerega pomen še ni povsem pojasnjen.« (str. 186). V isti knjigi Gillett Griffin ugotavlja, da čeprav so nekatere od teh figuric »interpretirali kot ženske, je v kontekstu starodavne mezoameriške družbe vprašanje o prisotnosti igralk in njihovi vlogi v igri še vedno predmet razprav.« (str. 158).</ref> Predkolumbovska igrišča za to igro so odkrili po vsej Mezoameriki – na primer v [[Copán]]u in vse do Nikaragve na jugu – pozneje pa tudi na območjih kulture Oasisamerica, vse do Arizone na severu. Ta igrišča se precej razlikujejo po velikosti, vendar imajo vsa dolge, ozke steze s poševnimi ali navpičnimi stranskimi stenami, od katerih se je žoga lahko odbijala. == Ime == Mezoameriška igra z žogo je znana pod številnimi imeni. Izraz ''pok-ta-pok'' izvira iz članka danskega arheologa Fransa Bloma iz leta 1932, ki ga je priredil iz besede ''pokolpok'' v jeziku majevskega ljudstva Jukatek.<ref name="Dodson">{{cite web |last1=Dodson |first1=Steve |title=POK-TA-POK |url=http://languagehat.com/pok-ta-pok/ |website=Languagehat |access-date=20 April 2017 |date=8 May 2006 }}</ref><ref name="Blom">{{cite journal |last1=Blom |first1=Frans |title=The Maya Ball-Game 'Pok-ta-pok', called Tlachtli by the Aztecs |journal=Middle American Research Series Publications |publisher=Tulane University |date=1932 |volume=4 |pages=485–530 }}</ref> V klasični nahuatlščini, jeziku Azteškega imperija, se je imenovala {{lang|nci|ōllamalīztli}} ({{IPA|nci|oːlːamaˈlist͡ɬi|}}) ali {{lang|nci|ōllama}} ter tudi {{lang|nci|tlachtli}} ({{IPA|nci|ˈtɬat͡ʃt͡ɬi|}}). V klasični majevščini je bila znana kot {{lang|emy|pitz}}. V sodobni španščini jo imenujejo {{lang|es|juego de pelota maya}} (»majevska igra z žogo«),<ref name="MundoMaya">{{cite book |last1=Graña Behrens |first1=Daniel |title=Mundo Maya |date=2001 |publisher=Cholsamaj |location=Guatemala |isbn=978-99922-56-41-1 |pages=203–228 |language=es |chapter=El Juego de Pelota Maya }}</ref> {{lang|es|juego de pelota mesoamericano}} (»mezoameriška igra z žogo«)<ref>{{cite journal |last=Espinoza |first=Mauricio |year=2002 |title=El Corazón del Juego: El Juego de Pelota Mesoamericano como Texto Cultural en la Narrativa y el Cine Contemporáneo |url=http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |journal=Istmo |volume=4 |issn=1535-2315 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070524065929/http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |archive-date=2007-05-24}}</ref> ali preprosto {{lang|es|pelota maya}} (»majevska žoga«). == Izvor == [[Image:Early Mesoamerican Ballgame sites 1.svg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje najdišča, kjer so odkrili zgodnja igrišča za igro z žogo, žoge ali figurice]] [[File:Chichén_Itzá_-_Juego_de_Pelota.jpg|thumb|Pogled na igrišče za igro z žogo v Chichén Itzi]] Natančno ni znano, kdaj ali kje je nastala mezoameriška igra z žogo, čeprav je verjetno, da je nastala pred letom 2000 pr. n. št. na nizko ležečih tropskih območjih, kjer raste panamsko kavčukovo drevo (''Castilla elastica'').<ref>Shelton, pp. 109–110. There is wide agreement on game originating in the tropical lowlands, likely the Gulf Coast or Pacific Coast.</ref> Eno od možnih območij izvora igre so obalna nižavja Soconusco ob Tihem oceanu.<ref>Taladoire (2001), pp. 107–108.</ref> Tu, na najdišču Paso de la Amada, so arheologi odkrili doslej najstarejše znano igrišče za igro z žogo, ki datira v obdobje okoli leta 1400 pr. n. št.<ref name="See Hill 1998">{{cite journal |author=Hill, Warren D. |author2=Michael Blake |author3-link=|author3=John E. Clark |year=1998 |title=Ball court design dates back 3,400 years |journal=Nature |volume=392 |pages=878–879 |doi=10.1038/31837 |issue=6679|bibcode=1998Natur.392..878H |s2cid=4394291 }}</ref> Drugo pomembno območje izvora je osrednje območje olmeške kulture, ki se razprostira prek [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške ožine]] vzdolž obale [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].<ref>Miller and Taube (1993, p.42)</ref> Azteki so svoje sodobnike iz poznega obdobja (postklasične dobe), ki so takrat naseljevali to regijo, imenovali ''Olmeca'' (tj. »ljudje kavčuka«), saj je bila regija tesno povezana s pridobivanjem [[lateks]]a.<ref>Teh prebivalcev zalivske obale, Olmeca-Xicalanca, ne smemo zamenjevati z Olmeci, imenom, ki so ga arheologi 20. stoletja podelili vplivni civilizaciji zalivske obale, ki je prevladovala v tej regiji tri tisoč let prej.</ref> Najstarejše znane gumijaste žoge na svetu izvirajo iz žrtvenega močvirja pri El Manatíju, zgodnjem olmeškem najdišču v zaledju porečja reke Coatzacoalcos.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Domačini in arheologi so iz tamkajšnjega sladkovodnega izvira pridobili ducat žog s premerom od 10 do 22 cm. Pet od teh žog je bilo datiranih v najzgodnejšo znano fazo poselitve najdišča, približno v obdobje 1700–1600 pr. n. št.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Te gumijaste žoge so našli skupaj z drugimi obrednimi daritvami, zakopanimi na tem mestu, kar kaže na to, da je imela igra že v tako zgodnjem obdobju verski in obredni pomen.<ref>Diehl, p. 27</ref><ref>Uriarte, p. 41, ... ki ugotavlja, da sočasna prisotnost odloženih žog in kačastih palic (ki so se morda uporabljale za udarjanje po žogah) na najdišču El Manatí kaže na to, da je že obstajalo »dobro razvito ideološko razmerje med [igro z] žogo, oblastjo in kačami«.</ref> Lokalni prebivalci so na najdišču našli tudi kamniti »jarem«, kakršni so pogosto povezani z mezoameriškimi igrišči za igro z žogo; to odpira precejšnjo možnost, da so bile te gumijaste žoge povezane z obredno igro z žogo in niso bile zgolj samostojna oblika žrtvene daritve.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), p. 249</ref><ref>Ortíz, "Las ofrendas de El Manatí y su posible asociación con el juego de pelota: un yugo a destiempo", pp. 55–67 in Uriarte</ref> Izkopavanja na bližnjem olmeškem najdišču [[San Lorenzo Tenochtitlán]] so razkrila tudi številne figurice igralcev igre z žogo, ki so bile z radiokarbonsko metodo datirane v obdobje 1250–1150 pr. n. št. Identificirali so tudi preprosto igrišče za igro z žogo, ki izvira iz poznejšega obdobja poselitve v San Lorenzu, in sicer med letoma 600 in 400 pr. n. št.<ref>Diehl, p. 32, čeprav identifikacija igrišča v San Lorenzu ni splošno sprejeta.</ref> Igra se je očitno razširila iz tropskih nižin v osrednjo Mehiko. Že okoli leta 1000 pr. n. št. ali prej so figurice igralcev igre z žogo polagali v grobove v Tlatilcu, podobne figurice iz istega obdobja pa so našli tudi na bližnjem najdišču Tlapacoya.<ref name=BradleyJoralemon>{{cite book |author=Bradley, Douglas E. |author2=Peter David Joralemon |year=1993 |title=The Lords of Life: The Iconography of Power and Fertility in Preclassic Mesoamerica |edition=exhibition catalogue, February 2 – April 5, 1992 |location=Notre Dame, IN|publisher=Snite Museum of Art, University of Notre Dame |oclc=29839104}}</ref> V tem obdobju so v regiji Guerrero izdelovali tudi figurice igralcev igre z žogo v tako imenovanem slogu Xochipala. Čeprav v Tlatilcu ali Tlapacoyi niso našli igrišč iz tistega časa, je mogoče, da so na teh območjih dejansko igrali igro z žogo, vendar na igriščih z mejami iz hitro razpadajočih materialov ali z začasnimi oznakami igrišča. Do leta 300 pr. n. št. se dokazi o igri pojavljajo v večjem delu mezoameriških arheoloških najdb, vključno z igrišči v osrednji dolini [[Chiapas]] (gre za naslednja najstarejša odkrita igrišča za igro z žogo, takoj za tistim v Paso de la Amada)<ref>Finca Acapulco, San Mateo in El Vergel ob reki Grijalva imajo igrišča za igro z žogo, ki datirajo v obdobje med letoma 900 in 550 pr. n. št. (Agrinier, str. 175)..</ref> in v dolini Oaxaca, pa tudi s keramičnimi prizori igre z žogo iz zahodne Mehike (glej fotografijo spodaj). == Materialni in formalni vidiki == [[File:Chichén Itzá Goal.jpg|thumb|Nekatera igrišča za igro z žogo so imela visoko nameščene obroče oziroma cilje (imenovane ''tlachtemalacatl''),<ref>{{cite web |last1=Carlson |first1=John |title=The chacmool and the ballgame (2) |url=https://www.mexicolore.co.uk/maya/ballgame/the-chacmool-and-the-ballgame-part-2/1000 |website=Mexicolore |access-date=14 November 2025 }}</ref> – takšen je denimo tisti v Chichén Itzi –, pri čemer je zadetek v ta cilj pomenil takojšen konec tekme.]] Kot je pričakovano pri igri, ki so jo skozi dolgo časovno obdobje igrale številne kulture, so se podrobnosti razlikovale glede na čas in kraj; zato bi bilo morda natančneje nanjo gledati kot na družino sorodnih iger. Na splošno velja, da je različica, pri kateri se žoga odbija s kolkom, tista, ki jo najpogosteje povezujemo z mezoameriško igro z žogo, raziskovalci pa menijo, da je bila to glavna – ali morda celo edina – različica, ki se je igrala na zidanih igriščih.<ref>Cohodas, pp. 251–288</ref> Obstajajo številni arheološki dokazi o igrah, pri katerih so žogo udarjali z leseno palico (npr. stenska poslikava v [[Teotihuacán]]u prikazuje igro, podobno hokeju na travi), loparji, kiji in palicami, kamni v roki ter podlaktjo – včasih morda tudi v kombinaciji teh načinov. Vsaka od različnih vrst igre je imela svojo velikost žoge, posebno opremo, igrišče in pravila. Igre so potekale med dvema ekipama. Število igralcev v ekipi je lahko nihalo od dva do štiri.<ref>TAzteški kronist Motolinia iz 16. stoletja je navedel, da so igre igrale ekipe dveh igralcev proti ekipi dveh igralcev, ekipe treh igralcev proti ekipi treh igralcev in celo ekipe dveh igralcev proti ekipi treh igralcev (citirano po Sheltonu, p. 107).</ref><ref>Brian M. Fagan v knjigi ''The Seventy Great Inventions of the Ancient World'' poroča, da so obstajala tudi tekmovanja ekip s po štirimi člani.</ref> Nekatere igre so potekale na improviziranih igriščih zgolj za preprosto razvedrilo, druge pa so bile slovesni spektakli na ogromnih kamnitih igriščih, povezani s človeškim žrtvovanjem. [[File:Ulama 37 (Aguilar).jpg|right|thumb|upright|Sodoben igralec igre ''ulama'' iz Sinaloe. Njegova oprema je podobna tisti, ki so jo nosili azteški igralci]] Tudi brez človeškega žrtvovanja je bila igra lahko surova; trda in težka žoga je pogosto povzročala hude poškodbe. Današnji igralci ''ulame''* (različice z odbijanjem s kolkom) so »nenehno polni modric«,<ref>[https://web.archive.org/web/20080319010915/http://www.calstatela.edu/academic/anthro/jbrady/ulama/photo3ab.htm Cal State L.A.]</ref> španski kronist Diego Durán pa je pred skoraj 500 leti poročal, da so bile nekatere modrice tako hude, da so jih morali zarezati in izprazniti. Zapisal je tudi, da so igralci celo umrli, če jih je žoga zadela »v usta, želodec ali črevesje«.<ref name=Blanchard>{{cite book| author=Blanchard, Kendall |year=2005 |title=The Anthropology of Sport|publisher=Bergin & Garvey|edition=Revised|isbn=978-0-89789-329-9|page=107}}</ref> Pravila mezoameriške igre z žogo – ne glede na različico – niso podrobno znana. V sodobni ''ulami'' igra spominja na odbojko brez mreže, pri čemer je vsaka ekipa omejena na svojo polovico igrišča. V najbolj razširjeni različici igre ''ulama'' so si igralci žogo podajali zgolj z uporabo bokov, dokler je ena od ekip ni uspela vrniti ali pa je žoga zapustila igrišče. V poznem klasičnem obdobju so Maji na vsaki strani igrišča začeli nameščati navpične kamnite obroče; cilj je bil spraviti žogo skozi enega od njih. Ta novost se je ohranila tudi v kasnejših kulturah Toltekov in Aztekov. Pri azteški igri z žogo iz 16. stoletja, ki so ji bili priča Španci, je točke izgubil igralec, ki je pustil, da se je žoga odbila več kot dvakrat, preden jo je vrnil nasprotni ekipi; ki je dopustil, da je žoga zapustila meje igrišča; ali pa ki je poskusil žogo spraviti skozi enega od kamnitih obročev, nameščenih na stenah vzdolž sredinske črte, a pri tem ni bil uspešen.<ref>Day, p. 66, who further references Diego Durán and Bernardino de Sahagún.</ref> Po besedah ​​azteškega kronista Motolinie iz 16. stoletja so se točke pridobivale, če je žoga zadela nasprotno končno steno, medtem ko je bila odločilna zmaga rezervirana za ekipo, ki ji je uspelo spraviti žogo skozi obroč.<ref>Shelton, pp. 107–108, who quotes Motolinia.</ref> Vendar pa je bil zadetek skozi obroč redek dogodek – obroči v Chichén Itzi so bili na primer nameščeni šest metrov nad igralno površino – zato so se večinoma vse tekme končale z zmago na podlagi točk. == Oblačila in oprema == Pripomočki za igro – oblačila, pokrivala, rokavice, vse razen same žoge – so že zdavnaj izginili, zato se vedenje o oblačilih opira na slike, risbe, kamnite reliefe in figurice, ki pričajo o videzu in opremi predkolumbovskih igralcev; ti so se precej razlikovali glede na vrsto in količino. Plašči in maske so na primer prikazani na številnih reliefih iz Dainzúja, medtem ko stenske poslikave iz Teotihuacana prikazujejo moške, ki igrajo igro z žogo in palicami oblečeni v krila. [[File:Pelotaspieler_2.jpg|thumb|[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej v Ciudad de Mexicu]] – figura igralca igre pelota]] Osnovna oprava za igro z udarjanjem ob bok je vključevala ledveni predpasnik, ki so ga včasih dopolnili z usnjenimi ščitniki za boke. Ledveni predpasniki so vidni na najzgodnejših figuricah igralcev iz Tlatilca, Tlapacoye in olmeške kulture ter na Weiditzovi risbi iz leta 1528; skupaj s ščitniki za boke predstavljajo edino opravo sodobnih igralcev igre ''ulama'' (zgoraj) – kar zajema obdobje skoraj 3000 let. V številnih kulturah je dodatno zaščito nudil debel pas, najverjetneje iz pletiva ali lesa, prevlečen s tkanino ali usnjem. Ker so bili izdelani iz materialov, ki sčasoma razpadejo, se nobeden od teh pasov ni ohranil, čeprav so arheologi odkrili številne kamnite »jarme«. Kamniti jarem – ime, ki so mu ga zaradi podobnosti z živalskim jarmom nadeli zgodnji arheologi – je bil verjetno pretežak za dejansko igranje in se je verjetno uporabljal le pred igro ali po njej v obredne namene. Poleg zaščite pred udarci žoge je pas oziroma jarem omogočal tudi močnejše odbijanje žoge, kot bi to zmogel zgolj bok. Nekateri igralci so nosili tudi prsne ščitnike, imenovane ''palmas'', ki so jih vstavili v jarem, tako da so stali pokonci pred prsnim košem. Ščitnike za kolena vidimo pri igralcih z različnih območij in iz različnih obdobij; uporabljajo jih tudi današnji igralci različice igre ''ulama'', pri kateri se žoga odbija s podlaktjo. Pogosto je mogoče opaziti tudi nekakšen trak, katerega namembnost ni znana in so ga nosili tik pod kolenom ali okoli gležnja. Rokavice se pojavljajo tako na reliefih iz Dainzúja (približno 500 pr. n. št.), ki domnevno prikazujejo igralce, kot na Weiditzovih risbah asteških igralcev, nastalih 2000 let pozneje.<ref>Dainzu gloves are discussed in Taladoire, 2004</ref> Na upodobitvah igralcev igre z žogo pogosto vidimo čelade, ki so bile verjetno namenjene praktični rabi, ter bogato okrašena pokrivala, ki so se bržkone uporabljala le v obrednih kontekstih. Takšna pokrivala so še posebej značilna za poslikane majevske vaze in figurice z otoka Jaina. Številni igralci iz klasičnega obdobja so upodobljeni s ščitnikom na desnem kolenu – na levem ga ni – in povitim desnim podlaktom, kot je razvidno z zgornje majevske upodobitve. == Črne gumijaste žoge == [[File:Mesoamerica - manopla and ball.jpg|thumb|Polna gumijasta žoga – oziroma žoga, podobna tistim, ki so jih uporabljali v mezoameriški igri z žogo – iz najdišča Kaminaljuyu (obdobje od 300 pr. n. št. do 250 n. št.), skupaj z ''manoplo'' oziroma ročnim kamnom za udarjanje po žogi.]] Velikost in teža žog, ki so jih dejansko uporabljali pri igri, nista zanesljivo znani. Čeprav so našli nekaj ducatov starodavnih žog, so bile te prvotno položene kot daritve v močvirja ali izvire, namenjene obredom žrtvovanja in ni dokazov, da bi katero koli od njih dejansko uporabili pri igri. Nekatere od teh ohranjenih votivnih žog so bile pravzaprav izdelane izključno kot daritve.<ref>Filloy Nadal, p. 22.</ref> Vendar pa na podlagi primerjave sodobnih žog za igre, starodavnih gumijastih žog in drugih arheoloških dokazov večina raziskovalcev domneva, da so bile starodavne žoge za igro z boki izdelane iz mešanice lateksa različnih rastlin, ki so rasle na območju od jugovzhodnih deževnih gozdov do severnih puščav.<ref>Filloy Nadal</ref> Večina žog je bila izdelana iz lateksa drevesa ''Castilla elastica'', ki uspeva v nižinah. Nekdo je odkril, da je z mešanjem lateksa s sokom liane bele tropske slake (''Ipomoea alba'') mogoče spremeniti spolzke polimere v surovem lateksu v prožno gumo. Velikost žog je znašala od 25 do 30 cm (merjeno v razponih dlani), tehtale pa so od 1,4 do 2,7 kg. Žoga, uporabljena pri starodavni igri z rokami ali palicami, je bila verjetno nekoliko večja in težja od sodobne žogice za bejzbol.<ref>Filloy Nadal, p. 30</ref> Nekateri majevski prikazi, na primer ta relief, prikazujejo žoge s premerom 1 m ali več. Prevladujoče strokovno mnenje je, da gre pri teh upodobitvah za pretiravanje ali simboliko; enako velja na primer za izjemno okorna pokrivala za glavo, ki jih vidimo na istih upodobitvah.<ref>Cohodas, p. 259.</ref> == Igrišče za igro z žogo == [[File:Juego de pelota.jpg|thumb|Igrišče za igro z žogo v obliki črke I na najdišču Cihuatán v Salvadorju [[File:I, heavily serifed.png|10px]]]] Igra se je odvijala znotraj velike zidane strukture. Identificiranih je bilo več kot 1300 mezoameriških igrišč za igro z žogo – od katerih jih je bilo kar 60 % odkritih v zadnjih 20 letih – zgrajenih v obliki, ki se je v obdobju 2700 let le malo spremenila.<ref>Taladoire (2001) p. 98. Nekaj ​​več kot 200 igrišč je identificiranih tudi na ameriškem jugozahodu, ki ''niso'' vključena v to skupno vrednost, ker so zunaj Mezoamerike in obstajajo pomembne razprave o tem, ali so bila ta območja uporabljena za igranje z žogo ali ne.</ref> Vsa igrišča imajo enako osnovno obliko: dolgo in ozko igralno polje, ki ga obdajajo stene z vodoravnimi in poševnimi (ali redkeje navpičnimi) površinami. Stene so bile pogosto ometane in živahno poslikane. Zgodnja igrišča so bila na koncih odprta, medtem ko so imela poznejša igrišča zaprta končna območja, zaradi česar je struktura ob pogledu od zgoraj spominjala na črko I. Čeprav je razmerje med dolžino in širino ostalo razmeroma nespremenjeno pri približno 4 : 1,<ref>Quirarte, pp. 209–210.</ref> so se velikosti igrišč močno razlikovale: igralno polje Velikega igrišča v Chichén Itzi – ki je daleč največje – meri 96,5 krat 30 metrov, medtem ko je Ceremonialno igrišče v Tikalu merilo le 16 krat 5 metrov.<ref>Taladoire (2001) p. 100. Taladoire navaja te mere za »igralno površino«, medtem ko drugi avtorji vključujejo tudi klopi in druge elemente. See Quirarte, pp. 205–208. Domneva se, da se niti Veliko igrišče za igro z žogo niti ceremonialno dvorišče v Tikalu nista uporabljala za igre z žogo. (Scarborough, p. 137).</ref> Igrišča za igro z žogo so po vsej Mezoameriki gradili in uporabljali skozi številne generacije. Čeprav jih najdemo na večini večjih mezoameriških arheoloških najdišč, niso enakomerno porazdeljena niti časovno niti geografsko. Tako ima na primer najdišče El Tajín iz poznega klasičnega obdobja – največje mesto kulture klasičnega Veracruz, za katero je bila igra z žogo izjemno pomembna – vsaj 18 igrišč, bližnje sočasno najdišče Cantona pa s 24 igrišči drži rekord.<ref>Day, p. 75.</ref> Nasprotno pa jih je v severnem delu zvezne države Chiapas in na severnem območju majevskega nižavja razmeroma malo; na nekaterih pomembnih najdiščih, kot so Teotihuacan, Bonampak in Tortuguero, pa igrišč sploh ni, čeprav so tam odkrili ikonografijo, povezano z mezoameriško igro z žogo. Med starodavna mesta, ki se ponašajo s posebej kakovostnimi in dobro ohranjenimi igrišči za igro z žogo, spadajo Tikal, Yaxha, Copán, Coba, Iximche, Monte Albán, Uxmal, Chichen Itza, Yagul, Xochicalco, Mixco Viejo in Zaculeu. Igrišča za igro z žogo so bila javni prostori, namenjeni različnim kulturnim dogodkom za elito in obrednim dejavnostim, kot so glasbeni nastopi, festivali in seveda sama igra z žogo. Upodobitve pogosto prikazujejo glasbenike, ki so igrali med igrami, vobetivnih najdbah z glavnega igrišča v Tenochtitlanu pa so odkrili miniaturne piščali, okarine in bobne. Keramični predmet iz zahodne Mehike, ki izvira iz predkolumbovskega obdobja, prikazuje prizor, ki spominja na rokoborski dvoboj na igrišču za igro z žogo. <gallery> File:La_Corona_Relieve_Juego_de_Pelota.jpg|Relief na kroni, ki prikazuje prizor iz mezoameriške igre z žogo Image:Maya Ballplayer, Jaina Island, 1.jpg|Zaradi jarma in ščitnikov za kolena to oblikovano keramično majevsko figurico prepoznamo kot igralca igre z žogo. Tako kot številne figurice v slogu otoka Jaina tudi ta deluje kot piščal. 600–900 n. št. File:Palmas_(Mesoamerican_ballgame)_2.jpg|Dve »palmi« iz Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku. Ti predmeti, imenovani »palme«, so služili kot ščitniki za prsni koš pri mezoameriški igri z žogo in izvirajo iz Veracruz v Mehiki (približno 700–1000 n. št.). Visoki so približno 50 cm. File:El Baúl Ballgame Stela.jpg|Stela iz El Baúla v jedrnem območju Cotzumalhuapa, ki prikazuje dva igralca igre z žogo File:Tikal central ballcourt.jpg|Igrišče v Tikalu, v regiji kotline Petén v majevskem nižavju File:Wupatki Ruins Ball Court.jpg|Ruševine v narodnem spomeniku Wupatki v Arizoni. Med arheologi ni enotnega mnenja o tem, ali so se te zgradbe na ameriškem jugozahodu uporabljale za igre z žogo, čeprav prevladuje prepričanje, da so se. Potekajo tudi razprave o tem, v kolikšni meri so bile morebitne igre z žogo na jugozahodu povezane z mezoameriško igro z žogo </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite book |ref=Day |author=Day, Jane Stevenson |year=2001 |chapter=Performing on the Court |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |editor=E. Michael Whittington |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC. |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/65 65–77] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/65 }} *{{cite journal |ref=Garza|author=Garza Camino, Mercedes de la |author-link=|author2=Ana Luisa Izquierdo |year=1980 |title=El ''Ullamaliztli'' en el Siglo XVI |journal=Estudios de Cultura Náhuatl |volume=14 |pages=315–333 |issn=0071-1675|language=es}} *{{cite book|ref=Cohodas|author=Cohodas, Marvin|year=1991|chapter=Ballgame imagery of the Maya Lowlands: History and Iconography|editor=Vernon Scarborough|editor-link=|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1360-4|oclc=51873028|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book |ref=Diehl|author=Diehl, Richard |author-link= |year=2004 |title=The Olmecs: America's First Civilization |url=https://archive.org/details/olmecsamericasfi0000dieh|url-access=registration|series=Ancient peoples and places series|publisher=Thames & Hudson |location=London |isbn=978-0-500-02119-4 |oclc=56746987}} *{{cite book |ref=FilloyNadal |author=Filloy Nadal, Laura |year=2001 |chapter=Rubber and Rubber Balls in Mesoamerica |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |editor=E. Michael Whittington |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC. |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/20 20–31] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/20 }} * {{cite book|ref=Gillespie|author=Gillespie, Susan D.|author-link=|year=1991|chapter=Ballgames and Boundaries|editor=Vernon Scarborough|editor-link=|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|pages=[https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/317 317–345]|isbn=978-0-8165-1360-4|oclc=51873028|chapter-url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/317}} *{{cite book |ref=Ortiz1999 |author=Ortíz C., Ponciano |author2=María del Carmen Rodríguez |year=1999 |chapter=Olmec Ritual Behavior at El Manatí: A Sacred Space |chapter-url=http://www.doaks.org/Social/social09.pdf |edition=Dumbarton Oaks etexts |title=Social Patterns in Pre-Classic Mesoamerica: a symposium at Dumbarton Oaks, 9 and 10 October 1993 |editor=David C. Grove |editor-link= |editor2=Rosemary A. Joyce |editor2-link= |publisher=Dumbarton Oaks Research Library and Collection |location=Washington, D.C. |pages=[https://archive.org/details/socialpatternsin0000unse/page/225 225–254] |isbn=978-0-88402-252-7 |oclc=39229716 |url=https://archive.org/details/socialpatternsin0000unse/page/225 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205071742/http://www.doaks.org/Social/social09.pdf |archive-date=February 5, 2009 }} *{{cite book |ref=Quirarte|author=Quirarte, Jacinto |year=1977 |chapter=The Ballcourt in Mesoamerica: Its Architectural Development|title=Pre-Columbian Art History|editor1=Alan Cordy-Collins |editor2=Jean Stern |publisher=Peek Publications|location=Palo Alto, California|pages=191–212|isbn=978-0-917962-41-7}} *{{cite book|ref=Santley|author1=Santley, Robert M.|author2=Berman, Michael J.|author3=Alexander, Rami T.|year=1991|chapter=The Politicization of the Mesoamerican Ballgame and Its Implications for the Interpretation of the Distribution of Ballcourts in Central Mexico|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book |ref=Schele|author1=Schele, Linda |author2=Miller, Mary Ellen |author-link=|year=1986|title= The Blood of Kings: Dynasty and Ritual in Maya Art|publisher=Kimball Art Museum|location= Fort Worth, Texas}} *{{cite book |ref=Shelton|author=Shelton, Anthony A. |chapter=The Aztec Theatre State and the Dramatization of War|editor1=Tim Cornell |editor2=Thomas B. Allen |year=2003 |title=War and Games|location=New York|publisher=Boydell Press|isbn=978-0-85115-870-9}} *{{cite book |ref=Taladoire2001 |author=Taladoire, Eric |year=2001 |chapter=The Architectural Background of the Pre-Hispanic Ballgame |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/97 97–115] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/97 }} *{{cite book|ref=TaladoireColsenet|author1=Taladoire, Eric|author2=Colsenet, Benoit|year=1991|chapter='Bois Ton Sang, Beaumanior':The Political and Conflictual Aspects of the Ballgame in the Northern Chiapas Area|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book|ref=Uriarte|year=1992 |title=El juego de pelota en Mesoamérica: raíces y supervivencia |editor=Uriarte, María Teresa |publisher=SigloXXI Editores and Casa de Cultura, Gobierno del Estado de Sinaloa |location=México D.F. |isbn=978-968-23-1837-5|language=es}} *{{cite book|ref=Wilkerson|author=Wilkerson, S. Jeffrey K.|year=1991|chapter=Then They Were Sacrificed: The Ritual Ballgame of Northeastern Mesoamerica Through Time and Space|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://nbahoopsonline.com/Articles/2008-09/Mesoamericanball.html The First Basketball: The Mesoamerican ballgame] NBA Hoops Online * [https://www.metmuseum.org/art/collection/search/316267 A figurine showing ballplayer gear], from the Gulf coast's Classic Veracruz culture {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Ballgame}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Antični športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.]] b179oif16fwalj9yvnsb334cb1w4trm 6753567 6753433 2026-09-21T20:03:10Z Marko3 1829 6753567 wikitext text/x-wiki [[File:Pok ta pok ballgame maya indians mexico 3.JPG|thumb|Žoga pred golom med igro ''pok-ta-pok'', 2006]] '''Mezoameriška igra z žogo''' ({{langx|nci|ōllamalīztli}}, {{IPA|nah|oːlːamaˈlist͡ɬi}}, {{langx|emy|pitz}}; {{langx|es|Juego de pelota mesoamericano}}) je bila športna igra z obrednim pomenom, ki so jo ljudstva stare [[Mezoamerika|Mezoamerike]] igrala vsaj od leta 1650 pr. n. št.<ref>Jeffrey P. Blomster and Víctor E. Salazar Chávez. [https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.aay6964 "Origins of the Mesoamerican ballgame: Earliest ballcourt from the highlands found at Etlatongo, Oaxaca, Mexico"], ''Science Advances'', 13 March 2020. Retrieved 14 March 2020.</ref> (srednje predklasično obdobje mezoameriške predkolumbovske dobe). Šport je skozi tisočletja v različnih krajih poznal različne izvedbe; posodobljena različica igre, imenovana ''ulama'', se v nekaterih delih Mehike med tamkajšnjimi staroselskimi ljudstvi igra še danes.<ref name="FOX">Fox, John (2012). [https://books.google.com/books?id=LD6h3NHeHxgC ''The Ball: Discovering the Object of the Game''], 1st ed., New York: Harper. {{ISBN|9780061881794}}. Cf. Chapter 4: "Sudden Death in the New World" about the Ulama game.</ref> Pravila igre niso znana, vendar so bila glede na njeno naslednico, igro ''ulama'', verjetno podobna pravilom igre ''racquetball'',<ref name="Schwartz-2008">{{cite news|ref=Schwartz|last1=Schwartz|first1=Jeremy|title=Indigenous groups keep ancient sports alive in Mexico|url=http://www.statesman.com/news/content/news/stories/world/12/19/1219mexoldsports.html|access-date=20 December 2008|work=Austin American-Statesman|date=19 December 2008}}{{Dead link|date=December 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> pri kateri je cilj ohraniti žogo v igri. Kamniti goli na igriščih so poznejša dopolnitev igre. Po najbolj razširjeni teoriji o igri so igralci žogo udarjali s kolki, čeprav so nekatere različice dovoljevale uporabo podlakti, loparjev, kijev ali kamnov v rokah. Žoga je bila izdelana iz trdne naravne gume in je tehtala do 4,1 kg, ​​njena velikost pa se je skozi čas oziroma glede na različico igre močno razlikovala. Igra je imela pomembne obredne razsežnosti, zato so bile velike uradne tekme organizirane kot obredni dogodki.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> V poznejšem obdobju zgodovine igre so nekatere kulture tekmovanja očitno občasno povezovale s človeškim žrtvovanjem.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Šport so za razvedrilo igrali tudi otroci.<ref>Glavni dokaz za obstoj igralk igre z žogo predstavljajo številne figurice iz formativnega obdobja, ki so očitno ženske in nosijo ledvena pokrivala ter morda tudi drugo opremo, značilno za igralce te igre. V knjigi *The Sport of Life and Death* urednik Michael Whittington navaja: »[Zato] se zdi smiselno domnevati, da so to igro igrale tudi ženske – morda v ekipah, sestavljenih izključno iz žensk – ali pa so sodelovale v kakšnem obredu, ki se je odvijal na igrišču in katerega pomen še ni povsem pojasnjen.« (str. 186). V isti knjigi Gillett Griffin ugotavlja, da čeprav so nekatere od teh figuric »interpretirali kot ženske, je v kontekstu starodavne mezoameriške družbe vprašanje o prisotnosti igralk in njihovi vlogi v igri še vedno predmet razprav.« (str. 158).</ref> Predkolumbovska igrišča za to igro so odkrili po vsej Mezoameriki – na primer v [[Copán]]u in vse do Nikaragve na jugu – pozneje pa tudi na območjih kulture Oasisamerica, vse do Arizone na severu. Ta igrišča se precej razlikujejo po velikosti, vendar imajo vsa dolge, ozke steze s poševnimi ali navpičnimi stranskimi stenami, od katerih se je žoga lahko odbijala. == Ime == Mezoameriška igra z žogo je znana pod številnimi imeni. Izraz ''pok-ta-pok'' izvira iz članka danskega arheologa Fransa Bloma iz leta 1932, ki ga je priredil iz besede ''pokolpok'' v jeziku majevskega ljudstva Jukatek.<ref name="Dodson">{{cite web |last1=Dodson |first1=Steve |title=POK-TA-POK |url=http://languagehat.com/pok-ta-pok/ |website=Languagehat |access-date=20 April 2017 |date=8 May 2006 }}</ref><ref name="Blom">{{cite journal |last1=Blom |first1=Frans |title=The Maya Ball-Game 'Pok-ta-pok', called Tlachtli by the Aztecs |journal=Middle American Research Series Publications |publisher=Tulane University |date=1932 |volume=4 |pages=485–530 }}</ref> V klasični nahuatlščini, jeziku Azteškega imperija, se je imenovala {{lang|nci|ōllamalīztli}} ({{IPA|nci|oːlːamaˈlist͡ɬi|}}) ali {{lang|nci|ōllama}} ter tudi {{lang|nci|tlachtli}} ({{IPA|nci|ˈtɬat͡ʃt͡ɬi|}}). V klasični majevščini je bila znana kot {{lang|emy|pitz}}. V sodobni španščini jo imenujejo {{lang|es|juego de pelota maya}} (»majevska igra z žogo«),<ref name="MundoMaya">{{cite book |last1=Graña Behrens |first1=Daniel |title=Mundo Maya |date=2001 |publisher=Cholsamaj |location=Guatemala |isbn=978-99922-56-41-1 |pages=203–228 |language=es |chapter=El Juego de Pelota Maya }}</ref> {{lang|es|juego de pelota mesoamericano}} (»mezoameriška igra z žogo«)<ref>{{cite journal |last=Espinoza |first=Mauricio |year=2002 |title=El Corazón del Juego: El Juego de Pelota Mesoamericano como Texto Cultural en la Narrativa y el Cine Contemporáneo |url=http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |journal=Istmo |volume=4 |issn=1535-2315 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070524065929/http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |archive-date=2007-05-24}}</ref> ali preprosto {{lang|es|pelota maya}} (»majevska žoga«). == Izvor == [[Image:Early Mesoamerican Ballgame sites 1.svg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje najdišča, kjer so odkrili zgodnja igrišča za igro z žogo, žoge ali figurice]] [[File:Chichén_Itzá_-_Juego_de_Pelota.jpg|thumb|Pogled na igrišče za igro z žogo v Chichén Itzi]] Natančno ni znano, kdaj ali kje je nastala mezoameriška igra z žogo, čeprav je verjetno, da je nastala pred letom 2000 pr. n. št. na nizko ležečih tropskih območjih, kjer raste panamsko kavčukovo drevo (''Castilla elastica'').<ref>Shelton, pp. 109–110. There is wide agreement on game originating in the tropical lowlands, likely the Gulf Coast or Pacific Coast.</ref> Eno od možnih območij izvora igre so obalna nižavja Soconusco ob Tihem oceanu.<ref>Taladoire (2001), pp. 107–108.</ref> Tu, na najdišču Paso de la Amada, so arheologi odkrili doslej najstarejše znano igrišče za igro z žogo, ki datira v obdobje okoli leta 1400 pr. n. št.<ref name="See Hill 1998">{{cite journal |author=Hill, Warren D. |author2=Michael Blake |author3-link=|author3=John E. Clark |year=1998 |title=Ball court design dates back 3,400 years |journal=Nature |volume=392 |pages=878–879 |doi=10.1038/31837 |issue=6679|bibcode=1998Natur.392..878H |s2cid=4394291 }}</ref> Drugo pomembno območje izvora je osrednje območje olmeške kulture, ki se razprostira prek [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške ožine]] vzdolž obale [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].<ref>Miller and Taube (1993, p.42)</ref> Azteki so svoje sodobnike iz poznega obdobja (postklasične dobe), ki so takrat naseljevali to regijo, imenovali ''Olmeca'' (tj. »ljudje kavčuka«), saj je bila regija tesno povezana s pridobivanjem [[lateks]]a.<ref>Teh prebivalcev zalivske obale, Olmeca-Xicalanca, ne smemo zamenjevati z Olmeci, imenom, ki so ga arheologi 20. stoletja podelili vplivni civilizaciji zalivske obale, ki je prevladovala v tej regiji tri tisoč let prej.</ref> Najstarejše znane gumijaste žoge na svetu izvirajo iz žrtvenega močvirja pri El Manatíju, zgodnjem olmeškem najdišču v zaledju porečja reke Coatzacoalcos.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Domačini in arheologi so iz tamkajšnjega sladkovodnega izvira pridobili ducat žog s premerom od 10 do 22 cm. Pet od teh žog je bilo datiranih v najzgodnejšo znano fazo poselitve najdišča, približno v obdobje 1700–1600 pr. n. št.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Te gumijaste žoge so našli skupaj z drugimi obrednimi daritvami, zakopanimi na tem mestu, kar kaže na to, da je imela igra že v tako zgodnjem obdobju verski in obredni pomen.<ref>Diehl, p. 27</ref><ref>Uriarte, p. 41, ... ki ugotavlja, da sočasna prisotnost odloženih žog in kačastih palic (ki so se morda uporabljale za udarjanje po žogah) na najdišču El Manatí kaže na to, da je že obstajalo »dobro razvito ideološko razmerje med [igro z] žogo, oblastjo in kačami«.</ref> Lokalni prebivalci so na najdišču našli tudi kamniti »jarem«, kakršni so pogosto povezani z mezoameriškimi igrišči za igro z žogo; to odpira precejšnjo možnost, da so bile te gumijaste žoge povezane z obredno igro z žogo in niso bile zgolj samostojna oblika žrtvene daritve.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), p. 249</ref><ref>Ortíz, "Las ofrendas de El Manatí y su posible asociación con el juego de pelota: un yugo a destiempo", pp. 55–67 in Uriarte</ref> Izkopavanja na bližnjem olmeškem najdišču [[San Lorenzo Tenochtitlán]] so razkrila tudi številne figurice igralcev igre z žogo, ki so bile z radiokarbonsko metodo datirane v obdobje 1250–1150 pr. n. št. Identificirali so tudi preprosto igrišče za igro z žogo, ki izvira iz poznejšega obdobja poselitve v San Lorenzu, in sicer med letoma 600 in 400 pr. n. št.<ref>Diehl, p. 32, čeprav identifikacija igrišča v San Lorenzu ni splošno sprejeta.</ref> Igra se je očitno razširila iz tropskih nižin v osrednjo Mehiko. Že okoli leta 1000 pr. n. št. ali prej so figurice igralcev igre z žogo polagali v grobove v Tlatilcu, podobne figurice iz istega obdobja pa so našli tudi na bližnjem najdišču Tlapacoya.<ref name=BradleyJoralemon>{{cite book |author=Bradley, Douglas E. |author2=Peter David Joralemon |year=1993 |title=The Lords of Life: The Iconography of Power and Fertility in Preclassic Mesoamerica |edition=exhibition catalogue, February 2 – April 5, 1992 |location=Notre Dame, IN|publisher=Snite Museum of Art, University of Notre Dame |oclc=29839104}}</ref> V tem obdobju so v regiji Guerrero izdelovali tudi figurice igralcev igre z žogo v tako imenovanem slogu Xochipala. Čeprav v Tlatilcu ali Tlapacoyi niso našli igrišč iz tistega časa, je mogoče, da so na teh območjih dejansko igrali igro z žogo, vendar na igriščih z mejami iz hitro razpadajočih materialov ali z začasnimi oznakami igrišča. Do leta 300 pr. n. št. se dokazi o igri pojavljajo v večjem delu mezoameriških arheoloških najdb, vključno z igrišči v osrednji dolini [[Chiapas]] (gre za naslednja najstarejša odkrita igrišča za igro z žogo, takoj za tistim v Paso de la Amada)<ref>Finca Acapulco, San Mateo in El Vergel ob reki Grijalva imajo igrišča za igro z žogo, ki datirajo v obdobje med letoma 900 in 550 pr. n. št. (Agrinier, str. 175)..</ref> in v dolini Oaxaca, pa tudi s keramičnimi prizori igre z žogo iz zahodne Mehike (glej fotografijo spodaj). == Materialni in formalni vidiki == [[File:Chichén Itzá Goal.jpg|thumb|Nekatera igrišča za igro z žogo so imela visoko nameščene obroče oziroma gole (imenovane ''tlachtemalacatl''),<ref>{{cite web |last1=Carlson |first1=John |title=The chacmool and the ballgame (2) |url=https://www.mexicolore.co.uk/maya/ballgame/the-chacmool-and-the-ballgame-part-2/1000 |website=Mexicolore |access-date=14 November 2025 }}</ref> – takšen je denimo tisti v Chichén Itzi –, pri čemer je zadetek v ta gol pomenil takojšen konec tekme.]] Kot je pričakovano pri igri, ki so jo skozi dolgo časovno obdobje igrale številne kulture, so se podrobnosti razlikovale glede na čas in kraj; zato bi bilo morda natančneje nanjo gledati kot na družino sorodnih iger. Na splošno velja, da je različica, pri kateri se žoga odbija s kolkom, tista, ki jo najpogosteje povezujemo z mezoameriško igro z žogo, raziskovalci pa menijo, da je bila to glavna – ali morda celo edina – različica, ki se je igrala na zidanih igriščih.<ref>Cohodas, pp. 251–288</ref> Obstajajo številni arheološki dokazi o igrah, pri katerih so žogo udarjali z leseno palico (npr. stenska poslikava v [[Teotihuacán]]u prikazuje igro, podobno hokeju na travi), loparji, kiji in palicami, kamni v roki ter podlaktjo – včasih morda tudi v kombinaciji teh načinov. Vsaka od različnih vrst igre je imela svojo velikost žoge, posebno opremo, igrišče in pravila. Igre so potekale med dvema ekipama. Število igralcev v ekipi je lahko nihalo od dva do štiri.<ref>TAzteški kronist Motolinia iz 16. stoletja je navedel, da so igre igrale ekipe dveh igralcev proti ekipi dveh igralcev, ekipe treh igralcev proti ekipi treh igralcev in celo ekipe dveh igralcev proti ekipi treh igralcev (citirano po Sheltonu, p. 107).</ref><ref>Brian M. Fagan v knjigi ''The Seventy Great Inventions of the Ancient World'' poroča, da so obstajala tudi tekmovanja ekip s po štirimi člani.</ref> Nekatere igre so potekale na improviziranih igriščih zgolj za preprosto razvedrilo, druge pa so bile slovesni spektakli na ogromnih kamnitih igriščih, povezani s človeškim žrtvovanjem. [[File:Ulama 37 (Aguilar).jpg|right|thumb|upright|Sodoben igralec igre ''ulama'' iz Sinaloe. Njegova oprema je podobna tisti, ki so jo nosili azteški igralci]] Tudi brez človeškega žrtvovanja je bila igra lahko surova; trda in težka žoga je pogosto povzročala hude poškodbe. Današnji igralci ''ulame''* (različice z odbijanjem s kolkom) so »nenehno polni modric«,<ref>[https://web.archive.org/web/20080319010915/http://www.calstatela.edu/academic/anthro/jbrady/ulama/photo3ab.htm Cal State L.A.]</ref> španski kronist Diego Durán pa je pred skoraj 500 leti poročal, da so bile nekatere modrice tako hude, da so jih morali zarezati in izprazniti. Zapisal je tudi, da so igralci celo umrli, če jih je žoga zadela »v usta, želodec ali črevesje«.<ref name=Blanchard>{{cite book| author=Blanchard, Kendall |year=2005 |title=The Anthropology of Sport|publisher=Bergin & Garvey|edition=Revised|isbn=978-0-89789-329-9|page=107}}</ref> Pravila mezoameriške igre z žogo – ne glede na različico – niso podrobno znana. V sodobni ''ulami'' igra spominja na odbojko brez mreže, pri čemer je vsaka ekipa omejena na svojo polovico igrišča. V najbolj razširjeni različici igre ''ulama'' so si igralci žogo podajali zgolj z uporabo bokov, dokler je ena od ekip ni uspela vrniti ali pa je žoga zapustila igrišče. V poznem klasičnem obdobju so Maji na vsaki strani igrišča začeli nameščati navpične kamnite obroče; cilj je bil spraviti žogo skozi enega od njih. Ta novost se je ohranila tudi v kasnejših kulturah Toltekov in Aztekov. Pri azteški igri z žogo iz 16. stoletja, ki so ji bili priča Španci, je točke izgubil igralec, ki je pustil, da se je žoga odbila več kot dvakrat, preden jo je vrnil nasprotni ekipi; ki je dopustil, da je žoga zapustila meje igrišča; ali pa ki je poskusil žogo spraviti skozi enega od kamnitih obročev, nameščenih na stenah vzdolž sredinske črte, a pri tem ni bil uspešen.<ref>Day, p. 66, who further references Diego Durán and Bernardino de Sahagún.</ref> Po besedah ​​azteškega kronista Motolinie iz 16. stoletja so se točke pridobivale, če je žoga zadela nasprotno končno steno, medtem ko je bila odločilna zmaga rezervirana za ekipo, ki ji je uspelo spraviti žogo skozi obroč.<ref>Shelton, pp. 107–108, who quotes Motolinia.</ref> Vendar pa je bil zadetek skozi obroč redek dogodek – obroči v Chichén Itzi so bili na primer nameščeni šest metrov nad igralno površino – zato so se večinoma vse tekme končale z zmago na podlagi točk. == Oblačila in oprema == Pripomočki za igro – oblačila, pokrivala, rokavice, vse razen same žoge – so že zdavnaj izginili, zato se vedenje o oblačilih opira na slike, risbe, kamnite reliefe in figurice, ki pričajo o videzu in opremi predkolumbovskih igralcev; ti so se precej razlikovali glede na vrsto in količino. Plašči in maske so na primer prikazani na številnih reliefih iz Dainzúja, medtem ko stenske poslikave iz Teotihuacana prikazujejo moške, ki igrajo igro z žogo in palicami oblečeni v krila. [[File:Pelotaspieler_2.jpg|thumb|[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej v Ciudad de Mexicu]] – figura igralca igre pelota]] Osnovna oprava za igro z udarjanjem ob bok je vključevala ledveni predpasnik, ki so ga včasih dopolnili z usnjenimi ščitniki za boke. Ledveni predpasniki so vidni na najzgodnejših figuricah igralcev iz Tlatilca, Tlapacoye in olmeške kulture ter na Weiditzovi risbi iz leta 1528; skupaj s ščitniki za boke predstavljajo edino opravo sodobnih igralcev igre ''ulama'' (zgoraj) – kar zajema obdobje skoraj 3000 let. V številnih kulturah je dodatno zaščito nudil debel pas, najverjetneje iz pletiva ali lesa, prevlečen s tkanino ali usnjem. Ker so bili izdelani iz materialov, ki sčasoma razpadejo, se nobeden od teh pasov ni ohranil, čeprav so arheologi odkrili številne kamnite »jarme«. Kamniti jarem – ime, ki so mu ga zaradi podobnosti z živalskim jarmom nadeli zgodnji arheologi – je bil verjetno pretežak za dejansko igranje in se je verjetno uporabljal le pred igro ali po njej v obredne namene. Poleg zaščite pred udarci žoge je pas oziroma jarem omogočal tudi močnejše odbijanje žoge, kot bi to zmogel zgolj bok. Nekateri igralci so nosili tudi prsne ščitnike, imenovane ''palmas'', ki so jih vstavili v jarem, tako da so stali pokonci pred prsnim košem. Ščitnike za kolena vidimo pri igralcih z različnih območij in iz različnih obdobij; uporabljajo jih tudi današnji igralci različice igre ''ulama'', pri kateri se žoga odbija s podlaktjo. Pogosto je mogoče opaziti tudi nekakšen trak, katerega namembnost ni znana in so ga nosili tik pod kolenom ali okoli gležnja. Rokavice se pojavljajo tako na reliefih iz Dainzúja (približno 500 pr. n. št.), ki domnevno prikazujejo igralce, kot na Weiditzovih risbah asteških igralcev, nastalih 2000 let pozneje.<ref>Dainzu gloves are discussed in Taladoire, 2004</ref> Na upodobitvah igralcev igre z žogo pogosto vidimo čelade, ki so bile verjetno namenjene praktični rabi, ter bogato okrašena pokrivala, ki so se bržkone uporabljala le v obrednih kontekstih. Takšna pokrivala so še posebej značilna za poslikane majevske vaze in figurice z otoka Jaina. Številni igralci iz klasičnega obdobja so upodobljeni s ščitnikom na desnem kolenu – na levem ga ni – in povitim desnim podlaktom, kot je razvidno z zgornje majevske upodobitve. == Črne gumijaste žoge == [[File:Mesoamerica - manopla and ball.jpg|thumb|Polna gumijasta žoga – oziroma žoga, podobna tistim, ki so jih uporabljali v mezoameriški igri z žogo – iz najdišča Kaminaljuyu (obdobje od 300 pr. n. št. do 250 n. št.), skupaj z ''manoplo'' oziroma ročnim kamnom za udarjanje po žogi.]] Velikost in teža žog, ki so jih dejansko uporabljali pri igri, nista zanesljivo znani. Čeprav so našli nekaj ducatov starodavnih žog, so bile te prvotno položene kot daritve v močvirja ali izvire, namenjene obredom žrtvovanja in ni dokazov, da bi katero koli od njih dejansko uporabili pri igri. Nekatere od teh ohranjenih votivnih žog so bile pravzaprav izdelane izključno kot daritve.<ref>Filloy Nadal, p. 22.</ref> Vendar pa na podlagi primerjave sodobnih žog za igre, starodavnih gumijastih žog in drugih arheoloških dokazov večina raziskovalcev domneva, da so bile starodavne žoge za igro z boki izdelane iz mešanice lateksa različnih rastlin, ki so rasle na območju od jugovzhodnih deževnih gozdov do severnih puščav.<ref>Filloy Nadal</ref> Večina žog je bila izdelana iz lateksa drevesa ''Castilla elastica'', ki uspeva v nižinah. Nekdo je odkril, da je z mešanjem lateksa s sokom liane bele tropske slake (''Ipomoea alba'') mogoče spremeniti spolzke polimere v surovem lateksu v prožno gumo. Velikost žog je znašala od 25 do 30 cm (merjeno v razponih dlani), tehtale pa so od 1,4 do 2,7 kg. Žoga, uporabljena pri starodavni igri z rokami ali palicami, je bila verjetno nekoliko večja in težja od sodobne žogice za bejzbol.<ref>Filloy Nadal, p. 30</ref> Nekateri majevski prikazi, na primer ta relief, prikazujejo žoge s premerom 1 m ali več. Prevladujoče strokovno mnenje je, da gre pri teh upodobitvah za pretiravanje ali simboliko; enako velja na primer za izjemno okorna pokrivala za glavo, ki jih vidimo na istih upodobitvah.<ref>Cohodas, p. 259.</ref> == Igrišče za igro z žogo == [[File:Juego de pelota.jpg|thumb|Igrišče za igro z žogo v obliki črke I na najdišču Cihuatán v Salvadorju [[File:I, heavily serifed.png|10px]]]] Igra se je odvijala znotraj velike zidane strukture. Identificiranih je bilo več kot 1300 mezoameriških igrišč za igro z žogo – od katerih jih je bilo kar 60 % odkritih v zadnjih 20 letih – zgrajenih v obliki, ki se je v obdobju 2700 let le malo spremenila.<ref>Taladoire (2001) p. 98. Nekaj ​​več kot 200 igrišč je identificiranih tudi na ameriškem jugozahodu, ki ''niso'' vključena v to skupno vrednost, ker so zunaj Mezoamerike in obstajajo pomembne razprave o tem, ali so bila ta območja uporabljena za igranje z žogo ali ne.</ref> Vsa igrišča imajo enako osnovno obliko: dolgo in ozko igralno polje, ki ga obdajajo stene z vodoravnimi in poševnimi (ali redkeje navpičnimi) površinami. Stene so bile pogosto ometane in živahno poslikane. Zgodnja igrišča so bila na koncih odprta, medtem ko so imela poznejša igrišča zaprta končna območja, zaradi česar je struktura ob pogledu od zgoraj spominjala na črko I. Čeprav je razmerje med dolžino in širino ostalo razmeroma nespremenjeno pri približno 4 : 1,<ref>Quirarte, pp. 209–210.</ref> so se velikosti igrišč močno razlikovale: igralno polje Velikega igrišča v Chichén Itzi – ki je daleč največje – meri 96,5 krat 30 metrov, medtem ko je Ceremonialno igrišče v Tikalu merilo le 16 krat 5 metrov.<ref>Taladoire (2001) p. 100. Taladoire navaja te mere za »igralno površino«, medtem ko drugi avtorji vključujejo tudi klopi in druge elemente. See Quirarte, pp. 205–208. Domneva se, da se niti Veliko igrišče za igro z žogo niti ceremonialno dvorišče v Tikalu nista uporabljala za igre z žogo. (Scarborough, p. 137).</ref> Igrišča za igro z žogo so po vsej Mezoameriki gradili in uporabljali skozi številne generacije. Čeprav jih najdemo na večini večjih mezoameriških arheoloških najdišč, niso enakomerno porazdeljena niti časovno niti geografsko. Tako ima na primer najdišče El Tajín iz poznega klasičnega obdobja – največje mesto kulture klasičnega Veracruz, za katero je bila igra z žogo izjemno pomembna – vsaj 18 igrišč, bližnje sočasno najdišče Cantona pa s 24 igrišči drži rekord.<ref>Day, p. 75.</ref> Nasprotno pa jih je v severnem delu zvezne države Chiapas in na severnem območju majevskega nižavja razmeroma malo; na nekaterih pomembnih najdiščih, kot so Teotihuacan, Bonampak in Tortuguero, pa igrišč sploh ni, čeprav so tam odkrili ikonografijo, povezano z mezoameriško igro z žogo. Med starodavna mesta, ki se ponašajo s posebej kakovostnimi in dobro ohranjenimi igrišči za igro z žogo, spadajo Tikal, Yaxha, Copán, Coba, Iximche, Monte Albán, Uxmal, Chichen Itza, Yagul, Xochicalco, Mixco Viejo in Zaculeu. Igrišča za igro z žogo so bila javni prostori, namenjeni različnim kulturnim dogodkom za elito in obrednim dejavnostim, kot so glasbeni nastopi, festivali in seveda sama igra z žogo. Upodobitve pogosto prikazujejo glasbenike, ki so igrali med igrami, vobetivnih najdbah z glavnega igrišča v Tenochtitlanu pa so odkrili miniaturne piščali, okarine in bobne. Keramični predmet iz zahodne Mehike, ki izvira iz predkolumbovskega obdobja, prikazuje prizor, ki spominja na rokoborski dvoboj na igrišču za igro z žogo. <gallery> File:La_Corona_Relieve_Juego_de_Pelota.jpg|Relief na kroni, ki prikazuje prizor iz mezoameriške igre z žogo Image:Maya Ballplayer, Jaina Island, 1.jpg|Zaradi jarma in ščitnikov za kolena to oblikovano keramično majevsko figurico prepoznamo kot igralca igre z žogo. Tako kot številne figurice v slogu otoka Jaina tudi ta deluje kot piščal. 600–900 n. št. File:Palmas_(Mesoamerican_ballgame)_2.jpg|Dve »palmi« iz Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku. Ti predmeti, imenovani »palme«, so služili kot ščitniki za prsni koš pri mezoameriški igri z žogo in izvirajo iz Veracruz v Mehiki (približno 700–1000 n. št.). Visoki so približno 50 cm. File:El Baúl Ballgame Stela.jpg|Stela iz El Baúla v jedrnem območju Cotzumalhuapa, ki prikazuje dva igralca igre z žogo File:Tikal central ballcourt.jpg|Igrišče v Tikalu, v regiji kotline Petén v majevskem nižavju File:Wupatki Ruins Ball Court.jpg|Ruševine v narodnem spomeniku Wupatki v Arizoni. Med arheologi ni enotnega mnenja o tem, ali so se te zgradbe na ameriškem jugozahodu uporabljale za igre z žogo, čeprav prevladuje prepričanje, da so se. Potekajo tudi razprave o tem, v kolikšni meri so bile morebitne igre z žogo na jugozahodu povezane z mezoameriško igro z žogo </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite book |ref=Day |author=Day, Jane Stevenson |year=2001 |chapter=Performing on the Court |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |editor=E. Michael Whittington |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC. |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/65 65–77] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/65 }} *{{cite journal |ref=Garza|author=Garza Camino, Mercedes de la |author-link=|author2=Ana Luisa Izquierdo |year=1980 |title=El ''Ullamaliztli'' en el Siglo XVI |journal=Estudios de Cultura Náhuatl |volume=14 |pages=315–333 |issn=0071-1675|language=es}} *{{cite book|ref=Cohodas|author=Cohodas, Marvin|year=1991|chapter=Ballgame imagery of the Maya Lowlands: History and Iconography|editor=Vernon Scarborough|editor-link=|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1360-4|oclc=51873028|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book |ref=Diehl|author=Diehl, Richard |author-link= |year=2004 |title=The Olmecs: America's First Civilization |url=https://archive.org/details/olmecsamericasfi0000dieh|url-access=registration|series=Ancient peoples and places series|publisher=Thames & Hudson |location=London |isbn=978-0-500-02119-4 |oclc=56746987}} *{{cite book |ref=FilloyNadal |author=Filloy Nadal, Laura |year=2001 |chapter=Rubber and Rubber Balls in Mesoamerica |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |editor=E. Michael Whittington |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC. |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/20 20–31] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/20 }} * {{cite book|ref=Gillespie|author=Gillespie, Susan D.|author-link=|year=1991|chapter=Ballgames and Boundaries|editor=Vernon Scarborough|editor-link=|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|pages=[https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/317 317–345]|isbn=978-0-8165-1360-4|oclc=51873028|chapter-url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/317}} *{{cite book |ref=Ortiz1999 |author=Ortíz C., Ponciano |author2=María del Carmen Rodríguez |year=1999 |chapter=Olmec Ritual Behavior at El Manatí: A Sacred Space |chapter-url=http://www.doaks.org/Social/social09.pdf |edition=Dumbarton Oaks etexts |title=Social Patterns in Pre-Classic Mesoamerica: a symposium at Dumbarton Oaks, 9 and 10 October 1993 |editor=David C. Grove |editor-link= |editor2=Rosemary A. Joyce |editor2-link= |publisher=Dumbarton Oaks Research Library and Collection |location=Washington, D.C. |pages=[https://archive.org/details/socialpatternsin0000unse/page/225 225–254] |isbn=978-0-88402-252-7 |oclc=39229716 |url=https://archive.org/details/socialpatternsin0000unse/page/225 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205071742/http://www.doaks.org/Social/social09.pdf |archive-date=February 5, 2009 }} *{{cite book |ref=Quirarte|author=Quirarte, Jacinto |year=1977 |chapter=The Ballcourt in Mesoamerica: Its Architectural Development|title=Pre-Columbian Art History|editor1=Alan Cordy-Collins |editor2=Jean Stern |publisher=Peek Publications|location=Palo Alto, California|pages=191–212|isbn=978-0-917962-41-7}} *{{cite book|ref=Santley|author1=Santley, Robert M.|author2=Berman, Michael J.|author3=Alexander, Rami T.|year=1991|chapter=The Politicization of the Mesoamerican Ballgame and Its Implications for the Interpretation of the Distribution of Ballcourts in Central Mexico|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book |ref=Schele|author1=Schele, Linda |author2=Miller, Mary Ellen |author-link=|year=1986|title= The Blood of Kings: Dynasty and Ritual in Maya Art|publisher=Kimball Art Museum|location= Fort Worth, Texas}} *{{cite book |ref=Shelton|author=Shelton, Anthony A. |chapter=The Aztec Theatre State and the Dramatization of War|editor1=Tim Cornell |editor2=Thomas B. Allen |year=2003 |title=War and Games|location=New York|publisher=Boydell Press|isbn=978-0-85115-870-9}} *{{cite book |ref=Taladoire2001 |author=Taladoire, Eric |year=2001 |chapter=The Architectural Background of the Pre-Hispanic Ballgame |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/97 97–115] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/97 }} *{{cite book|ref=TaladoireColsenet|author1=Taladoire, Eric|author2=Colsenet, Benoit|year=1991|chapter='Bois Ton Sang, Beaumanior':The Political and Conflictual Aspects of the Ballgame in the Northern Chiapas Area|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book|ref=Uriarte|year=1992 |title=El juego de pelota en Mesoamérica: raíces y supervivencia |editor=Uriarte, María Teresa |publisher=SigloXXI Editores and Casa de Cultura, Gobierno del Estado de Sinaloa |location=México D.F. |isbn=978-968-23-1837-5|language=es}} *{{cite book|ref=Wilkerson|author=Wilkerson, S. Jeffrey K.|year=1991|chapter=Then They Were Sacrificed: The Ritual Ballgame of Northeastern Mesoamerica Through Time and Space|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://nbahoopsonline.com/Articles/2008-09/Mesoamericanball.html The First Basketball: The Mesoamerican ballgame] NBA Hoops Online * [https://www.metmuseum.org/art/collection/search/316267 A figurine showing ballplayer gear], from the Gulf coast's Classic Veracruz culture {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Ballgame}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Antični športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.]] s9bf4wt2mwop44fwdzeqp1v9888h3av 6 608921 6753436 2026-09-21T13:39:07Z TadejM 738 {{Valid SVG}} ? == Summary == {{Non-free use rationale logo | Article = Brawl Stars | Use = Infopolje | Used for = videoigra ''Brawl Stars'' | Owner = Supercell | Source = [https://supercell.com/en/games/brawlstars/blog/news/brawl-stars-logo-is-changing/ Brawl Stars logo is changing! - Supercell Blog] }} == Licensing == {{Non-free logo|image has rationale=yes}} {{SVG-logo}} 6753436 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Valid SVG}} ? == Summary == {{Non-free use rationale logo | Article = Brawl Stars | Use = Infopolje | Used for = videoigra ''Brawl Stars'' | Owner = Supercell | Source = [https://supercell.com/en/games/brawlstars/blog/news/brawl-stars-logo-is-changing/ Brawl Stars logo is changing! - Supercell Blog] }} == Licensing == {{Non-free logo|image has rationale=yes}} {{SVG-logo}} b06hgepb4wnd8j5mnc28zxhft2veb23 6753437 6753436 2026-09-21T13:41:33Z TadejM 738 urejanje parametrov 6753437 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Valid SVG}} {{Non-free use rationale logo | članek = Brawl Stars | uporaba = infopolje | Used for = videoigra ''Brawl Stars'' | Owner = Supercell | Source = [https://supercell.com/en/games/brawlstars/blog/news/brawl-stars-logo-is-changing/ Brawl Stars logo is changing! - Supercell Blog] }} == Licenciranje == {{Non-free logo|image has rationale=yes|članek=Brawl Stars}} {{SVG-logo}} 0908j370tbwn9fhjsj65wdlhvwt1rb5 0 608922 6753438 2026-09-21T13:43:09Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753438 wikitext text/x-wiki '''Pokrajina Petén''' je geografska podregija majevskega nižavja, ki leži predvsem v severni [[Gvatemala|Gvatemali]] (v departmaju El Petén) in sega v zvezno državo [[Campeche]] na jugovzhodu [[Mehika|Mehike]]. V poznem predklasičnem in klasičnem obdobju predkolumbovske [[mezoameriška kronologija|mezoameriške kronologije]] so cvetela številna pomembna središča majevske civilizacije, kot sta [[Tikal]] in [[Calakmul]].<ref>{{Cite journal |last=Echenique |first=Ester |last2=Avila |first2=Florencia |last3=Nielsen |first3=Axel E. |date=2021-03-01 |title=Potting practices and social integration in the southern Andes during the late intermediate period: The case of Yavi-Chicha pottery |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0278416520302178 |journal=Journal of Anthropological Archaeology |language=en |volume=61 |article-number=101244 |doi=10.1016/j.jaa.2020.101244 |issn=0278-4165|url-access=subscription |hdl=11336/170873 |hdl-access=free }}</ref> Razvil se je značilen slog majevske arhitekture in napisov, imenovan ''slog Petén''. Na tem območju sta tudi arheološki najdišči La Sufricaya in Holmul. == Zgodovina == [[Image:Nakbe str.JPG|left|250px|thumb|Nakbé, ostanki palače iz srednjega predklasičnega obdobja (600 pr. n. št.), kotlina Mirador]] Do prve polovice 1. tisočletja pr. n. št. sta bili območji Petén in kotlina Mirador že dobro razviti, s številnimi monumentalnimi najdišči in mesti majevske civilizacije. Pomembna majevska najdišča iz tega predklasičnega obdobja mezoameriške kronologije v kotlini Mirador vključujejo Nakbé, El Mirador, Naachtun, San Bartolo in Cival. === Klasično obdobje === [[File:Peten Map v3 May archaeological sites.gif|thumb|350px|right|Zemljevid departmaja Petén s prikazom glavnih naselij in arheoloških najdišč]] Kasneje je Petén postal središče majevskega klasičnega obdobja (pribl. 200–900 n. št.). Ocenjujejo, da je v času največjega razcveta okoli leta 750 v pokrajini Petén živelo več milijonov ljudi, s čimer je bila to ena najgosteje poseljenih regij na svetu v tistem času. Na nekaterih območjih je gostota prebivalstva predvidoma znašala približno 2000 ljudi na km². Mezoameriško kmetijstvo je bilo zelo obsežno; obstajajo dokazi, da je bila zemlja izčrpana zaradi netrajnostnega, prekomernega kmetovanja, kar je povzročilo lakoto, ki je bila pomemben dejavnik pri propadu držav klasičnih Majev na tem območju. Ocenjujejo, da se je število prebivalcev med sredino 9. in sredino 10. stoletja zmanjšalo za dve tretjini. ==== Arheološka najdišča ==== Arheološka najdišča v pokrajini Petén ohranjajo pomembne ostanke kulture klasičnih Majev, kot so: *Ob reki Holmul: Tikal, Holmul, Calakmul, Uaxactún, Nakum, Naranjo, La Sufricaya *Ob reki Usumacinta: Machaquilá, Piedras Negras, Altar de Sacrificios *Ob reki San Pedro Mártir: Waka' (prej El Perú) *Na območju Petexbatún: Ceibal in Aguateca *Ob reki La Pasión: Cancuén *Ob jezeru Yaxha: Topoxté in Yaxhá [[Image:tikalpano.jpg|thumb|350px|[[Tikal]], ki se dviga nad krošnjami džungle]] [[Narodni park Tikal]] je eno redkih območij, ki so bila uvrščena na seznam svetovne dediščine tako zaradi arheološkega pomena kot zaradi biotske raznovrstnosti.<ref name=unesco>{{cite web | url=https://whc.unesco.org/en/list/64/ |title=Tikal National Park |author=<!--Not stated--> |website=UNESCO World Heritage Centre |access-date=2018-04-14 }}</ref> V Tikalu so odkrili na tisoče gomil, na katerih so nekoč stale hiše vernikov in delavcev.<ref>Heider, K. (2014). Tikal. San Francisco: California, USA : Kanopy Streaming. http://library.simmons.edu/record=b2156058~S0.</ref> === Špansko kolonialno obdobje === Po propadu klasičnega obdobja je število prebivalcev na tem območju še naprej drastično upadalo, zlasti po tem, ko so evropski raziskovalci s seboj prinesli [[črne koze]]. Epidemija črnih koz je izbruhnila okoli leta 1519 ali 1520, torej nekaj let preden so regijo obiskali prvi Evropejci. [[Hernán Cortés]] je v letih 1524–1525 vodil prvo odpravo, ki je prečkala pokrajinoo Petén; poročal je, da so regijo večinoma sestavljale majhne naselbine, ločene z gostim gozdom, edino večje naseljeno mesto, ki so ga opazili, pa je bil [[Tayasal]]. Po Cortésu so si španski kolonizatorji več generacij prizadevali osvojiti pokrajino Petén – izvedli so številne poskuse, predvsem iz smeri [[Belize]]ja in Alte Verapaz –, dokler odprava iz [[Jukatan]]a, Belizeja in Cobána (v Alti Verapaz) ni bila uspešna pri osvojitvi zadnjih neodvisnih majevskih državnih tvorb okoli leta 1697. Med njimi so bili Zacpeten (prestolnica Majev ljudstva Kowoj), središče Majev Itza – Tayasal – ter druga mesta v okolici jezera Petén Itza, kot sta Quexil (sodobno špansko ime; v majevščini: ''Ek'ixil'') in Yalain. Na mestu Tayasal je bilo ustanovljeno špansko mesto Flores, vendar je to območje ostalo osamljeno in odročno tako v času kolonialnega podkraljestva [[Nova Španija]] kot po osamosvojitvi Mehike. Ko je gvatemalski predsednik Rafael Carrera v 1840-ih v Flores poslal manjšo vojaško enoto, da bi območje priključil Gvatemali, sta se vladi Mehike in zvezne države Jukatan odločili, da se za pokrajino Petén ne splača boriti. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Peten Basin}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] [[Kategorija:Geografija Mehike]] 0nkz8b8120izf5i4jrmhfdh9v0951yz 6 608923 6753439 2026-09-21T13:43:58Z TadejM 738 ==Summary== {{Non-free use rationale 2 |Description = Screenshot of gameplay in the "Bounty" mode of Brawl Stars |Source = '''Original publication''': Brawl Stars<br/> '''Immediate source:''' Self-taken screenshot |Date = 16 January 2019 |Author = [[Supercell_(video_game_company)|Supercell]] |Article = Brawl Stars |Purpose = To illustrate gameplay of "Brawl Stars" |Replaceability = No free alternative exists, or may exist in the future |Minimality = This shows a screenshot of the game to avo... 6753439 wikitext text/x-wiki == Povzetek == ==Summary== {{Non-free use rationale 2 |Description = Screenshot of gameplay in the "Bounty" mode of Brawl Stars |Source = '''Original publication''': Brawl Stars<br/> '''Immediate source:''' Self-taken screenshot |Date = 16 January 2019 |Author = [[Supercell_(video_game_company)|Supercell]] |Article = Brawl Stars |Purpose = To illustrate gameplay of "Brawl Stars" |Replaceability = No free alternative exists, or may exist in the future |Minimality = This shows a screenshot of the game to avoid misrepresentation |Commercial = File has been resized and resolution has been lowered }} ==Licensing== {{Non-free game screenshot}} mu319l8tq3nb7at346p5504gpt1rv38 6753440 6753439 2026-09-21T13:47:07Z TadejM 738 prevod utemeljitve PU 6753440 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Non-free use rationale 2 |Description = Zaslonski posnetek igre Brawl Stars v načinu »Bounty« |Source = '''Izvorna objava''': Brawl Stars<br/> '''Neposredni vir:''' lastni zaslonski posnetek |Date = 16. januar 2019 |Author = [[Supercell]] |Article = Brawl Stars |Purpose = Za ponazoritev igralnega videza igre »Brawl Stars« |Replaceability = Prosta alternativa ne obstaja in ne bo obstajala |Minimality = Datoteka prikazuje zaslonski posnetek igre za razpoznavnost |Commercial = Ločljivost slike in velikost datoteke sta bili zmanjšani }} ==Licenca== {{Non-free game screenshot}} rj3jvh9i6b0s63cae1bnapl8rhn22ij 0 608924 6753441 2026-09-21T13:48:49Z TadejM 738 nov članek o popularni videoigri 6753441 wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Brawl Stars | image = Brawl Stars logo 2025.svg | alt = | caption = Logotip v uporabi od septembra 2025 | developer = [[Supercell (company)|Supercell]] | publisher = Supercell | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] | released = {{Vgrelease|WW|12. december 2018}} | genre = [[večigralska spletna bojna arena]], [[junaška streljačina]] | modes = [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Brawl Stars''''' je [[večigralska spletna bojna arena]]<ref name="vb1">{{Cite web|url=https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|title=Supercell's Brawl Stars launches on iOS and Android|last=Minotti|first=Mike|date=12 December 2018|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|language=en-US|access-date=17 March 2020|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418130429/https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|url-status=live}}</ref> in [[junaška streljačina]],<ref>{{Cite web|title='Brawl Stars' review: 'Overwatch' lite, on smartphones|url=https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|access-date=11 August 2020|website=Young Post|date=28 June 2020|archive-date=27 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127120502/https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|url-status=live}}</ref> ki jo je razvilo finsko podjetje za videoigre [[Supercell]].<ref>{{Cite news|url=https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|title=Supercell's off year: revenues of $1.56 billion and profits of $577 million|last=Takahashi|first=Dean|date=11 February 2020|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|access-date=23 January 2021|archive-date=5 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220605135910/https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|url-status=live}}</ref> Igra je bila izdana 12. decembra 2018 za [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]].<ref name="vb1" /> Vključuje različne igralske načine, od katerih ima vsak specifičen cilj. Igralci lahko izbirajo med več kot 100 odklenljivimi liki, imenovanimi »Brawlers«, ki imajo različne sposobnosti in igralske načine.<ref name="RB">{{Cite web |title=A Beginner's guide to your new favourite mobile esport |url=https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |website=Red Bull |date=10 March 2021 |access-date=5 April 2021 |language=en |archive-date=15 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115163618/https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |title=Brawl Planet - Brawl Stars Stats |url=https://www.brawlplanet.com/brawlers |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250310104335/https://www.brawlplanet.com/brawlers |archive-date=10 March 2025 |access-date=30 October 2024 |website=www.brawlplanet.com |language=en}}</ref> Igralci se borijo proti drugim igralcem, [[umetna inteligenca v videoigrah|umetni inteligenci]] ali računalniško vodenim [[šef (videoigre)|šefom]]. ''Brawl Stars'' poteka v fiktivnem opuščenem [[zabaviščni park|zabaviščnem parku]], imenovanem Starr Park. Igra je na spletnem agregatorju ocen [[Metacritic]] prejela oceno »mešano ali povprečno« z 72 točkami od 100. Prenesena je bila več kot 400-milijonkrat. Leta 2020 je dosegla drugi najvišji prihodek med vsemi [[mobilna igra|mobilnimi igrami]] v Evropi. [[File:Brawl Stars Bounty gameplay.png|thumb|Zaslonski posnetek videoigre z zemljevidom »Snake Prairie« v igralskem načinu »Bounty«]] {{Video game reviews | title = ''Brawl Stars Reception'' | MC = 72/100<ref name="MC">{{Cite web|url=https://www.metacritic.com/game/brawl-stars/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Brawl Stars|website=Metacritic|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228221450/https://www.metacritic.com/game/ios/brawl-stars|archive-date=28 February 2020|access-date=28 February 2020}}</ref> | PG = 3/5<ref name="PG">{{Cite web |last1=Slater |first1=Harry |title=Brawl Stars review - "Can Supercell make the midcore shooter cool?" |url=https://www.pocketgamer.com/brawl-stars/review/ |website=Pocket Gamer |date=12 December 2018 |access-date=30 August 2026}}</ref> | rev1= ''148 Apps'' | rev1Score = 3,5/5<ref name="SndRev">{{cite web |last1=Bird |first1=Campbell |title=Brawl Stars Review |url=https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/ |website=148 Apps |date=18 December 2018 |access-date=30 August 2026 |archive-date=21 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221154436/https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Videoigre leta 2018]] 3ptyuu0gwxh8yis4v6h1khqsdnamb3l 6753453 6753441 2026-09-21T14:15:23Z TadejM 738 +[[Kategorija:Igre za Android]]; +[[Kategorija:Igre za iOS]]; +[[Kategorija:Finska kultura]]; +[[Kategorija:Strateške videoigre]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753453 wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Brawl Stars | image = Brawl Stars logo 2025.svg | alt = | caption = Logotip v uporabi od septembra 2025 | developer = [[Supercell (company)|Supercell]] | publisher = Supercell | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] | released = {{Vgrelease|WW|12. december 2018}} | genre = [[večigralska spletna bojna arena]], [[junaška streljačina]] | modes = [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Brawl Stars''''' je [[večigralska spletna bojna arena]]<ref name="vb1">{{Cite web|url=https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|title=Supercell's Brawl Stars launches on iOS and Android|last=Minotti|first=Mike|date=12 December 2018|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|language=en-US|access-date=17 March 2020|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418130429/https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|url-status=live}}</ref> in [[junaška streljačina]],<ref>{{Cite web|title='Brawl Stars' review: 'Overwatch' lite, on smartphones|url=https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|access-date=11 August 2020|website=Young Post|date=28 June 2020|archive-date=27 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127120502/https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|url-status=live}}</ref> ki jo je razvilo finsko podjetje za videoigre [[Supercell]].<ref>{{Cite news|url=https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|title=Supercell's off year: revenues of $1.56 billion and profits of $577 million|last=Takahashi|first=Dean|date=11 February 2020|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|access-date=23 January 2021|archive-date=5 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220605135910/https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|url-status=live}}</ref> Igra je bila izdana 12. decembra 2018 za [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]].<ref name="vb1" /> Vključuje različne igralske načine, od katerih ima vsak specifičen cilj. Igralci lahko izbirajo med več kot 100 odklenljivimi liki, imenovanimi »Brawlers«, ki imajo različne sposobnosti in igralske načine.<ref name="RB">{{Cite web |title=A Beginner's guide to your new favourite mobile esport |url=https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |website=Red Bull |date=10 March 2021 |access-date=5 April 2021 |language=en |archive-date=15 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115163618/https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |title=Brawl Planet - Brawl Stars Stats |url=https://www.brawlplanet.com/brawlers |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250310104335/https://www.brawlplanet.com/brawlers |archive-date=10 March 2025 |access-date=30 October 2024 |website=www.brawlplanet.com |language=en}}</ref> Igralci se borijo proti drugim igralcem, [[umetna inteligenca v videoigrah|umetni inteligenci]] ali računalniško vodenim [[šef (videoigre)|šefom]]. ''Brawl Stars'' poteka v fiktivnem opuščenem [[zabaviščni park|zabaviščnem parku]], imenovanem Starr Park. Igra je na spletnem agregatorju ocen [[Metacritic]] prejela oceno »mešano ali povprečno« z 72 točkami od 100. Prenesena je bila več kot 400-milijonkrat. Leta 2020 je dosegla drugi najvišji prihodek med vsemi [[mobilna igra|mobilnimi igrami]] v Evropi. [[File:Brawl Stars Bounty gameplay.png|thumb|Zaslonski posnetek videoigre z zemljevidom »Snake Prairie« v igralskem načinu »Bounty«]] {{Video game reviews | title = ''Brawl Stars Reception'' | MC = 72/100<ref name="MC">{{Cite web|url=https://www.metacritic.com/game/brawl-stars/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Brawl Stars|website=Metacritic|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228221450/https://www.metacritic.com/game/ios/brawl-stars|archive-date=28 February 2020|access-date=28 February 2020}}</ref> | PG = 3/5<ref name="PG">{{Cite web |last1=Slater |first1=Harry |title=Brawl Stars review - "Can Supercell make the midcore shooter cool?" |url=https://www.pocketgamer.com/brawl-stars/review/ |website=Pocket Gamer |date=12 December 2018 |access-date=30 August 2026}}</ref> | rev1= ''148 Apps'' | rev1Score = 3,5/5<ref name="SndRev">{{cite web |last1=Bird |first1=Campbell |title=Brawl Stars Review |url=https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/ |website=148 Apps |date=18 December 2018 |access-date=30 August 2026 |archive-date=21 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221154436/https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Videoigre leta 2018]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Finska kultura]] [[Kategorija:Strateške videoigre]] axqtjc69llq9wlqlz8pi6vnv5z2uswt 6753454 6753453 2026-09-21T14:16:07Z TadejM 738 pnp 6753454 wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Brawl Stars | image = Brawl Stars logo 2025.svg | alt = | caption = Logotip v uporabi od septembra 2025 | developer = [[Supercell]] | publisher = Supercell | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] | released = {{Vgrelease|WW|12. december 2018}} | genre = [[večigralska spletna bojna arena]], [[junaška streljačina]] | modes = [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Brawl Stars''''' je [[večigralska spletna bojna arena]]<ref name="vb1">{{Cite web|url=https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|title=Supercell's Brawl Stars launches on iOS and Android|last=Minotti|first=Mike|date=12 December 2018|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|language=en-US|access-date=17 March 2020|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418130429/https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|url-status=live}}</ref> in [[junaška streljačina]],<ref>{{Cite web|title='Brawl Stars' review: 'Overwatch' lite, on smartphones|url=https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|access-date=11 August 2020|website=Young Post|date=28 June 2020|archive-date=27 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127120502/https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|url-status=live}}</ref> ki jo je razvilo finsko podjetje za videoigre [[Supercell]].<ref>{{Cite news|url=https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|title=Supercell's off year: revenues of $1.56 billion and profits of $577 million|last=Takahashi|first=Dean|date=11 February 2020|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|access-date=23 January 2021|archive-date=5 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220605135910/https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|url-status=live}}</ref> Igra je bila izdana 12. decembra 2018 za [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]].<ref name="vb1" /> Vključuje različne igralske načine, od katerih ima vsak specifičen cilj. Igralci lahko izbirajo med več kot 100 odklenljivimi liki, imenovanimi »Brawlers«, ki imajo različne sposobnosti in igralske načine.<ref name="RB">{{Cite web |title=A Beginner's guide to your new favourite mobile esport |url=https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |website=Red Bull |date=10 March 2021 |access-date=5 April 2021 |language=en |archive-date=15 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115163618/https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |title=Brawl Planet - Brawl Stars Stats |url=https://www.brawlplanet.com/brawlers |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250310104335/https://www.brawlplanet.com/brawlers |archive-date=10 March 2025 |access-date=30 October 2024 |website=www.brawlplanet.com |language=en}}</ref> Igralci se borijo proti drugim igralcem, [[umetna inteligenca v videoigrah|umetni inteligenci]] ali računalniško vodenim [[šef (videoigre)|šefom]]. ''Brawl Stars'' poteka v fiktivnem opuščenem [[zabaviščni park|zabaviščnem parku]], imenovanem Starr Park. Igra je na spletnem agregatorju ocen [[Metacritic]] prejela oceno »mešano ali povprečno« z 72 točkami od 100. Prenesena je bila več kot 400-milijonkrat. Leta 2020 je dosegla drugi najvišji prihodek med vsemi [[mobilna igra|mobilnimi igrami]] v Evropi. [[File:Brawl Stars Bounty gameplay.png|thumb|Zaslonski posnetek videoigre z zemljevidom »Snake Prairie« v igralskem načinu »Bounty«]] {{Video game reviews | title = ''Brawl Stars Reception'' | MC = 72/100<ref name="MC">{{Cite web|url=https://www.metacritic.com/game/brawl-stars/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Brawl Stars|website=Metacritic|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228221450/https://www.metacritic.com/game/ios/brawl-stars|archive-date=28 February 2020|access-date=28 February 2020}}</ref> | PG = 3/5<ref name="PG">{{Cite web |last1=Slater |first1=Harry |title=Brawl Stars review - "Can Supercell make the midcore shooter cool?" |url=https://www.pocketgamer.com/brawl-stars/review/ |website=Pocket Gamer |date=12 December 2018 |access-date=30 August 2026}}</ref> | rev1= ''148 Apps'' | rev1Score = 3,5/5<ref name="SndRev">{{cite web |last1=Bird |first1=Campbell |title=Brawl Stars Review |url=https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/ |website=148 Apps |date=18 December 2018 |access-date=30 August 2026 |archive-date=21 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221154436/https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Videoigre leta 2018]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Finska kultura]] [[Kategorija:Strateške videoigre]] dt1v6t3lv237axft7x92f1dp8h9515y 6753455 6753454 2026-09-21T14:17:47Z TadejM 738 dodal [[Kategorija:E-šport videoigre]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753455 wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Brawl Stars | image = Brawl Stars logo 2025.svg | alt = | caption = Logotip v uporabi od septembra 2025 | developer = [[Supercell]] | publisher = Supercell | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] | released = {{Vgrelease|WW|12. december 2018}} | genre = [[večigralska spletna bojna arena]], [[junaška streljačina]] | modes = [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Brawl Stars''''' je [[večigralska spletna bojna arena]]<ref name="vb1">{{Cite web|url=https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|title=Supercell's Brawl Stars launches on iOS and Android|last=Minotti|first=Mike|date=12 December 2018|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|language=en-US|access-date=17 March 2020|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418130429/https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|url-status=live}}</ref> in [[junaška streljačina]],<ref>{{Cite web|title='Brawl Stars' review: 'Overwatch' lite, on smartphones|url=https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|access-date=11 August 2020|website=Young Post|date=28 June 2020|archive-date=27 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127120502/https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|url-status=live}}</ref> ki jo je razvilo finsko podjetje za videoigre [[Supercell]].<ref>{{Cite news|url=https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|title=Supercell's off year: revenues of $1.56 billion and profits of $577 million|last=Takahashi|first=Dean|date=11 February 2020|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|access-date=23 January 2021|archive-date=5 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220605135910/https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|url-status=live}}</ref> Igra je bila izdana 12. decembra 2018 za [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]].<ref name="vb1" /> Vključuje različne igralske načine, od katerih ima vsak specifičen cilj. Igralci lahko izbirajo med več kot 100 odklenljivimi liki, imenovanimi »Brawlers«, ki imajo različne sposobnosti in igralske načine.<ref name="RB">{{Cite web |title=A Beginner's guide to your new favourite mobile esport |url=https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |website=Red Bull |date=10 March 2021 |access-date=5 April 2021 |language=en |archive-date=15 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115163618/https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |title=Brawl Planet - Brawl Stars Stats |url=https://www.brawlplanet.com/brawlers |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250310104335/https://www.brawlplanet.com/brawlers |archive-date=10 March 2025 |access-date=30 October 2024 |website=www.brawlplanet.com |language=en}}</ref> Igralci se borijo proti drugim igralcem, [[umetna inteligenca v videoigrah|umetni inteligenci]] ali računalniško vodenim [[šef (videoigre)|šefom]]. ''Brawl Stars'' poteka v fiktivnem opuščenem [[zabaviščni park|zabaviščnem parku]], imenovanem Starr Park. Igra je na spletnem agregatorju ocen [[Metacritic]] prejela oceno »mešano ali povprečno« z 72 točkami od 100. Prenesena je bila več kot 400-milijonkrat. Leta 2020 je dosegla drugi najvišji prihodek med vsemi [[mobilna igra|mobilnimi igrami]] v Evropi. [[File:Brawl Stars Bounty gameplay.png|thumb|Zaslonski posnetek videoigre z zemljevidom »Snake Prairie« v igralskem načinu »Bounty«]] {{Video game reviews | title = ''Brawl Stars Reception'' | MC = 72/100<ref name="MC">{{Cite web|url=https://www.metacritic.com/game/brawl-stars/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Brawl Stars|website=Metacritic|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228221450/https://www.metacritic.com/game/ios/brawl-stars|archive-date=28 February 2020|access-date=28 February 2020}}</ref> | PG = 3/5<ref name="PG">{{Cite web |last1=Slater |first1=Harry |title=Brawl Stars review - "Can Supercell make the midcore shooter cool?" |url=https://www.pocketgamer.com/brawl-stars/review/ |website=Pocket Gamer |date=12 December 2018 |access-date=30 August 2026}}</ref> | rev1= ''148 Apps'' | rev1Score = 3,5/5<ref name="SndRev">{{cite web |last1=Bird |first1=Campbell |title=Brawl Stars Review |url=https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/ |website=148 Apps |date=18 December 2018 |access-date=30 August 2026 |archive-date=21 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221154436/https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Videoigre leta 2018]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Finska kultura]] [[Kategorija:Strateške videoigre]] [[Kategorija:E-šport videoigre]] efotg0qasogr0zqzgxyd5h0zqg5sw5i 6753456 6753455 2026-09-21T14:26:16Z TadejM 738 prevod 6753456 wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Brawl Stars | image = Brawl Stars logo 2025.svg | alt = | caption = Logotip v uporabi od septembra 2025 | developer = [[Supercell]] | publisher = Supercell | platforms = [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[iOS]] | released = {{Vgrelease|WW|12. december 2018}} | genre = [[večigralska spletna bojna arena]], [[junaška streljačina]] | modes = [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Brawl Stars''''' je [[večigralska spletna bojna arena]]<ref name="vb1">{{Cite web|url=https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|title=Supercell's Brawl Stars launches on iOS and Android|last=Minotti|first=Mike|date=12 December 2018|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|language=en-US|access-date=17 March 2020|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418130429/https://venturebeat.com/2018/12/12/supercells-brawl-stars-launches-on-ios-and-android/|url-status=live}}</ref> in [[junaška streljačina]],<ref>{{Cite web|title='Brawl Stars' review: 'Overwatch' lite, on smartphones|url=https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|access-date=11 August 2020|website=Young Post|date=28 June 2020|archive-date=27 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127120502/https://www.scmp.com/yp/discover/entertainment/tech-gaming/article/3090691/brawl-stars-review-fun-mobile-hero-shooter|url-status=live}}</ref> ki jo je razvilo finsko podjetje za videoigre [[Supercell]].<ref>{{Cite news|url=https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|title=Supercell's off year: revenues of $1.56 billion and profits of $577 million|last=Takahashi|first=Dean|date=11 February 2020|work=GamesBeat|publisher=[[VentureBeat]]|access-date=23 January 2021|archive-date=5 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220605135910/https://venturebeat.com/2020/02/11/supercells-off-year-revenues-of-1-56-billion-and-profits-of-577-million/|url-status=live}}</ref> Igra je bila izdana 12. decembra 2018 za [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]].<ref name="vb1" /> Vključuje različne igralske načine, od katerih ima vsak specifičen cilj. Igralci lahko izbirajo med več kot 100 odklenljivimi liki, imenovanimi »Brawlers«, ki imajo različne sposobnosti in igralske načine.<ref name="RB">{{Cite web |title=A Beginner's guide to your new favourite mobile esport |url=https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |website=Red Bull |date=10 March 2021 |access-date=5 April 2021 |language=en |archive-date=15 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115163618/https://www.redbull.com/in-en/Brawl-Stars-tips-for-beginners |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |title=Brawl Planet - Brawl Stars Stats |url=https://www.brawlplanet.com/brawlers |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250310104335/https://www.brawlplanet.com/brawlers |archive-date=10 March 2025 |access-date=30 October 2024 |website=www.brawlplanet.com |language=en}}</ref> Igralci se borijo proti drugim igralcem, [[umetna inteligenca v videoigrah|umetni inteligenci]] ali računalniško vodenim [[šef (videoigre)|šefom]]. ''Brawl Stars'' poteka v fiktivnem opuščenem [[zabaviščni park|zabaviščnem parku]], imenovanem Starr Park. Igra je na spletnem agregatorju ocen [[Metacritic]] prejela oceno »mešano ali povprečno« z 72 točkami od 100. Prenesena je bila več kot 400-milijonkrat. Leta 2020 je dosegla drugi najvišji prihodek med vsemi [[mobilna igra|mobilnimi igrami]] v Evropi. [[File:Brawl Stars Bounty gameplay.png|thumb|Zaslonski posnetek videoigre z zemljevidom »Snake Prairie« v igralskem načinu »Bounty«]] {{Video game reviews | title = ''Ocene Brawl Stars'' | MC = 72/100<ref name="MC">{{Cite web|url=https://www.metacritic.com/game/brawl-stars/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Brawl Stars|website=Metacritic|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228221450/https://www.metacritic.com/game/ios/brawl-stars|archive-date=28 February 2020|access-date=28 February 2020}}</ref> | PG = 3/5<ref name="PG">{{Cite web |last1=Slater |first1=Harry |title=Brawl Stars review - "Can Supercell make the midcore shooter cool?" |url=https://www.pocketgamer.com/brawl-stars/review/ |website=Pocket Gamer |date=12 December 2018 |access-date=30 August 2026}}</ref> | rev1= ''148 Apps'' | rev1Score = 3,5/5<ref name="SndRev">{{cite web |last1=Bird |first1=Campbell |title=Brawl Stars Review |url=https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/ |website=148 Apps |date=18 December 2018 |access-date=30 August 2026 |archive-date=21 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221154436/https://www.148apps.com/reviews/brawl-stars-review/}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Videoigre leta 2018]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Finska kultura]] [[Kategorija:Strateške videoigre]] [[Kategorija:E-šport videoigre]] q70oc6he3d8i5v7q4u5q1nab73l6af2 1 608925 6753443 2026-09-21T13:50:44Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|Brawl Stars|version=1372186885}}« 6753443 wikitext text/x-wiki {{prevedena stran|en|Brawl Stars|version=1372186885}} klgjljpuepq0vpowdg08benggos3iw1 10 608926 6753445 2026-09-21T13:54:13Z TadejM 738 po en. 6753445 wikitext text/x-wiki [[File:{{WPVG icon direct}}|link={{{link|Wikipedia:WikiProjekt Videoigre}}}{{#if:{{{1|}}}|{{!}}{{{1}}}}}{{#if:{{{2|}}}|{{!}}{{{2}}}}}{{#if:{{{3|}}}|{{!}}{{{3}}}}}{{#if:{{{4|}}}|{{!}}{{{4}}}}}]]<noinclude> {{documentation}} </noinclude> ha6lembu1k58fpcni3tegg7cju7qtuy 6753446 6753445 2026-09-21T13:54:39Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:WPVG icon]] na [[Predloga:Ikona WPVG]] 6753445 wikitext text/x-wiki [[File:{{WPVG icon direct}}|link={{{link|Wikipedia:WikiProjekt Videoigre}}}{{#if:{{{1|}}}|{{!}}{{{1}}}}}{{#if:{{{2|}}}|{{!}}{{{2}}}}}{{#if:{{{3|}}}|{{!}}{{{3}}}}}{{#if:{{{4|}}}|{{!}}{{{4}}}}}]]<noinclude> {{documentation}} </noinclude> ha6lembu1k58fpcni3tegg7cju7qtuy 10 608927 6753447 2026-09-21T13:54:39Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:WPVG icon]] na [[Predloga:Ikona WPVG]] 6753447 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Ikona WPVG]] qexz76cda9i2t5lx0g9jasq8q3ivy1k 10 608928 6753451 2026-09-21T14:07:33Z TadejM 738 predloga za PU za zaslonske posnetke videoiger 6753451 wikitext text/x-wiki <!-- Fair use tag, based on Template:Image-license-fairuse -->{{imbox |type = license |image = {{WPVG icon|40px|WikiProject Video games}}<br/><br/>[[File:Red copyright.svg|40px|Avtorsko zavarovana vsebina]] |text = Ta slika je '''zaslonski posnetek''' ali druga slika iz '''[[videoigra|videoigre]]''', avtorske pravice na njem pa najverjetneje pripadajo založbi ali razvijalcu igre. Menimo, da uporaba nizkoločljivostnih zaslonskih posnetkov *za '''vizualno identifikacijo igre''' (ali drugega z igro povezane teme, npr. lika) *na [[slovenska Wikipedija|slovenski Wikipediji]], ki jo gostijo strežniki neprofitne [[wmf:Home|Fundacije Wikimedia]] v Združenih državah Amerike, predstavlja '''[[poštena uporaba|pošteno uporabo]]''' v skladu z [[avtorsko pravo Združenih držav Amerike|avtorskim pravom Združenih držav Amerike]]. '''Kakršna koli druga uporaba te slike bi lahko bila [[kršitev avtorskih pravic]]'''. Za več informacij glejte stran [[Wikipedija:Neprosta vsebina]]. <span class="licensetpl_short licensetpl_long" style="display: none">Poštena uporaba</span> <span class="licensetpl_link" style="display: none">{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}}}</span> <span class="licensetpl_nonfree" style="display:none">true</span> |below={{#ifeq:{{{image_has_rationale|{{{image has rationale}}}}}}|yes| {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|File|[[Kategorija:ategory:Wikipedia non-free files with NFUR stated]]}} |{{Uploader information|additional notes= # Ta oznaka naj se uporablja samo za zaslonske posnetke videoiger. <!--# Za navedbo utemeljitve je lahko v pomoč ena od naslednjih predlog: '''[[Template:Game rationale]]''' or '''[[Template:Non-free use rationale video game screenshot]]'''.--> #{{#if:{{{1|}}}||Poleg tega v prvem parametru navedite '''vsaj eno platformo'''. Glejte uporabo spodaj.}} {{#ifeq:{{{auto|}}}|yes|[[Kategorija:Neproste datoteke z navedeno utemeljitvijo (ocena bota)]]}}}}}} {{#ifeq:{{{1}}}|PC|<br /><span class="error">Možna napaka pri označevanju: ta slika je bila označena kot zaslonski posnetek PC-igre. Taka oznaka naj se uporablja samo za ''neidentificirane'' namizne računalniške platforme.</span>}} }}<includeonly>{{File other|{{{category|{{#ifeq:{{lc:{{{1|}}}}}|arcade|[[Kategorija:Zaslonski posnetki arkadnih videoiger]]|[[Kategorija:{{resolve category redirect |Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{1|video}}}}} games}}]]}}{{#if:{{{2|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{2}}}}} iger]] }}{{#if:{{{3|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{3}}}}} iger]] }}{{#if:{{{4|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{4}}}}} iger]] }}{{#if:{{{5|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{5}}}}} iger]] }}{{#if:{{{6|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{6}}}}} iger]] }}{{#if:{{{7|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{7}}}}} iger]] }}{{#if:{{{8|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{8}}}}} iger]] }}{{#if:{{{9|}}} |[[Kategorija:Zaslonski posnetki {{Non-free video game screenshot/platform|{{{9}}}}} iger]] }}}}}}}</includeonly>{{Non-free media}}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> sfm5x7pycbe7viiu6wm8rycwxr2l3f0 0 608929 6753458 2026-09-21T14:43:29Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753458 wikitext text/x-wiki {{Location map+|Gvatemala|caption=Lokacije območij svetovne dediščine v Gvatemali. Rdeče pike označujejo kulturna območja, modra pika pa mešano območje. Območja v [[Antigua Gvatemala]] so prikazana v vijolični barvi.|float=right|width=250|places= {{location map~ |Gvatemala|lat=17.221944|long=-89.623611|label=[[narodni park Tikal]]|position=bottom|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Gvatemala|lat=15.269444|long=-89.040278|label=[[Quiriguá]]|position=top}} {{location map~ |Gvatemala|lat=14.645833|long=-91.736111|label=[[Takalik Abaj]]|position=top}} {{location map~ |Gvatemala|lat=14.5575|long=-90.73333|label=[[Antigua Gvatemala]]|position=top}} {{Location map~ |Gvatemala | label = | position = left | lat_deg = 14 | lat_min = 33 | lat_sec = 23.41 | lat_dir = N | lon_deg = 90 | lon_min = 44 | lon_sec = 1.71| lon_dir = E | mark=Purple pog.svg }} {{Location map~ |Guatemala | label = | position = left | lat_deg = 14 | lat_min = 34 | lat_sec = 6.66 | lat_dir = N | lon_deg = 90 | lon_min = 44 | lon_sec = 55.94 | lon_dir = E | mark=Purple pog.svg }} }} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opredeljeno v Unescovi Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeti leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=January 8, 2024 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live}}</ref> Kulturna dediščina vključuje spomenike (kot so arhitekturne stvaritve, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Kot naravna dediščina so opredeljeni naravni pojavi (ki jih sestavljajo fizične in biološke tvorbe), geološke in fiziografske tvorbe (vključno s habitati ogroženih živalskih in rastlinskih vrst) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Republika [[Gvatemala]] je konvencijo sprejela 16. januarja 1979, s čimer so njena zgodovinska območja postala primerna za uvrstitev na seznam.<ref name="Guatemala">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/gt/ |title=Guatemala|publisher=UNESCO |access-date=January 8, 2024}}</ref> Leta 2023 je imela Gvatemala štiri območja svetovne dediščine; zadnje med njimi, Takalik Abaj, je bilo na seznam vpisano leta 2023. Gvatemala je bila enkrat članica Odbora za svetovno dediščino, in sicer v obdobju 2017–2021.<ref name="Guatemala"/> {{Clear}} == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja na seznam na podlagi desetih meril; vsako območje mora izpolnjevati vsaj eno od njih. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web | url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (departma) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" | [[Narodni park Tikal]] |[[File:Tikal Temple II, 2022 02.jpg|150px]] |Petén |1979 |64; i, iii, iv, ix, x (mmešano) |V osrčju džungle, obdanem z bujnim rastjem, leži eno od pomembnih središč majevske civilizacije, ki je bilo naseljeno od 6. stoletja pr. n. št. do 10. stoletja n. št. Obredno središče vključuje veličastne templje in palače ter javne trge, do katerih vodijo klančine. Po okoliški pokrajini so raztreseni ostanki bivališč.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/64/|title=Tikal National Park|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |- ! scope="row" |[[Antigua Gvatemala]] |[[File:Guatemala_176.jpg|150px]] |Sacatepéquez |1979 |65; ii, iii, iv (kulturno) |Antigua, prestolnica Generalne kapitanije Gvatemala, je bila ustanovljena v začetku 16. stoletja. Mesto, zgrajeno na nadmorski višini 1500 metrov na območju, ki ga pogosto prizadenejo potresi, je leta 1773 v potresu utrpelo hudo škodo, vendar so njegovi glavni spomeniki ohranjeni v obliki ruševin. V manj kot treh stoletjih je mesto, zasnovano po vzorcu mreže ulic po navdihu italijanske renesanse, dobilo številne izjemne spomenike.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/65/|title=Antigua Guatemala|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |- ! scope="row"|[[Quiriguá|Arheološki park in ruševine Quiriguá]] |[[File:Quirigua (17) sm (4289309735).jpg|150px]] |Izabal |1981 |149; i, ii, iv (kulturno) |Quiriguá, naseljena že od 2. stoletja n. št., je v času vladavine vladarja Cauac Skyja (723–784) postala prestolnica avtonomne in cvetoče države. Njeni ostanki vključujejo izjemne spomenike iz 8. stoletja ter impresivno zbirko vklesanih stel in reliefno okrašenih koledarjev, ki predstavljajo ključen vir za preučevanje majevske civilizacije.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/149/|title=Archaeological Park and Ruins of Quirigua|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |- ! scope="row"|[[Takalik Abaj|Narodni arheološki park Tak’alik Ab’aj]] |[[File:Potbelly_6.jpg|150px]] |Retalhuleu |2023 |1663; ii, iii (kulturno) |Tak’alik Ab’aj je arheološko najdišče na pacifiški obali Gvatemale. Njegova 1700-letna zgodovina zajema obdobje prehoda od olmeške civilizacije k nastanku zgodnje majevske kulture. Tak’alik Ab’aj je imel pri tem prehodu ključno vlogo, deloma zato, ker je bil pomembna točka na trgovski poti na dolge razdalje, ki je povezovala [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeško ožino]] v današnji [[Mehika|Mehiki]] z današnjim [[Salvador]]jem. Ob tej poti so se intenzivno izmenjevale ideje in navade. Sveti prostori in zgradbe so bili zasnovani v skladu s kozmološkimi načeli; najdemo pa tudi inovativne sisteme za upravljanje z vodo, keramiko in umetnost obdelave kamna. Še danes različne skupine staroselcev to najdišče štejejo za sveti kraj in ga obiskujejo zaradi opravljanja obredov.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1663/|title=National Archaeological Park Tak'alik Ab'aj |publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam potencialnih območij, ki jih nameravajo predlagati za vpis. Predlogi za vpis na Seznam svetovne dediščine se sprejmejo le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na okvirni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Gvatemala ima na svojem okvirnem seznamu dvaindvajset območij. {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (departma) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" | UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" |Narodni park kulturni trikotnik Yaxha-Nakum-Naranjo |[[File:Yaxhatemplo216.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |To obsežno območje zajema majevska mesta, kot so Yaxhá, Nakum, Naranjo in Holmul, ki so bila ustanovljena na strateških legah, primernih za pridobivanje obilnih prehranskih virov in surovin. Arheološka najdišča so bila prilagojena terenu, kar je omogočilo gradnjo mogočnih trgov, obdanih s templji in palačami, razporejenimi na različnih geoloških terasah. Posebej izstopajo visoke piramidaste zgradbe in uporaba konzolnih obokov v notranjih prostorih templjev in palač ter prisotnost cest, igrišč za igro z žogo in astronomskih kompleksov. Ob zgradbah so bile postavljene stele in oltarji z reliefnimi upodobitvami božanstev in vladarjev, ki so obeleževali različne dogodke. Druga oblika kiparstva so štukaturni maskaroni, ki krasijo fasade stavb.<ref>{{Cite web|title=The Cultural Triangle|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1752/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Cuenca Mirador |[[File:Flickr_-_archer10_(Dennis)_-_Guatemala_1828_-_La_Danta_at_the_Mayan_site_of_El_Mirador.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Nekatera mesta, ki tvorijo to pot, predstavljajo zelo stare datume o tem, da 1000 A.C. sega eno leto nazaj. Mesta sestavlja več arhitekturnih skupin, ki komunicirajo s cestami, ki so se uporabljale kot ceste, ki so bile prav tako povezane v kompleksno mrežo med mesti Nakbé, The Mirador in Wakná. Posebna značilnost stavb je uporaba štukaturiranih maskaron in pripadajočih stel ter uporaba velikih utrdb. Obstajajo bogate grobnice pomembnih likov s poslikavami, freskami in hieroglifskimi napisi.<ref>{{Cite web|title=The Cuenca Mirador|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1753/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Jedro majevskega območja |[[File:Flickr - ggallice - Buried temple, Maya Biosphere Reserve, El Petén.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Mesta na tem območju so bila močno povezana s Tikalom (ki ga je UNESCO leta 1979 razglasil za svetovno dediščino). Arheološki dokazi kažejo na ideološki in tehnološki razcvet, ki so ga dosegli stari prebivalci, ki so jim v skoraj dveh tisoč letih vladali veliki državniki. To območje je doseglo največji sijaj v majevski civilizaciji, zahvaljujoč napredku v pisavi in ​​​​območju gradbenega sistema templjev in obsežnih palač z dvema ali tremi nadstropji. Kiparski spomeniki prikazujejo zgodovinske dogodke in seznam voditeljev, ki so upravljali vsako od teh mest. Izjemna je izjemna lepota večbarvne keramike s palačnimi prizori in hieroglifskimi besedili.<ref>{{Cite web|title=The Core of the Mayan Area|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1754/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot rek |[[File:UsumacintaYaxchilan23.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Na tem območju so številna majevska mesta, zgrajena ob plovnih rekah, kar jim je omogočalo nadzor nad trgovino in regionalnim gospodarstvom. Območje zaznamujejo skupne značilnosti, kot so strateška lega, monumentalna stopnišča z reliefi in hieroglifi, ravne plošče ob straneh stopnišč, uporaba stebrov, postavljanje stel v povezavi z oltarji ter cestna omrežja; v nekaterih mestih pa so uporabljali tudi obrambno obzidje in jarke. Poleg tega reliefni spomeniki na tem območju prikazujejo vojskovanje, pri čemer so v središču pozornosti vladarji.<ref>{{Cite web|title=The Route of The Rivers|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1755/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot frančiškanske evangelizacije |[[File:San_Francisco_el_Grande.jpg|150px]] |Osrednja in zahodna regija Gvatemale | align="center" |2002 |i, iv, v, vi (kulturno) |Pot vključuje 26 cerkva ter več kaplanij in oratorijev, zgrajenih v času španske nadvlade (1524–1821) pod vodstvom frančiškanskega reda; namenjeni so bili verskemu poučevanju in pokristjanjevanju lokalnega prebivalstva, potomcev Majev. To pojasnjuje slogovno enotnost stavb in prisotnost številnih umetnin, ki so služile tako didaktičnim kot verskim namenom ter v regiji še vedno živijo kot ključni elementi lokalnega ideološkega sklopa.<ref>{{Cite web|title=Route of the Franciscan Evangelisation|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1758/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot dominikanske evangelizacije |[[File:Plaza with Church - Chajul - Quiche - Guatemala (15763187207).jpg|150px]] | | align="center" |2002 |i, iv, v, vi |Zajema dediščino, ki obsega približno 27 cerkva ter nekaj puščavniških in molitvenih hiš, zgrajenih v času španske nadvlade (1524–1821) pod vodstvom dominikanskega reda; njihov namen je bil podpreti vključevanje lokalnega domorodnega prebivalstva – potomcev Majev – v španski proizvodni sistem. To pojasnjuje slogovno enotnost stavb in prisotnost številnih umetniških del, ki so služila tako poučnim kot verskim namenom ter v regiji še vedno živijo kot ključni elementi lokalne ideološke celote.<ref>{{Cite web|title=Route of the Dominique Evangelisation|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1759/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot miru in nacionalne identitete |[[File:Esquipulas basilica.JPG|150px]] | | align="center" |2002 |iv, vi (kulturno) |Vključuje arhitekturno zapuščino, razglašeno za kulturno dediščino, ki obsega tri največje gvatemalske cerkve in še eno svetišče. Pot sestavljajo: metropolitanska stolnica, cerkev Nuestra Señora de la Merced, manjša bazilika v Esquipulasu in cerkev v kraju San Agustín Acasaguatlán. Te stavbe so bile zgrajene v času španske nadvlade (1524–1821) in hranijo podobe ter druge umetniške elemente, ki predstavljajo simbole gvatemalske nacionalne enotnosti.<ref>{{Cite web|title=Route of the Peace and National Identity|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1760/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Utrdba San Felipe de Lara]] |[[File:Castillo_de_San_Felipe,_Rio_Dulce,_Guatemala.jpg|150px]] |Izabal | align="center" |2002 |iv (kulturno) |[[Utrdba San Felipe de Lara]], ki sodi v kategorijo kulturne dediščine, je bil zgrajen v času španske nadvlade (1524–1821) kot obrambna utrdba, ki je nadzorovala dostop do nekdanjega Kraljestva Gvatemala s strani Karibskega morja. Objekt je služil obrambi in danes predstavlja pomembno kulturno dobrino za rekonstrukcijo zgodovine tovrstnih spomenikov; umeščen je v naravno okolje, ki je preprosto osupljivo.<ref>{{Cite web|title=Castle of San Felipe de Lara|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot kmetijske industrije in viktorijanske arhitekture v Gvatemali | | | align="center" |2002 |iv (kulturno) |Sestavljajo ga številne železniške postaje, poslovne stavbe, hoteli in stanovanjski objekti, zgrajeni med zadnjimi tremi desetletji 19. stoletja in prvo polovico 20. stoletja kot podpora razvoju izvozne agroindustrije, ki se je v tistem času uveljavila v Gvatemali.<ref>{{Cite web|title=Route of the Agroindustry and the Architecture Victoriana|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1762/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Chichicastenango]] |[[File:Chichicastenango market.jpg|150px]] |El Quiché | align="center" |2002 |v, vi (kulturno) |Kategorija: kulturna dediščina. Mesto Chichicastenango je živahno zgodovinsko središče, ki obiskovalcem omogoča neposreden stik z različnimi etničnimi skupinami Gvatemale; te se ponašajo s pisanimi oblačili, po katerih so prepoznavne, in se zbirajo na mogočnem trgu – kraju, kjer so nekoč hranili sveto knjigo Majev, ''Popol Vuh'' (imenovano tudi Biblija K'iche'), mitološko delo, ki pripoveduje o izvoru starodavnih prebivalcev teh krajev. Lokalno arhitekturno podobo kraja sestavljajo trg (''plaza''), dve cerkvi ter vrsta javnih in zasebnih stavb, zgrajenih v času španske nadvlade (1524–1821) in v obdobju republike (med letoma 1821 in 1922).<ref>{{Cite web|title=Town of Chichicastenango|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1763/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Zelena pot Verapaza, Gvatemala |[[File:Lake Lanquin.jpg|150px]] |Alta Verapaz | align="center" |2002 |vii (naravno) |Pot vključuje laguno Lachuá, kaskadne bazene Semuc Champey ter jami Candelaria in Lanquín – kraje, za katere so značilni raznoliki ekosistemi: vlažen tropski deževni gozd (najbolj kompleksen biom na Zemlji), tropski deževni gozd (ki je tesno povezan z vlažnim tropskim deževnim gozdom) in zelo vlažen subtropski gozd. Območje jam je tudi prostor, kjer se ohranjajo magično-verske tradicije starodavnih kultur iz regije Verapaces.<ref>{{Cite web|title=The Green Route of Verapaz, Guatemala|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1764/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Biosferni rezervat Sierra de las Minas |[[File:Sierraminasrelieve_2014-06-25_19-54.jpg|150px]] |Alta Verapaz, Baja Verapaz, El Progreso, Izabal in Zacapa | align="center" |2002 |vii, viii, ix, x (naravno) |Ta biosferni rezervat se nahaja v enem najbolj spektakularnih gorskih masivov v Srednji Ameriki. Geografska izoliranost in velike razlike v nadmorski višini ustvarjajo izjemno raznolikost habitatov za rastlinstvo in živalstvo, ki delujejo kot otoki genetskega razvoja z visoko stopnjo endemizma. Največji del ohranjenega primarnega gozda v rezervatu predstavlja oblačni gozd, ki se razprostira v višjih predelih gorovja in zajema pet različnih življenjskih območij.<ref>{{Cite web|title=Sierra De Las Minas Biosphere Reservation|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1765/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park Sierra del Lacandón |[[File:Usumacinta river from Yaxchilan - Chiapas - Mexico - panoramio.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Je eno od sedmih osrednjih območij biosfernega rezervata Maya (RBM), po katerem je narodni park dobil ime. Predstavlja največje območje vlažnega subtropskega gozda v Srednji Ameriki. Trenutno je to edini naravni most, ki povezuje gorske ekosisteme na severovzhodu Chiapasa s preostalimi gozdnimi ekosistemi in mokrišči nižavja Petén.<ref>{{Cite web|title=National Park Sierra del Lacandón|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1766/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot mangrov na pacifiški obali Gvatemale |[[File:Manchón_Guamuchal,_Reserva_Biológica,_San_Marcos.jpg|150px]] |Escuintla, Jutiapa, Retalhuleu, San Marcos, Santa Rosa in Suchitepéquez | align="center" |2002 |vii (naravno) |Gre za kompleks različnih vodnih sistemov, ki ga sestavljata rezervat Manchón Guamuchal in območje Monterrico; vključuje plaže z vegetacijo na sipinah, trnasto grmovje, suhi gozd, sladkovodne lagune s pripadajočim rastjem (predvsem trave) ter poplavljene gozdove. To območje predstavlja območje z največjo razširjenostjo močvirij v Gvatemali in se ponaša z najvišjo genetsko produktivnostjo na planetu.<ref>{{Cite web|title=The Manglares Route of Pacific Coast of Guatemala|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1767/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Zavarovano območje jezera Atitlán: večnamenska raba |[[File:Lago de Atitlán seen from Panajachel.jpg|150px]] ||Sololá | align="center" |2002 |vii, viii, ix (naravno) |Gre za naravni rezervat z večnamensko rabo, katerega glavna znamenitost sta jezero Atitlán in vulkani na njegovem južnem bregu, ki se ponašajo z izjemno naravno lepoto. Okoli jezera živijo domorodne skupnosti s starodavno kulturno zgodovino; na tem območju se nahaja tudi več kot štirideset arheoloških najdišč in območij za javno rabo, primernih tako za raziskovanje kot za ekoturizem.<ref>{{Cite web|title=Protected area of Lake Atitlán: multiple use|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1768/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park in ljudska arhitektura območja Triángulo Ixil (Visis Cabá) |[[File:Iglesia_de_Acul_en_Guatemala.jpg|150px]] |El Quiché | align="center" |2002 |(mešano) |Gre za narodni park, ki zajema območje deževnega ekosistema. Spada v biom vlažnega subtropskega gozda in obsega pasove, ki segajo od zelo vlažnega do vlažnega nižinskega gorskega gozda; njegova vegetacija je značilna za oblačne gozdove ter vključuje širokolistne in mešane gozdove. Območje je le malo spremenjeno, kar je ugodno vplivalo na procese nastajanja tal in pretoka energije ter omogočilo izjemen krajinski potencial. Na njegovem južnem vplivnem območju so glavna znamenitost naselja na območju Triángulo Ixil – kulturna enklava, ki je v času osvajanja in kasnejše španske nadvlade ostala skoraj nespremenjena ter do danes ohranila svoje običaje in tradicije.<ref>{{Cite web|title=Visis Cabá National park and Triangulo Ixil Vernacular Architecture|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1769/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Poslikani stenski reliefi v San Bartolu (majevsko najdišče) |[[File:SBmural.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2012 |i, ii (kulturno) |San Bartolo je znotraj biološkega koridorja porečja reke Ixcán, na severovzhodu departmaja Petén in 42 kilometrov severno od Uaxactúna. Ponaša se z najlepšimi večbarvnimi stenskimi poslikavami med vsemi arheološkimi najdišči v Gvatemali. Arheološko najdišče obsega površino 4 km² in vključuje več območij z monumentalno arhitekturo<ref>{{Cite web|title=The Painted Murals of San Bartolo| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5738/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Jame Naj Tunich |[[File:Najtunich p20.png|150px]] |Petén | align="center" |2012 |i, iii, v, vi, vii (kulturno) |Arheološki park Naj Tunich je v vasi La Compuerta v občini Poptún. Park leži v jugovzhodnem delu departmaja Petén, na južnem robu gorovja Maya in je znotraj biosfernega območja Maya Mountains/Chiquibul (sektor III). Jame Naj Tunich so predlagane za uvrstitev med kulturno dediščino zaradi izjemnih primerkov predkolumbovske jamske umetnosti. Ime Naj Tunich v majevskem jeziku quiché pomeni »kamnita hiša«; dejansko gre za enotno jamo s številnimi kraki. Sprednji del je precej širok in obiskovalce pričaka z impresivnim vhodom. Stari Maji iz jugovzhodnega dela Peténa so jamo uporabljali kot središče čaščenja, zato so v njej odkrili številne sledi, ki pričajo o magičnih in verskih prepričanjih te civilizacije. Geološke formacije v jami so izjemno lepe, poslikave pa so stare 2000 let.<ref>{{Cite web|title=The Caves of Naj Tunich| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5739/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Arheološko najdišče Naranjo Sa’aal |[[File:Sitio_el_naranjo_1.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2022 |ii, iv, vi (kulturn) |Naranjo Sa’aal je bilo starodavno kraljestvo majevske kulture. Za Tikalom je bilo drugo največje regionalno majevsko kraljestvo v [[pokrajina Petén|pokrajini Petén]], ki je obsežalo približno 150 km² ozemlja. Kulturna poselitev se je začela okoli leta 500 pr. n. št., mesto pa je bilo opuščeno leta 850 n. št. Vladala mu je trdna dinastija 44 kraljev, ki so ga spremenili v regionalno prestolnico strateške konfederacije; ta je vključevala druga pomembna majevska kraljestva na območjih Belizeja, mehiške zvezne države [[Campeche]] ter severovzhodnega in jugovzhodnega dela departmaja Petén v Gvatemali. Naranjo Sa’aal je imelo močan vpliv na območju, ki je veljalo za politično, geografsko in kulturno mejo, ter je krojilo tamkajšnje gospodarstvo in obredno življenje. Ključna osebnost tega regionalnega političnega vzpona je bila izjemna osvajalska kraljica Ix Wak Chan Lem – znana tudi kot Señora Seis Cielo (Gospa Šestih Nebes) –, ki je v Naranjo Sa’aalu vladala med letoma 682 in 741 n. št.<ref>{{Cite web|title=Archeological Site Naranjo Sa'aal| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6623/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodno gledališče Gvatemale |[[File:Sala Efraín Recinos.jpg|150px]] |Guatemala | align="center" |2022 |i, iv (kulturn) |Gvatemalsko narodno gledališče je v Kulturnem centru Miguela Ángela Asturiasa, poimenovanem po gvatemalskem pisatelju in prejemniku Nobelove nagrade za književnost leta 1967. Ta kulturni kompleks stoji na vrhu griča San José Buena Vista in ponuja prostore za izvajanje kulturnih dejavnosti, ki segajo od likovne do uprizoritvene umetnosti. Vse to poteka na zunanjih površinah in v stavbah, ki se skladno zlivajo z naravnim okoljem. Kulturni center je povezan z Državljanskim središčem (Centro Cívico) mesta Gvatemala, ki predstavlja pomembno zbirališče javnih stavb, katerih fasade in stene krasijo likovna dela. Državljansko središče velja za središče razvoja modernističnega gibanja v Gvatemali v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref>{{Cite web|title=National Theater of Guatemala|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6624/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|World Heritage Sites in Guatemala}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Gvatemala]] 6kq8cfte10i23ji1keezl8wrmx3tbm2 6753459 6753458 2026-09-21T14:45:33Z Ljuba24b 92351 /* Poskusni seznam */ 6753459 wikitext text/x-wiki {{Location map+|Gvatemala|caption=Lokacije območij svetovne dediščine v Gvatemali. Rdeče pike označujejo kulturna območja, modra pika pa mešano območje. Območja v [[Antigua Gvatemala]] so prikazana v vijolični barvi.|float=right|width=250|places= {{location map~ |Gvatemala|lat=17.221944|long=-89.623611|label=[[narodni park Tikal]]|position=bottom|mark=Blue pog.svg}} {{location map~ |Gvatemala|lat=15.269444|long=-89.040278|label=[[Quiriguá]]|position=top}} {{location map~ |Gvatemala|lat=14.645833|long=-91.736111|label=[[Takalik Abaj]]|position=top}} {{location map~ |Gvatemala|lat=14.5575|long=-90.73333|label=[[Antigua Gvatemala]]|position=top}} {{Location map~ |Gvatemala | label = | position = left | lat_deg = 14 | lat_min = 33 | lat_sec = 23.41 | lat_dir = N | lon_deg = 90 | lon_min = 44 | lon_sec = 1.71| lon_dir = E | mark=Purple pog.svg }} {{Location map~ |Guatemala | label = | position = left | lat_deg = 14 | lat_min = 34 | lat_sec = 6.66 | lat_dir = N | lon_deg = 90 | lon_min = 44 | lon_sec = 55.94 | lon_dir = E | mark=Purple pog.svg }} }} Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opredeljeno v Unescovi Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeti leta 1972.<ref name=convention>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=January 8, 2024 |archive-date=27 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live}}</ref> Kulturna dediščina vključuje spomenike (kot so arhitekturne stvaritve, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Kot naravna dediščina so opredeljeni naravni pojavi (ki jih sestavljajo fizične in biološke tvorbe), geološke in fiziografske tvorbe (vključno s habitati ogroženih živalskih in rastlinskih vrst) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}</ref> Republika [[Gvatemala]] je konvencijo sprejela 16. januarja 1979, s čimer so njena zgodovinska območja postala primerna za uvrstitev na seznam.<ref name="Guatemala">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/gt/ |title=Guatemala|publisher=UNESCO |access-date=January 8, 2024}}</ref> Leta 2023 je imela Gvatemala štiri območja svetovne dediščine; zadnje med njimi, Takalik Abaj, je bilo na seznam vpisano leta 2023. Gvatemala je bila enkrat članica Odbora za svetovno dediščino, in sicer v obdobju 2017–2021.<ref name="Guatemala"/> {{Clear}} == Območja svetovne dediščine == UNESCO uvršča območja na seznam na podlagi desetih meril; vsako območje mora izpolnjevati vsaj eno od njih. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.<ref>{{cite web | url=https://whc.unesco.org/en/criteria/ |title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=17 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/ |archive-date=12 June 2016 |url-status=live }}</ref> {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |+ {{sronly|World Heritage Sites}} |- ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (departma) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" data-sort-type="number"| UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" | [[Narodni park Tikal]] |[[File:Tikal Temple II, 2022 02.jpg|150px]] |Petén |1979 |64; i, iii, iv, ix, x (mmešano) |V osrčju džungle, obdanem z bujnim rastjem, leži eno od pomembnih središč majevske civilizacije, ki je bilo naseljeno od 6. stoletja pr. n. št. do 10. stoletja n. št. Obredno središče vključuje veličastne templje in palače ter javne trge, do katerih vodijo klančine. Po okoliški pokrajini so raztreseni ostanki bivališč.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/64/|title=Tikal National Park|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |- ! scope="row" |[[Antigua Gvatemala]] |[[File:Guatemala_176.jpg|150px]] |Sacatepéquez |1979 |65; ii, iii, iv (kulturno) |Antigua, prestolnica Generalne kapitanije Gvatemala, je bila ustanovljena v začetku 16. stoletja. Mesto, zgrajeno na nadmorski višini 1500 metrov na območju, ki ga pogosto prizadenejo potresi, je leta 1773 v potresu utrpelo hudo škodo, vendar so njegovi glavni spomeniki ohranjeni v obliki ruševin. V manj kot treh stoletjih je mesto, zasnovano po vzorcu mreže ulic po navdihu italijanske renesanse, dobilo številne izjemne spomenike.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/65/|title=Antigua Guatemala|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |- ! scope="row"|[[Quiriguá|Arheološki park in ruševine Quiriguá]] |[[File:Quirigua (17) sm (4289309735).jpg|150px]] |Izabal |1981 |149; i, ii, iv (kulturno) |Quiriguá, naseljena že od 2. stoletja n. št., je v času vladavine vladarja Cauac Skyja (723–784) postala prestolnica avtonomne in cvetoče države. Njeni ostanki vključujejo izjemne spomenike iz 8. stoletja ter impresivno zbirko vklesanih stel in reliefno okrašenih koledarjev, ki predstavljajo ključen vir za preučevanje majevske civilizacije.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/149/|title=Archaeological Park and Ruins of Quirigua|publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |- ! scope="row"|[[Takalik Abaj|Narodni arheološki park Tak’alik Ab’aj]] |[[File:Potbelly_6.jpg|150px]] |Retalhuleu |2023 |1663; ii, iii (kulturno) |Tak’alik Ab’aj je arheološko najdišče na pacifiški obali Gvatemale. Njegova 1700-letna zgodovina zajema obdobje prehoda od olmeške civilizacije k nastanku zgodnje majevske kulture. Tak’alik Ab’aj je imel pri tem prehodu ključno vlogo, deloma zato, ker je bil pomembna točka na trgovski poti na dolge razdalje, ki je povezovala [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeško ožino]] v današnji [[Mehika|Mehiki]] z današnjim [[Salvador]]jem. Ob tej poti so se intenzivno izmenjevale ideje in navade. Sveti prostori in zgradbe so bili zasnovani v skladu s kozmološkimi načeli; najdemo pa tudi inovativne sisteme za upravljanje z vodo, keramiko in umetnost obdelave kamna. Še danes različne skupine staroselcev to najdišče štejejo za sveti kraj in ga obiskujejo zaradi opravljanja obredov.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1663/|title=National Archaeological Park Tak'alik Ab'aj |publisher=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=2023-11-20}}[[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/igo/ Creative Commons Attribution 3.0 IGO (CC BY 3.0 IGO)] license.</ref> |} == Poskusni seznam == Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam potencialnih območij, ki jih nameravajo predlagati za vpis. Predlogi za vpis na Seznam svetovne dediščine se sprejmejo le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na okvirni seznam.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=7 October 2010 |archive-date=1 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160401104537/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}</ref> Gvatemala ima na svojem okvirnem seznamu dvaindvajset območij. {|class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+ {{sronly|Tentative sites }} ! style="width:100px;" scope="col" | Ime ! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika ! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (departma) ! style="width:50px;" scope="col" | Leto vpisa ! style="width:60px;" scope="col" | UNESCO kriterij ! scope="col" class="unsortable"| Opis |- ! scope="row" |Narodni park kulturni trikotnik Yaxha-Nakum-Naranjo |[[File:Yaxhatemplo216.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |To obsežno območje zajema majevska mesta, kot so Yaxhá, Nakum, Naranjo in Holmul, ki so bila ustanovljena na strateških legah, primernih za pridobivanje obilnih prehranskih virov in surovin. Arheološka najdišča so bila prilagojena terenu, kar je omogočilo gradnjo mogočnih trgov, obdanih s templji in palačami, razporejenimi na različnih geoloških terasah. Posebej izstopajo visoke piramidaste zgradbe in uporaba konzolnih obokov v notranjih prostorih templjev in palač ter prisotnost cest, igrišč za igro z žogo in astronomskih kompleksov. Ob zgradbah so bile postavljene stele in oltarji z reliefnimi upodobitvami božanstev in vladarjev, ki so obeleževali različne dogodke. Druga oblika kiparstva so štukaturni maskaroni, ki krasijo fasade stavb.<ref>{{Cite web|title=The Cultural Triangle|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1752/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Cuenca Mirador |[[File:Flickr_-_archer10_(Dennis)_-_Guatemala_1828_-_La_Danta_at_the_Mayan_site_of_El_Mirador.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Nekatera mesta, ki tvorijo to pot, predstavljajo zelo stare datume o tem, da 1000 A.C. sega eno leto nazaj. Mesta sestavlja več arhitekturnih skupin, ki komunicirajo s cestami, ki so se uporabljale kot ceste, ki so bile prav tako povezane v kompleksno mrežo med mesti Nakbé, The Mirador in Wakná. Posebna značilnost stavb je uporaba štukaturiranih maskaron in pripadajočih stel ter uporaba velikih utrdb. Obstajajo bogate grobnice pomembnih likov s poslikavami, freskami in hieroglifskimi napisi.<ref>{{Cite web|title=The Cuenca Mirador|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1753/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Jedro majevskega območja |[[File:Flickr - ggallice - Buried temple, Maya Biosphere Reserve, El Petén.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Mesta na tem območju so bila močno povezana s Tikalom (ki ga je UNESCO leta 1979 razglasil za svetovno dediščino). Arheološki dokazi kažejo na ideološki in tehnološki razcvet, ki so ga dosegli stari prebivalci, ki so jim v skoraj dveh tisoč letih vladali veliki državniki. To območje je doseglo največji sijaj v majevski civilizaciji, zahvaljujoč napredku v pisavi in ​​​​območju gradbenega sistema templjev in obsežnih palač z dvema ali tremi nadstropji. Kiparski spomeniki prikazujejo zgodovinske dogodke in seznam voditeljev, ki so upravljali vsako od teh mest. Izjemna je izjemna lepota večbarvne keramike s palačnimi prizori in hieroglifskimi besedili.<ref>{{Cite web|title=The Core of the Mayan Area|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1754/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot rek |[[File:UsumacintaYaxchilan23.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Na tem območju so številna majevska mesta, zgrajena ob plovnih rekah, kar jim je omogočalo nadzor nad trgovino in regionalnim gospodarstvom. Območje zaznamujejo skupne značilnosti, kot so strateška lega, monumentalna stopnišča z reliefi in hieroglifi, ravne plošče ob straneh stopnišč, uporaba stebrov, postavljanje stel v povezavi z oltarji ter cestna omrežja; v nekaterih mestih pa so uporabljali tudi obrambno obzidje in jarke. Poleg tega reliefni spomeniki na tem območju prikazujejo vojskovanje, pri čemer so v središču pozornosti vladarji.<ref>{{Cite web|title=The Route of The Rivers|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1755/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot frančiškanske evangelizacije |[[File:San_Francisco_el_Grande.jpg|150px]] |Osrednja in zahodna regija Gvatemale | align="center" |2002 |i, iv, v, vi (kulturno) |Pot vključuje 26 cerkva ter več kaplanij in oratorijev, zgrajenih v času španske nadvlade (1524–1821) pod vodstvom frančiškanskega reda; namenjeni so bili verskemu poučevanju in pokristjanjevanju lokalnega prebivalstva, potomcev Majev. To pojasnjuje slogovno enotnost stavb in prisotnost številnih umetnin, ki so služile tako didaktičnim kot verskim namenom ter v regiji še vedno živijo kot ključni elementi lokalnega ideološkega sklopa.<ref>{{Cite web|title=Route of the Franciscan Evangelisation|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1758/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot dominikanske evangelizacije |[[File:Plaza with Church - Chajul - Quiche - Guatemala (15763187207).jpg|150px]] | | align="center" |2002 |i, iv, v, vi |Zajema dediščino, ki obsega približno 27 cerkva ter nekaj puščavniških in molitvenih hiš, zgrajenih v času španske nadvlade (1524–1821) pod vodstvom dominikanskega reda; njihov namen je bil podpreti vključevanje lokalnega domorodnega prebivalstva – potomcev Majev – v španski proizvodni sistem. To pojasnjuje slogovno enotnost stavb in prisotnost številnih umetniških del, ki so služila tako poučnim kot verskim namenom ter v regiji še vedno živijo kot ključni elementi lokalne ideološke celote.<ref>{{Cite web|title=Route of the Dominique Evangelisation|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1759/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot miru in nacionalne identitete |[[File:Esquipulas basilica.JPG|150px]] | | align="center" |2002 |iv, vi (kulturno) |Vključuje arhitekturno zapuščino, razglašeno za kulturno dediščino, ki obsega tri največje gvatemalske cerkve in še eno svetišče. Pot sestavljajo: metropolitanska stolnica, cerkev Nuestra Señora de la Merced, manjša bazilika v Esquipulasu in cerkev v kraju San Agustín Acasaguatlán. Te stavbe so bile zgrajene v času španske nadvlade (1524–1821) in hranijo podobe ter druge umetniške elemente, ki predstavljajo simbole gvatemalske nacionalne enotnosti.<ref>{{Cite web|title=Route of the Peace and National Identity|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1760/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Utrdba San Felipe de Lara]] |[[File:Castillo_de_San_Felipe,_Rio_Dulce,_Guatemala.jpg|150px]] |Izabal | align="center" |2002 |iv (kulturno) |[[Utrdba San Felipe de Lara]], ki sodi v kategorijo kulturne dediščine, je bil zgrajen v času španske nadvlade (1524–1821) kot obrambna utrdba, ki je nadzorovala dostop do nekdanjega Kraljestva Gvatemala s strani Karibskega morja. Objekt je služil obrambi in danes predstavlja pomembno kulturno dobrino za rekonstrukcijo zgodovine tovrstnih spomenikov; umeščen je v naravno okolje, ki je preprosto osupljivo.<ref>{{Cite web|title=Castle of San Felipe de Lara|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot kmetijske industrije in viktorijanske arhitekture v Gvatemali | | | align="center" |2002 |iv (kulturno) |Sestavljajo ga številne železniške postaje, poslovne stavbe, hoteli in stanovanjski objekti, zgrajeni med zadnjimi tremi desetletji 19. stoletja in prvo polovico 20. stoletja kot podpora razvoju izvozne agroindustrije, ki se je v tistem času uveljavila v Gvatemali.<ref>{{Cite web|title=Route of the Agroindustry and the Architecture Victoriana|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1762/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |[[Chichicastenango]] |[[File:Chichicastenango market.jpg|150px]] |El Quiché | align="center" |2002 |v, vi (kulturno) |Mesto Chichicastenango je živahno zgodovinsko središče, ki obiskovalcem omogoča neposreden stik z različnimi etničnimi skupinami Gvatemale; te se ponašajo s pisanimi oblačili, po katerih so prepoznavne, in se zbirajo na mogočnem trgu – kraju, kjer so nekoč hranili sveto knjigo Majev, ''Popol Vuh'' (imenovano tudi Biblija K'iche'), mitološko delo, ki pripoveduje o izvoru starodavnih prebivalcev teh krajev. Lokalno arhitekturno podobo kraja sestavljajo trg (''plaza''), dve cerkvi ter vrsta javnih in zasebnih stavb, zgrajenih v času španske nadvlade (1524–1821) in v obdobju republike (med letoma 1821 in 1922).<ref>{{Cite web|title=Town of Chichicastenango|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1763/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Zelena pot Verapaza, Gvatemala |[[File:Lake Lanquin.jpg|150px]] |Alta Verapaz | align="center" |2002 |vii (naravno) |Pot vključuje laguno Lachuá, kaskadne bazene Semuc Champey ter jami Candelaria in Lanquín – kraje, za katere so značilni raznoliki ekosistemi: vlažen tropski deževni gozd (najbolj kompleksen biom na Zemlji), tropski deževni gozd (ki je tesno povezan z vlažnim tropskim deževnim gozdom) in zelo vlažen subtropski gozd. Območje jam je tudi prostor, kjer se ohranjajo magično-verske tradicije starodavnih kultur iz regije Verapaces.<ref>{{Cite web|title=The Green Route of Verapaz, Guatemala|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1764/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Biosferni rezervat Sierra de las Minas |[[File:Sierraminasrelieve_2014-06-25_19-54.jpg|150px]] |Alta Verapaz, Baja Verapaz, El Progreso, Izabal in Zacapa | align="center" |2002 |vii, viii, ix, x (naravno) |Ta biosferni rezervat se nahaja v enem najbolj spektakularnih gorskih masivov v Srednji Ameriki. Geografska izoliranost in velike razlike v nadmorski višini ustvarjajo izjemno raznolikost habitatov za rastlinstvo in živalstvo, ki delujejo kot otoki genetskega razvoja z visoko stopnjo endemizma. Največji del ohranjenega primarnega gozda v rezervatu predstavlja oblačni gozd, ki se razprostira v višjih predelih gorovja in zajema pet različnih življenjskih območij.<ref>{{Cite web|title=Sierra De Las Minas Biosphere Reservation|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1765/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park Sierra del Lacandón |[[File:Usumacinta river from Yaxchilan - Chiapas - Mexico - panoramio.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2002 |(mešano) |Je eno od sedmih osrednjih območij biosfernega rezervata Maya (RBM), po katerem je narodni park dobil ime. Predstavlja največje območje vlažnega subtropskega gozda v Srednji Ameriki. Trenutno je to edini naravni most, ki povezuje gorske ekosisteme na severovzhodu Chiapasa s preostalimi gozdnimi ekosistemi in mokrišči nižavja Petén.<ref>{{Cite web|title=National Park Sierra del Lacandón|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1766/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Pot mangrov na pacifiški obali Gvatemale |[[File:Manchón_Guamuchal,_Reserva_Biológica,_San_Marcos.jpg|150px]] |Escuintla, Jutiapa, Retalhuleu, San Marcos, Santa Rosa in Suchitepéquez | align="center" |2002 |vii (naravno) |Gre za kompleks različnih vodnih sistemov, ki ga sestavljata rezervat Manchón Guamuchal in območje Monterrico; vključuje plaže z vegetacijo na sipinah, trnasto grmovje, suhi gozd, sladkovodne lagune s pripadajočim rastjem (predvsem trave) ter poplavljene gozdove. To območje predstavlja območje z največjo razširjenostjo močvirij v Gvatemali in se ponaša z najvišjo genetsko produktivnostjo na planetu.<ref>{{Cite web|title=The Manglares Route of Pacific Coast of Guatemala|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1767/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Zavarovano območje jezera Atitlán: večnamenska raba |[[File:Lago de Atitlán seen from Panajachel.jpg|150px]] ||Sololá | align="center" |2002 |vii, viii, ix (naravno) |Gre za naravni rezervat z večnamensko rabo, katerega glavna znamenitost sta jezero Atitlán in vulkani na njegovem južnem bregu, ki se ponašajo z izjemno naravno lepoto. Okoli jezera živijo domorodne skupnosti s starodavno kulturno zgodovino; na tem območju se nahaja tudi več kot štirideset arheoloških najdišč in območij za javno rabo, primernih tako za raziskovanje kot za ekoturizem.<ref>{{Cite web|title=Protected area of Lake Atitlán: multiple use|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1768/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodni park in ljudska arhitektura območja Triángulo Ixil (Visis Cabá) |[[File:Iglesia_de_Acul_en_Guatemala.jpg|150px]] |El Quiché | align="center" |2002 |(mešano) |Gre za narodni park, ki zajema območje deževnega ekosistema. Spada v biom vlažnega subtropskega gozda in obsega pasove, ki segajo od zelo vlažnega do vlažnega nižinskega gorskega gozda; njegova vegetacija je značilna za oblačne gozdove ter vključuje širokolistne in mešane gozdove. Območje je le malo spremenjeno, kar je ugodno vplivalo na procese nastajanja tal in pretoka energije ter omogočilo izjemen krajinski potencial. Na njegovem južnem vplivnem območju so glavna znamenitost naselja na območju Triángulo Ixil – kulturna enklava, ki je v času osvajanja in kasnejše španske nadvlade ostala skoraj nespremenjena ter do danes ohranila svoje običaje in tradicije.<ref>{{Cite web|title=Visis Cabá National park and Triangulo Ixil Vernacular Architecture|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1769/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Poslikani stenski reliefi v San Bartolu (majevsko najdišče) |[[File:SBmural.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2012 |i, ii (kulturno) |San Bartolo je znotraj biološkega koridorja porečja reke Ixcán, na severovzhodu departmaja Petén in 42 kilometrov severno od Uaxactúna. Ponaša se z najlepšimi večbarvnimi stenskimi poslikavami med vsemi arheološkimi najdišči v Gvatemali. Arheološko najdišče obsega površino 4 km² in vključuje več območij z monumentalno arhitekturo<ref>{{Cite web|title=The Painted Murals of San Bartolo| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5738/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Jame Naj Tunich |[[File:Najtunich p20.png|150px]] |Petén | align="center" |2012 |i, iii, v, vi, vii (kulturno) |Arheološki park Naj Tunich je v vasi La Compuerta v občini Poptún. Park leži v jugovzhodnem delu departmaja Petén, na južnem robu gorovja Maya in je znotraj biosfernega območja Maya Mountains/Chiquibul (sektor III). Jame Naj Tunich so predlagane za uvrstitev med kulturno dediščino zaradi izjemnih primerkov predkolumbovske jamske umetnosti. Ime Naj Tunich v majevskem jeziku quiché pomeni »kamnita hiša«; dejansko gre za enotno jamo s številnimi kraki. Sprednji del je precej širok in obiskovalce pričaka z impresivnim vhodom. Stari Maji iz jugovzhodnega dela Peténa so jamo uporabljali kot središče čaščenja, zato so v njej odkrili številne sledi, ki pričajo o magičnih in verskih prepričanjih te civilizacije. Geološke formacije v jami so izjemno lepe, poslikave pa so stare 2000 let.<ref>{{Cite web|title=The Caves of Naj Tunich| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5739/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Arheološko najdišče Naranjo Sa’aal |[[File:Sitio_el_naranjo_1.jpg|150px]] |Petén | align="center" |2022 |ii, iv, vi (kulturn) |Naranjo Sa’aal je bilo starodavno kraljestvo majevske kulture. Za Tikalom je bilo drugo največje regionalno majevsko kraljestvo v [[pokrajina Petén|pokrajini Petén]], ki je obsežalo približno 150 km² ozemlja. Kulturna poselitev se je začela okoli leta 500 pr. n. št., mesto pa je bilo opuščeno leta 850 n. št. Vladala mu je trdna dinastija 44 kraljev, ki so ga spremenili v regionalno prestolnico strateške konfederacije; ta je vključevala druga pomembna majevska kraljestva na območjih Belizeja, mehiške zvezne države [[Campeche]] ter severovzhodnega in jugovzhodnega dela departmaja Petén v Gvatemali. Naranjo Sa’aal je imelo močan vpliv na območju, ki je veljalo za politično, geografsko in kulturno mejo, ter je krojilo tamkajšnje gospodarstvo in obredno življenje. Ključna osebnost tega regionalnega političnega vzpona je bila izjemna osvajalska kraljica Ix Wak Chan Lem – znana tudi kot Señora Seis Cielo (Gospa Šestih Nebes) –, ki je v Naranjo Sa’aalu vladala med letoma 682 in 741 n. št.<ref>{{Cite web|title=Archeological Site Naranjo Sa'aal| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6623/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Narodno gledališče Gvatemale |[[File:Sala Efraín Recinos.jpg|150px]] |Guatemala | align="center" |2022 |i, iv (kulturn) |Gvatemalsko narodno gledališče je v Kulturnem centru Miguela Ángela Asturiasa, poimenovanem po gvatemalskem pisatelju in prejemniku Nobelove nagrade za književnost leta 1967. Ta kulturni kompleks stoji na vrhu griča San José Buena Vista in ponuja prostore za izvajanje kulturnih dejavnosti, ki segajo od likovne do uprizoritvene umetnosti. Vse to poteka na zunanjih površinah in v stavbah, ki se skladno zlivajo z naravnim okoljem. Kulturni center je povezan z Državljanskim središčem (Centro Cívico) mesta Gvatemala, ki predstavlja pomembno zbirališče javnih stavb, katerih fasade in stene krasijo likovna dela. Državljansko središče velja za središče razvoja modernističnega gibanja v Gvatemali v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref>{{Cite web|title=National Theater of Guatemala|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6624/|access-date=2024-01-08|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|World Heritage Sites in Guatemala}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Gvatemala]] 2618i145d7n944etrh0123j71obkm0a 0 608931 6753464 2026-09-21T15:00:34Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Neodzivnost na inzulin]] 6753464 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Neodzivnost na inzulin]] ghdfr54e0ma811wyqqz2wi3qm1zdmg2 0 608932 6753468 2026-09-21T15:19:49Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Onís */ 6753468 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Onís | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Avín y Benia de Onis ( Asturias ) - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Onís.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Onís | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Manuel Abeledo Viesca (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 75,42 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 739 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|17|45|N|4|58|18|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 2,129 | website = https://www.onis.es/ | footnotes = }} [[Slika:Iglesia de Santa Eulalia - templo medieval del oriente de Asturias (6862837116).jpg|thumb|desno|Cerkev sv. Evlalije v Benii]] [[Slika:Some asturian paneras are as big as small rural houses (29417475526).jpg|thumb|desno|[[Horru]] (žitnica)]] [[Slika:Mountain life in northern spain (29371854931).jpg|thumb|desno|Planinska pokrajina v Onísu]] '''Onís''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu vzhodne Asturije, na meji [[provinca Leon|Leona]], približno 82 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Cangas de Onís]], na severovzhodu na [[Llanes]], na vzhodu na [[Cabrales]] in na jugu na [[Posada de Valdeón|Posado de Valdeón]] (v Leonu). Središče občine je v [[Benia de Onís|Benii]].<ref>{{navedi novice|title=Onís: basic information |work=Asturias |url=https://en.asturias.com/onis-basic-information/ |date= |accessdate=21.9.2026 |language=en}}</ref> == Zgodovina == Prvi ostanki so iz [[neolitik]]a. V rudniku Milagro so odkrili kamnita, kostna in kovinska orodja.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Onís |work=Vivir Asturias |url=https://onis.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60670338/historia-onis |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] so se staroselci zmešali z indoevropskimi prišleki. Ozemlje je bilo prizorišče bojev med [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] in [[Kelti|keltskimi]] Kantabri (glej: [[Kantabrijske vojne]]). O [[romanizacija|romanizaciji]] pričajo ohranjeni nagrobni spomeniki.<ref name="vivir" /> V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so [[islam|muslimanski]] [[Arabci]] poskusili zavzeti pokrajino, vendar so jih premagali.<ref name="vivir" /> Občina se zelo pozno 1504 pojavi v listinah. Prebivalci so bili takrat predvsem pastirji, ki so na klancih vrha [[Picos de Europa]] pasli svoje črede. 1752 so bili zabeleženi v občini dvajset mlino, štiri kovačnice, dve jabolčni preši in nekaj obrtniških delavnic (osem čevljarskih, štiri tesarske ipd.).<ref name="vivir" /> Občina se je udeležila [[španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]]: pri kapeli Sv. Roka so izoblikovali vojaško pokopališče, v hiši Cebos pa vojaško bolnico. Iz okoliških gorovij so [[gverilsko bojevanje|gverilci]] napadli [[Francozi|francoske]] zasednike.<ref name="vivir" /> Sosednji Cangas de Onís si je 1868 poskusil priključiti Onís, vendar je Onís uspešno ohranil svojo samostojnost.<ref name="vivir" /> [[Karlistične vojne]] in [[španska državljanska vojna]] so tudi prizadele občino. V karlistični vojni so zažgali mestni arhiv.<ref name="vivir" /> Od začetka 20. do začetka 21. stoletja je v veliki meri propadlo število prebivalstva v občini. 1910 je bilo še 2386 ljudi v Onísu, do danes se je zmanjšalo število s približno 70 %.<ref name="vivir" /> Veliko ljudi se je izseljevalo v Ameriko (predvsem v [[Kuba|Kubo]]), drugi so odšli v [[Madrid]] ali [[Andaluzija|Andaluzijo]].<ref name="vivir" /> == Geografija == Površina je različna na severnem in južnem delu. Južni del je višji, ker je tukaj gorovje Cornión, kjer vrhovi dosežejo več kot dvatisoč metrov. Najvišji vrh je Verdilluenga (2129 m) na meji Leona. Severni del je bolj globok, ki ga je oblikovala reka Güeña, ki je glavni tok v občini, hkrati je pritok reke Sella, v katero se izliva na kraju Vega de Contranquil. Tudi Güeña ima več pritokov, ki izvirajo iz vzhodnih klancev. Tla na klancih je sestavljena iz apnenca in kvarcita. Na južnem delo je apnenec močno erodiran.<ref>{{navedi novice|title=Geografía de Onís |work=Vivir Asturias |url=https://onis.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60670397/geografia-onis |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Localización |work=Ayuntamiento de Onís |url=https://www.onis.es/localizacion |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno, pozimi pogosto sneži zlasti na vrhovih. Tudi je zelo pogosta megla, ki zmanjšuje število sončnih ur. Značilna drevesa so hrast, jesen, lipa, bodika in breza. Veliko je goščav. Živali so lisica, divji prašič, veverica, kantabrijski divji petelin, orel in jastreb. Redko se pojavita volk in jelen. Nekoč je živel na tem področju ''Capra pyrenaica lusitanica'', podvrsta [[španski kozorog|španskega kozoroga]], ki je 1892 izumrl. == Gospodarstvo == Onís je še danes kmetijska občina. Kmetijstvo zaposluje več kot polovico prebivalstva. Tudi kot v [[Ribadedeva|Ribadedevi]] je v Onísu veliko goved, zato ni presenetljivo, da občani osredotočijo na mesno industrijo. Druga pomembna gospodarska panoga je gradbena industrija, ki zaposluje malo manj kot 21% prebivalstva, res, veliko jih deluje na tem področju s krajšnim delovnim časom in niso trajno zaposleni. Malo več kot 24% prebivalstva deluje v trgovini, zdravstvu, pouku in prometu. == Kultura == * Cerkev sv. Evlalije (nekateri menijo, da je bila zgrajena v 9. stoletju, ampak imajo strokovnjaki tiste dokumente, ki bi o tem pričali, za ponaredke) * Kapele in stolpi v okolici * Spomeniki ljudskega stavbarstva: [[horru]]ji (žitnice) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 9w4n4xsbj2jmfoop969fstn7xtbdumx 0 608933 6753469 2026-09-21T15:20:34Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Onís]] 6753469 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Onís]] g2h3u8rmasxgkokowwrcdmg6l7hfmsc 14 608934 6753480 2026-09-21T16:14:52Z Sporti 5955 n 6753480 wikitext text/x-wiki {{Non-English-language text category}} sujjm6pmc1so6w1q8wjzew8zmqopm9r 6753508 6753480 2026-09-21T18:16:32Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo epigrafskomajansko besedilo]] na [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo epigrafskomajevsko besedilo]] 6753480 wikitext text/x-wiki {{Non-English-language text category}} sujjm6pmc1so6w1q8wjzew8zmqopm9r 14 608935 6753481 2026-09-21T16:16:33Z Sporti 5955 n 6753481 wikitext text/x-wiki {{Non-English-language text category}} sujjm6pmc1so6w1q8wjzew8zmqopm9r 14 608936 6753482 2026-09-21T16:17:41Z Sporti 5955 n 6753482 wikitext text/x-wiki {{Non-English-language text category}} sujjm6pmc1so6w1q8wjzew8zmqopm9r 0 608937 6753487 2026-09-21T16:38:04Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753487 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala<small>{{lang|es|-Catedral Primada Metropolitana de Santiago de Guatemala}}</small> | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/3/2/2 | image1 = 20230915 AI ARRIADA BANDERA NACIONAL 0 (1).jpg | caption1 = Pogled na zunanjost metropolitanske stolnice | image2 = Altar of the Guatemala city cathedral.jpg | caption2 = Pogled v notranjost | color = white }} | location = [[Gvatemala (mesto)]], <br>{{Flag|Gvatemala}} | religious_affiliation = [[rimskokatoliška]] | consecration_year = 25. marec 1815 | status = [[stolnica]] | functional_status = Aktivna | heritage_designation = | leadership = | website = | architect = | architecture_type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | architecture_style = [[Neoklasicistična arhitektura]] | general_contractor = | facade_direction = zahod | groundbreaking = 1782 | completed = 1871 | construction_cost = | dome_quantity = 1 | materials = kamen }} '''Metropolitanska stolnica Santiago de Guatemala''' (uradno {{lang|es|-Catedral Primada Metropolitana de Santiago de Guatemala}}) je glavna cerkev [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]] in nadškofije Gvatemala (''Archidioecesis Guatimalensis'').<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dguat.html Official site of the Archdiocese]</ref> Stoji ob parku Parque Central v središču mesta. Njena masivna zgradba združuje baročne in klasične elemente ter je kljubovala številnim [[potres]]om. Škoda, ki sta jo povzročila uničujoča potresa leta 1917 in 1976, je bila sanirana. Notranjost stolnice je razmeroma skromno okrašena, a navdušuje s svojo velikostjo in strukturno trdnostjo. Oltarji so bogato okrašeni. Pred stolnico stoji dvanajst stebrov, ki slovesno ohranjajo spomin na imena tisočev ljudi, ki so bili prisilno izginuli ali umorjeni med nasiljem v okviru gvatemalskega notranjega oboroženega spopada; ta se je začel leta 1960 in trajal do podpisa končnega mirovnega sporazuma leta 1996. [[File:Inmaculada Concepción (Catedral de Guatemala).jpg|thumb|right|Čaščena podoba Brezmadežnega spočetja v stolnici, kronana 5. decembra 2004]] [[Papež Janez Pavel II.]] je 28. oktobra 2003 odobril kanonično kronanje podobe Brezmadežnega spočetja, ki je v stolnici; obred je potekal 5. decembra 2004. Papeško bulo je podpisal in izvršil kardinal Francis Arinze, prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov. == Zgodovina == === Preselitev mesta Guatemala na novo lokacijo === {{glavni|Antigua Gvatemala|Gvatemala (mesto)|potres v Gvatemali (1773)}} Po potresih Santa Marta leta 1773, ki so uničili mesto Santiago de los Caballeros de Guatemala, je med španskimi in cerkvenimi oblastmi prišlo do hudega spora glede tega ali naj se mesto preseli na novo lokacijo. Kljub močnemu nasprotovanju nadškofa Pedra Cortésa y Larraza se je generalni kapitan Martín de Mayorga odločil za selitev na novo lokacijo v dolini Ermita; Cortés y Larraz se je namreč bal, da bi morala Cerkev zaradi selitve začeti znova in bi izgubila del, če ne celo vso svojo moč in vpliv.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=170}} Stolnica se je v novo prestolnico preselila 22. novembra 1779, vendar so vsi notranji okraski, ki jih potres v stari stavbi ni uničil, ostali v kraju, ki se je zdaj imenoval [[Antigua Gvatemala]]; leta 1783 so jih odstranili iz nestabilnih ruševin in shranili v stari stavbi Univerze San Carlos Borromeo ter v skladišču župnije El Sagrario, ki je bilo v delu stare stolnice prav tako odprto za javnost. Sprva je bila stolnica začasno nastanjena v majhni kapeli, a je bila ta hitro poškodovana, zato so jo oblasti leta 1786 morale preseliti v kapelo Santa Rosa, kjer je ostala do selitve na končno lokacijo leta 1815. === Gradnja svetišča === [[File:Palacioarzobispal1779.jpg|thumb|180px|left|Načrt nadškofovske palače iz leta 1779, predložen v potrditev škofu Cayetanu Francosu y Monroyu]] [[file:Catedral Metropolitana 1850.jpg|200px|thumb|left|Stolnica sv. Jakoba v mestu Gvatemala v 1850-ih. Velike palice, ki so štrlele iz zvonikov in vodnjaka, so bile prvi strelovodi, kdaj koli uporabljeni v Gvatemali.{{sfn|Rosales Flores|2015|p=}}]] [[File:Plazadearmas1880.jpg|200px|thumb|Vodnjak Karla III. in stolnica sv. Jakoba v mestu Gvatemala leta 1875. Fotografija Eadwearda Muybridgea]] Oblasti niso dolgo odlašale z zamenjavo uporniškega nadškofa Cortésa y Larraza; na njegovo mesto je prišel Cayetano Francos y Monroy, ki je prispel konec leta 1779 in prevzel vodenje gradbenih projektov verskih objektov v novem mestu.{{sfn|Belaubre|2013|p=}} Arhitekt Marco Ibáñez; umetnik Antonio Bernasconi – ki je iz Španije prispel julija 1777; ... in inženir Joaquín de Isasi sta bila zadolžena za načrte nove stolnice; po dveh letih sta zanje pridobila odobritev s kraljevim odlokom z dne 6. novembra 1779, ki je v Gvatemalo prispel februarja 1780. Francos y Monroy je blagoslovil novo lokacijo in leta 1782 položil temeljni kamen stolnice. Dela so se uradno začela 13. avgusta 1783 in trajala do leta 1815, ko so v procesiji iz cerkve Santa Rosa prenesli kip Matere božje (Naše Gospe) za pomoč in ga postavili na glavni oltar njene nove kapele v stolnici, kjer stoji še danes.{{sfn|Melchor Toledo|2011|pp=170–171}} Do leta 1815 je bil dokončan večji del glavne ladje cerkve in nameščene so bile nove orgle ter številni drugi kipi, ki so jih tja prenesli v dolgi procesiji. Cerkev so uradno odprli z molitvijo ''Te Deum''. Leta 1816 so odstranili zlato s starih oltarjev in ga uporabili za izdelavo novih, leta 1821 pa se je začela gradnja dveh vzhodnih stolpov – manjših [[zvonik]]ov, obrnjenih proti mestnemu pokopališču, ki je takrat ležalo vzhodno od stolnice. Leta 1826 so namestili vzhodna, južna in zahodna vrata ter okenske okvirje v podzemnih kriptah. 23. julija 1860 so na mesto starega lesenega oltarja, ki so ga prestavili v kapelo Santa Rosa, postavili nov oltar iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]]. Stolpa so dokončali leta 1867; za izdelavo glavnega [[zvon]]a so uporabili [[bron]] iz topov trdnjave San José. Zvon so blagoslovili med prvim vatikanskim koncilom leta 1871 in od takrat je znan pod imenom »La Chepona«.{{sfn|Urrutia|2011|p=}}{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=172}} === Potresi v Gvatemali (1917–1918) === {{glavni|Potres v Gvatemali (1917)}} Serija potresnih sunkov se je začela 17. novembra 1917 in uničila več mest v bližini Amatitlána. Vendar pa so 25. in 29. decembra ter 3. in 4. januarja 1918 sledili močni potresi, ki so v mestu Guatemala uničili številne javne stavbe in zasebne hiše. Poluradni časopis ''Diario de Centro América'' je več dni dvakrat dnevno objavljal najnovejše informacije, nato pa začel kritizirati počasen in neučinkovit odziv vlade.{{sfn|Diario de Centro América|1918|p=Front page}} [[File:General view of Guatemala city.jpg|thumb|200px|Delni pogled na mesto Guatemala pred potresi v letih 1917–1918. Fotografije iz francoske revije ''L'Illustration'' z dne 12. januarja 1918]] === Potres v Gvatemali leta 1976 === {{glavni|Potres v Gvatemali (1976)}} 4. februarja 1976 ob 3.01.43 (9.01.43 UTC) je v bližini kraja Los Amates v departmaju Izabal, 160 km severovzhodno od mesta Guatemala, nastal potres z magnitudo 7,5. Uničil je velike dele Gvatemale. Porušilo se je na tisoče domov in stavb, vključno s stolnico. Ta zelo močan potres so čutili tudi v [[Belize]]ju, [[Salvador]]ju, [[Honduras]]u in [[Mehika|Mehiki]], kjer so ga zaznali celo v [[Ciudad de México]].<ref name=USGS1976>{{harvnb|USGS|1976|p=}}</ref> Umrlo je približno 23.000 ljudi, 76.000 je bilo ranjenih, več kot milijon pa jih je ostalo brez doma. Sledili so številni popotresni sunki.<ref name=olcese>{{harvnb|Olcese|Moreno|Ibarra|1977|p=}}</ref> Vendar pa je predsednik in general Kjell Eugenio Laugerud Garcia – v nasprotju z nesposobnim odzivom predsednika Manuela Estrade Cabrere leta 1917 – organiziral učinkovito sanacijo;<ref name=IDESAC>{{harvnb|IDESAC|1976}}</ref> v okviru tega načrta je bila stolnica v naslednjih petih letih v celoti obnovljena. == Arhitektura == Fasada, široka približno 38,50 metra in navpično členjena na pet delov, kaže izrazite neoklasicistične prvine (kot so [[Kanelura|kanelure]]); trije [[portal]]i so poravnani s fasado, medtem ko osrednji del in stranska stolpa izstopajo kot [[rizalit]]i. Cerkev – triladijska stavba, dolga nekaj manj kot 84 metrov – ima stranske kapele; [[obok]] osrednje ladje, ki se dviga na višino približno 18,45 metra, dobiva naravno svetlobo skozi okna v lunetah. Nad [[križni kvadrat|križiščem]] se dviga [[kupola]], ki jo osvetljujejo okna v venčnem pasu, na vrhu pa jo zaključuje lanterna. == V filmu == Deli stolnice so prikazani v mehiško-gvatemalskem filmu ''Sólo de noche vienes'', ki sta ga producirala podjetje Panamerican Films in gvatemalski producent Manuel Zeceña Diéguez, režiral pa ga je Sergio Véjar.<ref name=barillas>{{harvnb|Barillas|2013|p=}}</ref> V njem so nastopili Elsa Aguirre in Julio Alemán ter Cosmo Alessio, Rodolfo Landa, Herbert Meneses in Regina Torné. Zgodba govori o prepovedani ljubezenski zvezi, ki se odvija med velikim tednom v nekem mestu v Srednji Ameriki. V 21. stoletju film ''Sólo de noche vienes'' predstavlja tudi pomemben dokumentarni zapis o procesijah velikega tedna v Gvatemali v 1960-ih.{{sfn|Santos|2015}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin}} * {{cite web|url=http://sitios.usac.edu.gt/revistahistoria/index.php?id=71 |title=50 películas filmadas en Guatemala y una que no (1935–1996). Apuntes para una cartografía de los lugares filmados en Guatemala |last=Barillas |first=Edgar |website=Revista Historia de la Universidad de San Carlos de Guatemala |location=Guatemala |year=2013 |access-date=22 October 2015 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022163747/http://sitios.usac.edu.gt/revistahistoria/index.php?id=71 |archive-date=October 22, 2015 }} * {{cite web|last=Belaubre|first=Christophe|title=Francos y Monroy, Cayetano: Aspectos de la vida del arzobispo de Guatemala que vinó para retomar el control de un clero guatemalteco en estado de rebelión casi abierto|url=http://www.afehc-historia-centroamericana.org/index.php?action=fi_aff&id=636|year=2013|access-date=22 May 2015|language=es|archive-url=https://web.archive.org/web/20170722080210/http://afehc-historia-centroamericana.org/index.php?action=fi_aff&id=636#|archive-date=2017-07-22|url-status=dead}} * {{cite journal|title=Colonisation du district de Santo-Thomas de Guatemala par la Communauté de l'Union|author=Compagnie Belge de Colonisation|journal=Collection de renseignements publiés ou recueillis par la Compagnie|publisher=Original held and digitised by the British Library|year=1844|language=French|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Place_de_la_constitution_a_Guatemala.jpg}} * {{cite journal|url=https://en.wikisource.org/wiki/Page:Appleton%27s_Guide_to_Mexico.djvu/9|title=Appleton's guide to Mexico, including a chapter on Guatemala, and a complete English-Spanish vocabulary|last=Conkling|first=Alfred R.|location=Nueva York|publisher=D. Appleton and Company|year=1884}} * {{cite journal|author=Diario de Centro América|journal=Diario de Centro América|publisher= Tipografía La Unión|title=Cobertura del cataclismo|location=Guatemala|language=es|year=1918}} * {{cite web|title=Catedral Metropolitana|year=2011|url=http://guatemaladeayer.blogspot.com/2011/05/catedral-metropolitana-iglesia-de.html|website=Blog de Guatemala de Ayer|author=Guatemala de Ayer|language=es}} * {{cite journal|author=IDESAC |title=Terremoto. Diagnóstico preliminar |journal=Instituto para el Desarrollo Económico y Social de América Central |pages=22–25 |publisher=IDESAC |date=1976 |language=es}} * {{cite journal|last=Melchor Toledo|first=Johann Estuardo|title=El arte religioso de la Antigua Guatemala, 1773–1821; crónica de la emigración de sus imágenes|journal=Tesis doctoral en Historia del Arte|publisher=National Autonomous University of Mexico|year=2011|location=Mexico City|url=http://132.248.9.195/ptd2012/febrero/0677645/0677645_A1.pdf|access-date=10 November 2014|language=es}} * {{cite web |last1=Olcese|first1=Orlando|last2=Moreno|first2=Ramón|last3=Ibarra|first3=Francisco|title=The Guatemala Earthquake Disaster of 1976: A Review of its Effects and of the contribution of the United Nations family |publisher=UNDP|location=Guatemala |year=1977|url=http://desastres.unanleon.edu.ni/pdf2/2005/septiembre-octubre/parte1/pdf/eng/doc4146/doc4146-1.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110724143304/http://desastres.unanleon.edu.ni/pdf2/2005/septiembre-octubre/parte1/pdf/eng/doc4146/doc4146-1.pdf|archive-date=24 July 2011}} * {{cite web|date=18 June 2015|title=De cuando Cristo Rey, La Merced y El Calvario llegaron a la pantalla grande|last=Santos|first=Israel|url=http://www.cucuruchoenguatemala.com/cucurucho/vivencias-de-antano/de-cuando-cristo-rey-la-merced-y-el-calvario-llegaron-a-la-pantalla-grande/|website=Cucurhco en Guatemala|location=Guatemala|access-date=24 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150619060017/http://www.cucuruchoenguatemala.com/cucurucho/vivencias-de-antano/de-cuando-cristo-rey-la-merced-y-el-calvario-llegaron-a-la-pantalla-grande/|archive-date=19 June 2015|language=es}} * {{cite web|last=Rosales Flores|first=Martín Haroldo|website=Facebook|title=Fotos antiguas de la Ciudad de Guatemala: Post conmemorativo|url=https://www.facebook.com/groups/fotosantiguasdeguatemala/?fref=ts#|location=Guatemala|year=2015|language=es}} * {{cite web|first=César|last=Urrutia|title=Historia de la Ciudad de Guatemala: Fuerte de San José Buena Vista|url=http://guatemaladeayer.blogspot.com/2011/05/fuerte-de-san-jose-buena-vista-castillo.html|website=Guatemala de Ayer|location=Guatemala|year=2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224124147/http://guatemaladeayer.blogspot.com/2011/05/fuerte-de-san-jose-buena-vista-castillo.html|archive-date=24 December 2014|access-date=17 March 2015}} * {{cite journal|author=USGS|title=Guatemalan Quake Culprit Fault Identified |journal=Earthquake Information Bulletin |volume=8 |issue=3 |publisher=USGS |year=1976}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Catedral de Guatemala}} * [https://cristianocatolico.wixsite.com/misitio/santa-iglesia-catedral-metropolitan ''Stolnicaa v mestu Gvatemala – Fotos + Infos''] (špansko) * [https://catedralbicentenaria.org/nuestra-catedral/historia-de-la-catedral-metropolitana ''Stolnicaa v mestu Gvatemala – Infos''] (špansko) * [https://centrohistorico.gt/iglesia-catedral-metropolitana/ ''Stolnicaa v mestu Gvatemala – Fotos + Infos''] (špansko) {{Coord|14.6417|N|90.5120|W|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]] [[Kategorija:Stolnice v Gvatemali]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1871]] 2ithabexlufn8onfoaie8fbpdf8v3s8 0 608938 6753492 2026-09-21T16:52:34Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753492 wikitext text/x-wiki {{Infobox university |name = Univerza Francisco Marroquín<br/ >Universidad Francisco Marroquín |image_size = |caption = |motto = ''La enseñanza y difusión de los principios éticos, jurídicos y económicos de una sociedad de personas libres y responsables''<br/ >Poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov. |type = zasebna univerza |endowment = 1971 |president = Ricardo Castillo A. |students = 2700 |undergrad = |postgrad = |staff = |faculty = |city = [[Gvatemala (mesto)]] |state = |country = [[Gvatemala]] |campus = 6a. Calle Final, Calle Manuel F. Ayau, Zona 10 |athletics = |colors = Rdeče in belo |free_label = |free = |sports_nickname = UFM |website = {{URL|http://www.ufm.edu/|ufm.edu}} |logo = [[File:Panorámica entrada Universidad Francisco Marroquín.jpg|250px|Campus Universidad Francisco Marroquín]] }} '''Univerza Francisco Marroquín''' ({{langx|es|Universidad Francisco Marroquín}}), znana tudi pod kratico '''UFM''', je zasebna sekularna univerza v [[Gvatemala (mesto)|mestu Gvatemala]] v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Svoje poslanstvo opredeljuje kot »poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov«. Univerzo je ustanovil Manuel Ayau v prizadevanju, da bi se zoperstavil ideologiji, ki jo je dojemal kot »socialistično« na drugih univerzah v državi;<ref name=":0">{{Cite web |last=Dickerson |first=Marla |date=2008-06-06 |title=Leftist thinking left off the syllabus |url=https://www.latimes.com/world/mexico-americas/la-fi-guatemala6-2008jun06-story.html |access-date=2025-05-19 |website=Los Angeles Times |language=en-US}}</ref> gre za libertarno univerzo,<ref name=":0" /> ki jo je Milton Friedman nekoč označil za »eno vodilnih univerz v Latinski Ameriki«.<ref>{{Cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/video/interview-with-rose-and-milton-friedman/ |title=Universidad Francisco Marroquín}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.ufm.edu/ Universidad Francisco Marroquín – Francisco Marroquin University] * [http://www.biblioteca.ufm.edu UFM – Biblioteca Ludwig von Mises] * [http://www.capitalismo.ufm.edu/ Center for the Study of Capitalism – Francisco Marroquin University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/ |date=2015-01-30 }} * [http://www.newmedia.ufm.edu/ UFM – New Media Department] * [http://atlaslibertas.ufm.edu/en/descripcion/ Atlas Libertas – UFM Celebrates 50th Anniversary of Ayn Rand's "Atlas Shrugged"] * [https://www.facebook.com/ufmedu Official Facebook Page] {{Coord|14.6051|-90.5062|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]] [[Kategorija:Ustanove v Gvatemali]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] 0c7eynhungis8gyai3whhrhs9r4rzl9 6753544 6753492 2026-09-21T19:08:43Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753544 wikitext text/x-wiki {{Infobox university |name = Univerza Francisco Marroquín<br/ >Universidad Francisco Marroquín |image_size = |caption = |motto = ''La enseñanza y difusión de los principios éticos, jurídicos y económicos de una sociedad de personas libres y responsables''<br/ >Poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov. |type = zasebna univerza |endowment = 1971 |president = Ricardo Castillo A. |students = 2700 |undergrad = |postgrad = |staff = |faculty = |city = [[Gvatemala (mesto)]] |state = |country = [[Gvatemala]] |campus = 6a. Calle Final, Calle Manuel F. Ayau, Zona 10 |athletics = |colors = Rdeče in belo |free_label = |free = |sports_nickname = UFM |website = {{URL|http://www.ufm.edu/|ufm.edu}} |logo = [[File:Panorámica entrada Universidad Francisco Marroquín.jpg|250px|Campus Universidad Francisco Marroquín]] }} '''Univerza Francisco Marroquín''' ({{langx|es|Universidad Francisco Marroquín}}), znana tudi pod kratico '''UFM''', je zasebna sekularna univerza v [[Gvatemala (mesto)|mestu Gvatemala]] v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Svoje poslanstvo opredeljuje kot »poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov«. Univerzo je ustanovil Manuel Ayau v prizadevanju, da bi se zoperstavil ideologiji, ki jo je dojemal kot »socialistično« na drugih univerzah v državi;<ref name=":0">{{Cite web |last=Dickerson |first=Marla |date=2008-06-06 |title=Leftist thinking left off the syllabus |url=https://www.latimes.com/world/mexico-americas/la-fi-guatemala6-2008jun06-story.html |access-date=2025-05-19 |website=Los Angeles Times |language=en-US}}</ref> gre za libertarno univerzo,<ref name=":0" /> ki jo je Milton Friedman nekoč označil za »eno vodilnih univerz v Latinski Ameriki«.<ref>{{Cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/video/interview-with-rose-and-milton-friedman/ |title=Universidad Francisco Marroquín}}</ref> == Zgodovina == Univerzo je leta 1971 ustanovil Manuel Ayau, znan kot Muso.<ref>{{cite web|title=Muso|url=http://muso.ufm.edu/en/index.php/Main_Page|publisher=UFM|access-date=30 January 2013|archive-date=17 May 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517103138/http://muso.ufm.edu/en/index.php/Main_Page|url-status=dead}}</ref> Ime je dobila po Franciscu Marroquínu, zgodnjem gvatemalskem škofu, pedagogu in zagovorniku pravic domorodnega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=https://www.ufm.edu/wp-content/uploads/2020/11/Loa_Fco_Marroquin.pdf |publisher=Universidad Francisco Marroquín}}</ref> Univerza UFM, ki so jo ustanovili člani Centra za gospodarske in družbene študije (''Center for Economic and Social Studies'') s začetnim kapitalom 40.000 dolarjev in 125 študenti, je leta 2023 štela 2700 študentov. V izjavi o poslanstvu in filozofiji univerze piše, da se morajo univerze »postaviti nad konflikte svojega časa, da bi se ohranili znanost in akademska svoboda – ki ju bo človeštvo vedno potrebovalo«.<ref name="ufmDateNotSpecified">{{cite web |title=Philosophy Statement and Manuel F. Ayau's Inaugural Address |url=https://www.ufm.edu/images/b/bb/IdearioUFM.pdf |work=UFM website |publisher=Universidad Francisco Marroquin}}</ref> Universidad Francisco Marroquín je 28. septembra 2018 odprla kampus v [[Madrid]]u in postala prva latinskoameriška univerza, ki je pridobila dovoljenje za delovanje v Španiji.<ref>{{cite web |url=https://noticias.ufm.edu/2018/09/ufm-campus-madrid/ |website=El amigo de la Marro |publisher=UFM |title=UFM tiene campus en Madrid |date=21 September 2018 }}</ref> == Študijski programi in nazivi == V Gvatemali, tako kot v večjem delu preostale Latinske Amerike, se izobraževalni sistem osredotoča na študentovo akademsko ali poklicno smer že od trenutka vpisa. Po končani srednji šoli so študenti sprejeti na določeno fakulteto ali oddelek, kjer od prvega letnika dalje sledijo predpisanemu programu, ki vodi do pridobitve diplome.<ref>{{Cite web |title=Constitución de Guatemala - Wikisource |url=https://es.wikisource.org/wiki/Constituci%C3%B3n_de_Guatemala |access-date=2025-12-18 |website=es.wikisource.org |language=es}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bureau of International Labor Affairs (ILAB) - U.S. Department of Labor |url=https://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/tda2001/guatemala.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20050328065955/https://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/tda2001/guatemala.htm |archive-date=2005-03-28 |access-date=2025-12-18 |website=www.dol.gov}}</ref> === Dodiplomski študij === Naziv ''Licenciatura'' (licenciat): v večjem delu Latinske Amerike je to najpogostejši naziv, ki se podeljuje študentom na dodiplomski stopnji. Tradicionalno vključuje več akademskih kreditnih točk kot običajna diploma prvostopenjskega študija (B.A. ali B.S.): * Smeri: arhitektura, poslovna administracija, klinična prehrana, ekonomija, pedagogika, mednarodni odnosi, pravo, politologija, javno računovodstvo in revizija, psihologija (klinična in industrijska).<ref name="UFM at a Glance">{{cite web|title=UFM at a Glance|url=https://www.ufm.edu/index.php/At_a_Glance|publisher=UFM|access-date=30 January 2013|archive-date=1 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111001134514/https://www.ufm.edu/index.php/At_a_Glance|url-status=dead}}</ref> * M.D./D.D.S.: Študenti so na študij medicine ali dentalne medicine sprejeti neposredno po končani srednji šoli. Sledi triletni program študija temeljnih znanosti, po katerem študenti pridobijo naziv ''Diplomirani inženir'' (B.S.). Nato sledijo štiri leta študija medicine ali tri leta študija dentalne medicine ter enoletno pripravništvo za študente medicine. Diplomanti nato pridobijo naziv M.D. (doktor medicine) ali D.D.S. (doktor dentalne medicine). Diplomanti stomatologije se lahko odločijo za specializacijo na področjih, kot so oralna in maksilofacialna kirurgija (štiri leta), parodontologija (2–3 leta), endodontija (2–3 leta), ortodontija (2–3 leta) itd. * Visokošolski strokovni študij (''Associate degree''): področja vključujejo umetnostno zgodovino in upravljanje kadrov.<ref name="UFM at a Glance"/> * Pedagoška specializacija (''Profesorado''): gre za specializiran študij za učitelje v srednjih šolah. Pogosto je pogoj za zaposlitev; vključuje področja, kot so umetnostna zgodovina, računalništvo, družboslovje in jeziki. === Podiplomski študij === Področja magistrskega študija: poslovodenje (MBA); virtualno poslovodenje (spletni MBA); vodenje nepremičninskih projektov (MAPI);[10] podjetniška ekonomija; mednarodna politična ekonomija; mednarodni odnosi, finance in obdavčitev (MFIN); upravljanje človeških virov; družboslovje.[11] Magistrski študij na naslednjih medicinskih specializacijah: interna medicina, oftalmologija, pediatrija, radiologija. === Doktorski študij === Področja doktorskega študija: ekonomija, pravo, družboslovje. == Področja poučevanja == * [Računovodstvo]]<ref name="fce.ufm.edu"/> * [[Arhitektura]]<ref>{{cite web|url=http://arquitectura.ufm.edu/|title=arquitectura-ufmdesign-innovación-Diseño Industrial en Guatemala|website=UFMDesign}}</ref> * [[Poslovna administracija]]<ref>{{cite web|url=http://fce.ufm.edu/|title=Facultad de Ciencias Económicas |website=Facultad de Ciencias Económicas}}</ref> * [[Klinična prehrana]]<ref>{{cite web|url=http://nutricion.ufm.edu|title=Escuela de Nutrición – La Escuela de Nutrición de la Universidad Francisco Marroquín se fundó en el año 1993, estando adscrita a la Facultad de Medicina.|website=Escuela de Nutrición}}</ref> * [[Zobozdravstvo]]<ref>{{cite web|url=http://odontologia.ufm.edu|title=Portada – Facultad de Odontología|website=Facultad de Odontología}}</ref> * [[Ekonomija]]<ref name="fce.ufm.edu">{{cite web|url=http://fce.ufm.edu|title=Facultad de Ciencias Económicas |website=Facultad de Ciencias Económicas}}</ref> * [[Pedagogika]]<ref>{{cite web|url=http://educacion.ufm.edu|title=Departamento de Educación – Departamento de Educación|website=Departamento de Educación}}</ref> * [[Mednarodni odnosi]]<ref name="epri.ufm.edu">{{cite web|url=http://epri.ufm.edu|title=Instituto de Estudios Políticos y Relaciones Internacionales – El EPRI está comprometido con la excelencia académica en sus programas de Ciencia Política y Relaciones Internacionales.|website=Instituto de Estudios Políticos y Relaciones Internacionales}}</ref> * [[Pravo]]<ref>{{cite web|url=http://derecho.ufm.edu|title=Facultad de Derecho – Universidad Francisco Marroquín|website=derecho.ufm.edu}}</ref> * [[Medicina]], vključno z interno medicino, oftalmologijo, pediatrijo in radiologijo<ref>{{cite web|url=http://medicina.ufm.edu|title=Facultad de Medicina – Universidad Francisco Marroquín|website=Facultad de Medicina – Universidad Francisco Marroquín}}</ref> * [[Politologija]]<ref name="epri.ufm.edu"/> * [[Psihologija]]<ref>{{cite web|url=http://psicologia.ufm.edu|title=Departamento de Psicología – La Escuela Superior de Psicología fue creada en 1975, y desde sus inicios proyectó sus esfuerzos a preparar profesionales en los niveles de Maestría y Doctorado en Psicología Clínica y Médica.|website=Departamento de Psicología}}</ref> * [[Družboslovje]]<ref>{{cite web|url=http://escs.ufm.edu|title=Escuela Superior de Ciencias Sociales – Sitio de la Escuela Superior de Ciencias Sociales|website=Escuela Superior de Ciencias Sociales}}</ref> == Oddelki in projekti == Knjižnica Ludwiga von Misesa hrani zbirko zasebnih knjižnic, ki so pripadale uglednim intelektualcem in zbirateljem:<ref>{{Cite web |title=Internet Archive: Digital Library of Free & Borrowable Texts, Movies, Music & Wayback Machine |url=https://archive.org/details/sigloxx?and%5B%5D=mediatype:%22texts%22&sort=-date |access-date=2025-12-18 |website=archive.org}}</ref> *José Cecilio del Valle, eden od očetov ustanoviteljev neodvisnosti Srednje Amerike. *Carlos Elmenhorst, zbiratelj srednjeameriških knjig in zemljevidov.<ref>{{Cite web |last=ufmlabs |date=2012-10-10 |title=Historic Map Book, presented at the UFM |url=https://noticias.ufm.edu/2012/10/historic-map-book-presented-at-the-ufm/ |access-date=2025-12-18 |website=El Amigo de la Marro |language=es}}</ref> *William Hutt, angleški avtor in ekonomist.<ref name="Egger">Egger, John B. "William Harold Hutt (1899–1988): A Biographical Essay from an Austrian Perspective." ''[[Mises.org]]''. [http://mises.org/about/3235]</ref> *Gordon Tullock, so-ustanovitelj šole teorije javne izbire (Public Choice). *Sir Alan Walters, gospodarski svetovalec Margaret Thatcher. V začetku 2000-ih je knjižnica začela ponujati dostop do digitalnih virov. Naročena je na različne storitve na tem področju, vključno s podatkovnimi zbirkami EBSCOHost, Oxford Scholarship Online, xRefer Plus, UpToDate, MDConsult in drugimi. Knjižnica je bila med vsemi knjižnicami na svetu izbrana v skupino desetih, ki so prejele donacijo založbe Elsevier v obsegu 670 naslovov.<ref>{{Cite news |title=Biblioteca recibió donación Elsevier - Noticias |url=http://noticias.ufm.edu/index.php/Biblioteca_recibi%C3%B3_donaci%C3%B3n_Elsevier |archive-url=https://web.archive.org/web/20160531002607/http://noticias.ufm.edu/index.php/Biblioteca_recibi%C3%B3_donaci%C3%B3n_Elsevier |archive-date=2016-05-31 |access-date=2025-12-18 |work=El Amigo de la Marro}}</ref> Spletna stran knjižnice je v Gvatemali prejela nagrado Arroba de Oro za najboljšo izobraževalno spletno stran.<ref>{{Cite web |title=Portada |url=https://noticias.ufm.edu/ |access-date=2025-12-18 |website=El Amigo de la Marro |language=es}}</ref> Center Henryja Hazlitta koordinira predmete Etika svobode, Filozofija Friedricha A. Hayeka in Ekonomski proces (I, II in III), ki so na voljo študentom dodiplomskega študija na vseh fakultetah. Organizira tudi seminarje in predavanja za profesorje z namenom izboljšanja njihovih akademskih in pedagoških veščin. Center za preučevanje kapitalizma je bil ustanovljen leta 2009 s podporo univerze kot zasebni, sekularni, neprofitni študijski center, ki je odprt za oba spola in ne nudi nastanitve. Organizira srečanja s sokratskim dialogom za srednješolce in mlade podjetnike, namenjena preučevanju filozofskih vrednot. Od ustanovitve se je filozofskih razprav udeležilo več kot 1000 udeležencev.<ref>{{cite web|url=http://capitalismo.ufm.edu/|title=Centro del Capitalismo – Universidad Francisco Marroquín – Centro del Capitalismo|website=Centro del Capitalismo – Universidad Francisco Marroquín|access-date=2011-06-17|archive-date=2015-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/|url-status=dead}}</ref> Arboretum si prizadeva za ohranjanje rastlin in živali v kampusu. Univerzitetno zemljišče je ostanek gozda Montano, sestavljenega iz borov in hrastov (vrsta ''Encino''), ki je nekoč prekrival Gvatemalo. Vrtovi so zasnovani tako, da združujejo avtohtone in eksotične vrste. Že od začetka je bilo ohranjanje gozda prednostna naloga; arhitekturna zasnova knjižničnih stavb je bila celo prilagojena tako, da so drevesa ostala čim bolj neokrnjena.<ref>{{cite web |url=http://arboretum.ufm.edu/ |title=Arboretum – Universidad Francisco Marroquín |website=arboretum.ufm.edu}}</ref> Oddelek za nove medije – Ustvarjanje, uvajanje in učinkovito upravljanje digitalnih virov – Oddelek za nove medije je specializiran za pretakanje avdio in video konferenc v angleščini in španščini o temah, povezanih s klasično liberalno mislijo.<ref>{{cite web|url=http://www.newmedia.ufm.edu/|title=New Media|first=Universidad Francisco|last=Marroquín|website=www.newmedia.ufm.edu}}</ref> Izbor: *Serija ''Free to Choose'' (Svoboda izbire) avtorjev Miltona in Rose Friedman (v španščini)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Libre_para_elegir |title=Libre para elegir – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |access-date=2009-04-12}}</ref> *Konferenca Jamesa Buchanana ob odprtju prvega centra za teorijo javne izbire (''Public Choice Center'') v Latinski Ameriki (2001)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Peregrinaje_Intelectual |title=Peregrinaje Intelectual – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |access-date=2009-04-12}}</ref> *Podelitev častnega doktorata Vernonu L. Smithu (2004)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Honorary_Doctorate_Ceremony |title=Honorary Doctorate Ceremony – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |date=2007-11-29 |access-date=2009-04-12}}</ref> *Intervju z Miltonom in Rose Friedman za generalno skupščino Društva Mont Pelerin leta 2002 v Londonu<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Interview_with_Rose_and_Milton_Friedman |title=Interview with Rose and Milton Friedman – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |date=2008-08-18 |access-date=2009-04-12}}</ref> Muzej Popol Vuh obiskovalcem ponuja edinstveno potovanje skozi zgodovino Gvatemale, ki ga dopolnjuje ena najboljših zbirk predkolumbovske in kolonialne umetnosti v državi. Muzej je zasebna, neprofitna znanstvena ustanova, namenjena ohranjanju, raziskovanju in popularizaciji kulturne ter arheološke dediščine Gvatemale.<ref>{{cite web|url=http://www.popolvuh.ufm.edu |title=Museo Popol Vuh, Universidad Francisco Marroquín, Guatemala |publisher=Popolvuh.ufm.edu |access-date=2009-04-12}}</ref> ''Lienzo de Quauhquechollan'' je velika slika ljudstva Nahua na bombažnem platnu (''lienzo''), ki sodi v predkolumbovsko tradicijo beleženja zgodb o selitvah in osvajanjih v geografskem kontekstu. Velja za prvi zemljevid Gvatemale in je eden redkih virov iz 16. stoletja, ki pričajo o vojaških pohodih Jorgeja de Alvarada leta 1527. Digitalno restavrirana kopija in animirana upodobitev zgodbe, ki sta na ogled v kampusu, temeljita na raziskavah nizozemske arheologinje Florine Asselbergs.<ref>{{cite web|url=http://lienzo.ufm.edu/en/ellienzo.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20080310021002/http://lienzo.ufm.edu/en/ellienzo.asp|access-date=2012-03-19|title=The Lienzo|archive-date=2008-03-10}}</ref> Program štipendiranja ITA (akronim za ''Impulso al Talento Academico'') pomeni »spodbujanje akademske nadarjenosti«. Program zagotavlja štipendije za dodiplomski študij najrevnejšim, a hkrati najbolj usposobljenim in motiviranim študentom. Štipendija krije celotno šolnino in druge obvezne prispevke, stroške nastanitve in prehrane, zdravstveno zavarovanje ter dodatek za javni prevoz, nakup knjig in osnovne osebne stroške.<ref>{{cite web |url=http://ita.ufm.edu/en |title=ITA |publisher=Ita.ufm.edu |access-date=2009-04-12 }}{{Dead link|date=December 2025 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> == Tradicije in znamenitosti == Leta 1972 je prva generacija študentov, vpisana na univerzo, ustanovnemu rektorju Manuelu Ayauu v šali podarila par bronastih čevljev. Od takrat te čevlje hranijo v rektorjevi pisarni kot opomnik, naj sledimo Ayauovim stopinjam in stopinjam ustanoviteljev univerze na poti k svobodi. V znak priznanja zagovornikom svobode univerza podeljuje častne doktorate (''honoris causa'') znanstvenikom, intelektualcem, poslovnežem, umetnikom in drugim posameznikom, ki so prispevali k razvoju znanosti, umetnosti, gospodarstva in uveljavljanju svobode. Častni naziv univerze so prejeli štirje Nobelovi nagrajenci: [[Friedrich Hayek]], [[Milton Friedman]], [[James M. Buchanan]] in [[Vernon L. Smith]].<ref>See the entire list, here <https://www.ufm.edu/index.php/Doctorados_Honoris_Causa> (in Spanish).</ref> V stavbi ''House of Freedom'' (Hiša svobode) knjižnica nosi ime Ludwiga von Misesa; tam sta tudi avditorij Friedricha A. Hayeka in avditorij Miltona Friedmana. Oddelek, pristojen za predmeta družbena filozofija in ekonomski procesi, je poimenovan po Henryju Hazlittu. Na območju univerze sta tudi Trg svobode (''Freedom Plaza'') in terasa, poimenovana po Rose Friedman. Študenti profesorja Josepha Keckeissna vsako leto v drugem semestru s praznovanjem v dunajskem slogu obeležijo Misesov rojstni dan (29. september). Dogodek vključuje gledališke nastope, petje in ples. Keckeissen se je v New Yorku udeleževal Misesovih seminarjev, gledališko tradicijo pa je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel v okviru društva Guttenberg Society. Podelitev diplom – Univerza UFM slovesne podelitve diplom prireja maja in novembra. Takrat diplomanti prejmejo svoje nazive in diplome. Ob tej priložnosti upravni odbor podeli tudi častne doktorate. Slovesnost za najboljše diplomante – Večer pred podelitvijo diplom na UFM priredijo slovesnost in koktajl zabavo v čast študentom, ki so diplomirali z odliko, ter za proslavitev odličnosti. Podeljujejo se naslednja priznanja: ''cum laude'' za tiste, ki so dosegli ocene med 85 in 90, ter ''magna cum laude'' za tiste, ki so dosegli ocene med 91 in 94; in ''summa cum laude'' za tiste, ki so dosegli povprečje med 95 in 100. Uvodno predavanje – Uvodno predavanje je akademska tradicija na univerzi Universidad Francisco Marroquín, v okviru katere domači ali gostujoči profesor predava o filozofiji. Prvo uvodno predavanje na UFM je imel zaslužni prorektor Rigoberto Juárez-Paz; posvečeno je bilo Platonovi akademiji. === Znamenitosti v kampusu === Popsje škofa Marroquína; univerza nosi njegovo ime, saj je bil prvi cerkveni dostojanstvenik, posvečen v Ameriki v kolonialnem obdobju. Med svojim škofovanjem se je Marroquín zavzemal za pravice domorodnega prebivalstva in pomagal financirati ustanovitev šole ''Colegio de Santo Tomás de Aquino'' (Šola svetega Tomaža Akvinskega), prve univerze v Srednji Ameriki.<ref>Paganini, Ricardo (1947). Historia De La Real y Pontificia Universidad de San Carlos de Guatemala (in Spanish). Guatemala, C.A.: Tipografía Nacional. pp. 49–197.</ref> Avtor doprsnega kipa je kipar José Nicolás. Univerza je sicer nekonfesionalna. Popsje F. A. Hayeka, ki je leta 1974 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Univerzo je obiskal leta 1977, ko je prejel častni doktorat s področja družboslovja. Po njem je poimenovana dvorana ''Hiša svobode'' (''House of Freedom'') v akademski stavbi. Njegov doprsni kip se nahaja v knjižnici Ludwiga von Misesa; leta 1991 ga je podaril Walter S. Morris iz Little Rocka v Arkansasu.<ref>{{Cite web |title=Hayek: A Collaborative Biography: Part VIII: The Constitution Of Liberty: 'Shooting In Cold Blood', Hayek's Plan For The Future Of Democracy 3319780689, 9783319780696 |url=https://dokumen.pub/hayek-a-collaborative-biography-part-viii-the-constitution-of-liberty-shooting-in-cold-blood-hayeks-plan-for-the-future-of-democracy-3319780689-9783319780696.html |access-date=2025-12-18 |website=dokumen.pub |language=en}}</ref> Porsje Ludwiga von Misesa; Gvatemalo je obiskal na povabilo Centra za gospodarske in družbene študije (''Centro de Estudios Económico-Sociales'') in podprl ustanovitev univerze. Kip je podarila generacija študentov poslovne šole iz leta 1975.<ref>{{Cite web |date=December 2, 2016 |title=Universidad Francisco Marroquín's Post |url=https://www.facebook.com/UFMedu/posts/12-de-abril-de-1975-busto-de-ludwig-von-misesludwig-von-mises-es-uno-de-los-gran/1107302956033974/ |publisher=Universidad Francisco Marroquin}}</ref> ''Atlas Libertas'' je relief, nameščen na glavni fasadi poslovne šole UFM.<ref>{{Cite news|url=https://atlaslibertas.ufm.edu/descripcion/|title=descripción|website=Atlas libertas}}</ref> Gre za skulpturo človeške figure, ki podpira vesolje; prikazana je s hrbtne strani, od glave do bokov. Vesolje je predstavljeno z nizom polkrogov (ki simbolizirajo abstraktne planete in zobniške mehanizme). Osrednji vrt (preimenovan v ''Vrt Manuela Ayaua'') je zasnovan po vzoru grškega amfiteatra in gosti slovesnosti ob podelitvi diplom. Leta 2011, po smrti ustanovitelja Ayaua, so ga preimenovali v njegovo čast. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.ufm.edu/ Universidad Francisco Marroquín – Francisco Marroquin University] * [http://www.biblioteca.ufm.edu UFM – Biblioteca Ludwig von Mises] * [http://www.capitalismo.ufm.edu/ Center for the Study of Capitalism – Francisco Marroquin University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/ |date=2015-01-30 }} * [http://www.newmedia.ufm.edu/ UFM – New Media Department] * [http://atlaslibertas.ufm.edu/en/descripcion/ Atlas Libertas – UFM Celebrates 50th Anniversary of Ayn Rand's "Atlas Shrugged"] * [https://www.facebook.com/ufmedu Official Facebook Page] {{Coord|14.6051|-90.5062|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]] [[Kategorija:Ustanove v Gvatemali]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] 3zn95d38vdzeotbbk9xzl9xqe64hslc 0 608939 6753498 2026-09-21T17:49:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala]] 6753498 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Metropolitanska stolnica mesta Gvatemala]] tm9sigws1w9w5dt0oqc6d2j2cct8lbj 3 608940 6753500 2026-09-21T17:54:15Z Yerpo 8417 navodilo 6753500 wikitext text/x-wiki Pozdravljen(a). Hvala za prispevek o g. Čeferinu, prosim pa, da ne odstranjuješ več oznake o pomanjkanju virov dokler problem ni odpravljen. Navedeni dokumenti namreč podpirajo le detajl o registraciji tistih par jam in ne povedo ničesar o njegovem življenju. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:54, 21. september 2026 (CEST) c1ivl8mkhdmdjw6qnzqmnpi6h531r7i 14 608941 6753509 2026-09-21T18:16:32Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo epigrafskomajansko besedilo]] na [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo epigrafskomajevsko besedilo]] 6753509 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Članki, ki vsebujejo epigrafskomajevsko besedilo]] hk87tkrzh86mche4ovzl3qnxumogf86 1 608942 6753518 2026-09-21T18:31:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6753518 wikitext text/x-wiki {{DYK|21. september|2026|... je razvoj občine '''[[Colunga]]''' v [[Asturija|Asturiji]] <small>(na sliki)</small> zavrlo neurje v 16. stoletju, ki je uničilo pristanišče?}} 8vy536p4bq94h7zj12c2tjza012smoo 1 608943 6753522 2026-09-21T18:33:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6753522 wikitext text/x-wiki {{DYK|21. september|2026|... so vse knjige iz serije '''''[[Zgodbe vojvodine Kranjske]]''''' avtorja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]] prejele priznanje [[zlata hruška]]}} lp7ls5fsv9981xo7h7dcp02d869m6n9 1 608944 6753524 2026-09-21T18:34:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6753524 wikitext text/x-wiki {{DYK|21. september|2026|... odplake v [[Gvatemala|gvatemalski]] reki '''[[Motagua (reka)|Montagua]]''' prispevajo dva odstotka [[Onesnaževanje s plastiko|onesnaženosti oceanov s plastiko]] na svetovni ravni?}} 1qju1ahmi93lw77o5d52fl871ygtvez 1 608945 6753526 2026-09-21T18:35:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6753526 wikitext text/x-wiki {{DYK|21. september|2026|... je zabavna prireditev '''[[Ples – noč čarovnic]]''' v [[Rakičan]]u po največji, deseti izvedbi zamrla?}} 7416pa6a1mdzfqobjtmqqdn04u0n0rz 1 608946 6753530 2026-09-21T18:37:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6753530 wikitext text/x-wiki {{DYK|21. september|2026|... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom?}} btbhmi8mmr0tz6vi6pg48t4wws9nbqw 0 608947 6753532 2026-09-21T18:41:57Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Parres */ 6753532 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Parres | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vistas a Llames de Parres , Prunales y El Sueve. - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Parres.svg | image_shield = Escudo de Parres svg.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Parres | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Emilio García Longo (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 126,08 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5150 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|31|N|5|11|05|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,159 m | website = https://www.ayto-parres.es/ | footnotes = }} '''Parres''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, približno 64 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Piloña|Piloño]] in [[Cangas de Onís]], na severozahodu na [[Colunga|Colungo]], na severu na [[Caravia|Caravio]], na severovzhodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugu na [[Amieva|Amievo]] in [[Ponga|Pongo]]. Središče občine je v [[Arriondas]]u.<ref>{{navedi novice|title=Arriondas: what to see, its old town |work=Asturias |url=https://en.asturias.com/arriondas-basic-information/ |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Od 2006 občina tesno sodeluje s sosednjo Caravio in Piloño. == Zgodovina == Najstarejši ostanki, ki so jih odkrili v občini, so iz spodnjega in srednjega [[paleolitik]]a. V jami El Taragañu so našli praglasbila, ki so bila pripravljena iz kosti.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718713/historia-de-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V jamah Fresnidiello, El Greyu in La Peruyal so odkrili najdbe iz [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="parres">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Parres |url=https://www.ayto-parres.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] je verjetno pleme [[Kelti|keltskih]] Kantabrov živelo na ozemlju, o katerem pričajo nagrobni kamni iz Fuentesa in Santa Tomása de Collía, ki so jih postavili Orgenomci, ki so bili kantabrsko pleme.<ref name="vivir" /> V 10. stoletju je bil Parres cerkvena posest. V 11.-12. stoletju je verjetno pripadal Aguilarjevi zemlji (danes [[Llanes]]). 1559 je [[Filip II. Španski]] ustanovil kraljevo občino v Parresu, ki jo je daroval družini Nevares.<ref name="parres" /> 1804 so ustanovili pločevinarno v Fontameñi.<ref name="vivir" /> 1827 je postal Parres samostojna občino s središčem v Arriodasu.<ref name="parres" /> V drugi polovici 19. stoletja so izgradili ceste do Ovieda, [[Santander]]ja in [[Covadoga|Covadoge]]. 1903 je bila izgrajena tudi železniška proga med Oviedom in Santanderjem, ki je imela eno vozlišč v Parressu. Hkrati so izseljenci v Ameriki nakazovali en del svojih zaslužkov domačim, kar je tudi prispevali h gospodarskemu razvoju. V 30. 20. stoletja je upadla gospodarska dejavnost, medtem ko so bili močno boji v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] na območju. V 60. in 70. 20. stoletja je bilo veliko izseljevanje iz občine na druge kraje Asturije ali Španije ali pa v tuje [[Evropa|evropske]] države.<ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Picos De Europa 2 (26233061).jpeg|thumb|desno|Razgled na [[Picos de Europa]] iz Parresa]] Najvišji vrh je Picu Pienzu (1160 m), ki je meja med Parresem in Colungo. Gorovji Cea in Cetín ločita Parres od Amieve, Ponge in Piloñe. Na tem delu je najvišji vrh Mota de Cetín (1134 m).<ref name="vivirgeo" /> Sestava površina je zapletena zaradi raznolikosti gorskih verig kot Sierra Sueva, Sierra del Fito, Sierra de Fontecha, Sierra de Faces in Sierra de la Frecha.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://parres.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60924022/geografia-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Občina ima le dve večji reki, Piloña in Sella.<ref name="vivirgeo" /> Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno, vendar v dolinah zaradi terena so lahko mikroklimatični dejavniki, ki se razlikujejo od splošnega podnebja. Rastlinstvo je raznoliko. Na gorah rastejo bori, bodike, evkalipti, kostanji in lešniki.<ref name="vivirgeo" /> Največji gozdovi so na gorovjih Cea in Cetín.<ref name="vivirgeo" /> V rekah se obilno nahajajo postrvi in lososi.<ref name="vivirgeo" /> Na gorskih pašniki se še pase avtohtonska asturijska konjska pasma aturcon (asturijski poni).<ref name="vivirgeo" /> Najpogostejši ptici so sraka in vrana. == Gospodarstvo == V zadnjih letih sta vzcvetela trgovina in stvoritveni sektor, kar je pozitivno vplivalo na prebivalstveno razvijanje. V Arriondasu je najpomembnejša bolnica vzhodne Asturije.<ref name="vivirgeo" /> Nekoč sta prevladovala kmetijstvo in živinoreja v gospodarstvu, danes ti panogi zaposlujeta le 23 % prebivalstva. Večjo vlogo ima živinoreja, ki zagotavlja surovino mesni industriji. Industrija je neznatna. Edina omembe vredna tovarna je mlekarna, ki se nahaja na meji Colunge. Ribolov na rekah v veliki meri prispeva k razvoju turizma. Predvsem lovijo lososa.<ref name="vivirgeo" /> == Kultura == [[Slika:Descenso internacional del Sella 2006.jpg|thumb|desno|Tekmovalci se pripravijo na ''Las Piraguas/Les Piragües'']] Cerkev Sv. Martina v Llamesu je zgrajena v preromanskem slogu. V poznejših prenovih so ji dodali [[romanska arhitektura|romanske]], [[gotska arhitektura|gotske]] in [[renesansa|renesančne]] elemente. Tudi je bila zgrajena v romanskem slogu cerkev Sv. Mihaela v Cofiñu. Cerkev Sv. Antona v Nevaresu je bila nekoč kapela palače Estrada, so jo gradili v 17. stoletju. Na koncu 17. in začetku 18. stoletja je bila zgrajena cerkev Sv. Janeza v San Juanu de Parres, ki ima veličasten zvonik. Razen teh cerkvenih stavb je še mnogo drugih cerkev kapel v občini. Najstarejša palača občine je palača Nevares iz 16. stoletja. V Badi sta kuriji La Casona in La Pedrera iz 16. stoletja, ki sta najlepša primera tukajšnjega [[barok|baročnega]] stavbarstva. Tukajšnje reke so odlične za veslanje v kanuju.<ref name="vivirgeo" /> V občini že od 1929 organiziranjo tekmovanja v kanuju na reki Sella, ki se imenuje {{lang-es|Las Piraguas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Les Piragües''.<ref>{{navedi novice|title=Historia del Descenso del Sella |work=Descenso del Sella |url=https://www.descensodelsella.com/content.php?option=com_content&view=article&id=20&lang=es |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebe == * [[Miguel Ramos Corrada]], filolog, strokovnjak [[asturijska književnost|asturijske književnosti]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] cokb6c069i5g459gua6oahy0ow7nn00 6753535 6753532 2026-09-21T18:51:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -- nepotrebni parametri 6753535 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Parres | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vistas a Llames de Parres , Prunales y El Sueve. - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Parres.svg | image_shield = Escudo de Parres svg.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Emilio García Longo (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 126,08 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5150 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|31|N|5|11|05|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,159 m | website = https://www.ayto-parres.es/ | footnotes = }} '''Parres''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, približno 64 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Piloña|Piloño]] in [[Cangas de Onís]], na severozahodu na [[Colunga|Colungo]], na severu na [[Caravia|Caravio]], na severovzhodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugu na [[Amieva|Amievo]] in [[Ponga|Pongo]]. Središče občine je v [[Arriondas]]u.<ref>{{navedi novice|title=Arriondas: what to see, its old town |work=Asturias |url=https://en.asturias.com/arriondas-basic-information/ |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Od 2006 občina tesno sodeluje s sosednjo Caravio in Piloño. == Zgodovina == Najstarejši ostanki, ki so jih odkrili v občini, so iz spodnjega in srednjega [[paleolitik]]a. V jami El Taragañu so našli praglasbila, ki so bila pripravljena iz kosti.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718713/historia-de-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V jamah Fresnidiello, El Greyu in La Peruyal so odkrili najdbe iz [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="parres">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Parres |url=https://www.ayto-parres.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] je verjetno pleme [[Kelti|keltskih]] Kantabrov živelo na ozemlju, o katerem pričajo nagrobni kamni iz Fuentesa in Santa Tomása de Collía, ki so jih postavili Orgenomci, ki so bili kantabrsko pleme.<ref name="vivir" /> V 10. stoletju je bil Parres cerkvena posest. V 11.-12. stoletju je verjetno pripadal Aguilarjevi zemlji (danes [[Llanes]]). 1559 je [[Filip II. Španski]] ustanovil kraljevo občino v Parresu, ki jo je daroval družini Nevares.<ref name="parres" /> 1804 so ustanovili pločevinarno v Fontameñi.<ref name="vivir" /> 1827 je postal Parres samostojna občino s središčem v Arriodasu.<ref name="parres" /> V drugi polovici 19. stoletja so izgradili ceste do Ovieda, [[Santander]]ja in [[Covadoga|Covadoge]]. 1903 je bila izgrajena tudi železniška proga med Oviedom in Santanderjem, ki je imela eno vozlišč v Parressu. Hkrati so izseljenci v Ameriki nakazovali en del svojih zaslužkov domačim, kar je tudi prispevali h gospodarskemu razvoju. V 30. 20. stoletja je upadla gospodarska dejavnost, medtem ko so bili močno boji v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] na območju. V 60. in 70. 20. stoletja je bilo veliko izseljevanje iz občine na druge kraje Asturije ali Španije ali pa v tuje [[Evropa|evropske]] države.<ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Picos De Europa 2 (26233061).jpeg|thumb|desno|Razgled na [[Picos de Europa]] iz Parresa]] Najvišji vrh je Picu Pienzu (1160 m), ki je meja med Parresem in Colungo. Gorovji Cea in Cetín ločita Parres od Amieve, Ponge in Piloñe. Na tem delu je najvišji vrh Mota de Cetín (1134 m).<ref name="vivirgeo" /> Sestava površina je zapletena zaradi raznolikosti gorskih verig kot Sierra Sueva, Sierra del Fito, Sierra de Fontecha, Sierra de Faces in Sierra de la Frecha.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://parres.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60924022/geografia-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Občina ima le dve večji reki, Piloña in Sella.<ref name="vivirgeo" /> Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno, vendar v dolinah zaradi terena so lahko mikroklimatični dejavniki, ki se razlikujejo od splošnega podnebja. Rastlinstvo je raznoliko. Na gorah rastejo bori, bodike, evkalipti, kostanji in lešniki.<ref name="vivirgeo" /> Največji gozdovi so na gorovjih Cea in Cetín.<ref name="vivirgeo" /> V rekah se obilno nahajajo postrvi in lososi.<ref name="vivirgeo" /> Na gorskih pašniki se še pase avtohtonska asturijska konjska pasma aturcon (asturijski poni).<ref name="vivirgeo" /> Najpogostejši ptici so sraka in vrana. == Gospodarstvo == V zadnjih letih sta vzcvetela trgovina in stvoritveni sektor, kar je pozitivno vplivalo na prebivalstveno razvijanje. V Arriondasu je najpomembnejša bolnica vzhodne Asturije.<ref name="vivirgeo" /> Nekoč sta prevladovala kmetijstvo in živinoreja v gospodarstvu, danes ti panogi zaposlujeta le 23 % prebivalstva. Večjo vlogo ima živinoreja, ki zagotavlja surovino mesni industriji. Industrija je neznatna. Edina omembe vredna tovarna je mlekarna, ki se nahaja na meji Colunge. Ribolov na rekah v veliki meri prispeva k razvoju turizma. Predvsem lovijo lososa.<ref name="vivirgeo" /> == Kultura == [[Slika:Descenso internacional del Sella 2006.jpg|thumb|desno|Tekmovalci se pripravijo na ''Las Piraguas/Les Piragües'']] Cerkev Sv. Martina v Llamesu je zgrajena v preromanskem slogu. V poznejših prenovih so ji dodali [[romanska arhitektura|romanske]], [[gotska arhitektura|gotske]] in [[renesansa|renesančne]] elemente. Tudi je bila zgrajena v romanskem slogu cerkev Sv. Mihaela v Cofiñu. Cerkev Sv. Antona v Nevaresu je bila nekoč kapela palače Estrada, so jo gradili v 17. stoletju. Na koncu 17. in začetku 18. stoletja je bila zgrajena cerkev Sv. Janeza v San Juanu de Parres, ki ima veličasten zvonik. Razen teh cerkvenih stavb je še mnogo drugih cerkev kapel v občini. Najstarejša palača občine je palača Nevares iz 16. stoletja. V Badi sta kuriji La Casona in La Pedrera iz 16. stoletja, ki sta najlepša primera tukajšnjega [[barok|baročnega]] stavbarstva. Tukajšnje reke so odlične za veslanje v kanuju.<ref name="vivirgeo" /> V občini že od 1929 organiziranjo tekmovanja v kanuju na reki Sella, ki se imenuje {{lang-es|Las Piraguas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Les Piragües''.<ref>{{navedi novice|title=Historia del Descenso del Sella |work=Descenso del Sella |url=https://www.descensodelsella.com/content.php?option=com_content&view=article&id=20&lang=es |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebe == * [[Miguel Ramos Corrada]], filolog, strokovnjak [[asturijska književnost|asturijske književnosti]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] fr1jmeh2wjmavq8ha3bp8lo1pq93arp 6753542 6753535 2026-09-21T19:06:30Z Doncsecz~slwiki 9581 -m 6753542 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Parres | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vistas a Llames de Parres , Prunales y El Sueve. - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Parres.svg | image_shield = Escudo de Parres svg.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Emilio García Longo (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 126,08 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5150 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|31|N|5|11|05|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,159 | website = https://www.ayto-parres.es/ | footnotes = }} '''Parres''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, približno 64 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Piloña|Piloño]] in [[Cangas de Onís]], na severozahodu na [[Colunga|Colungo]], na severu na [[Caravia|Caravio]], na severovzhodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugu na [[Amieva|Amievo]] in [[Ponga|Pongo]]. Središče občine je v [[Arriondas]]u.<ref>{{navedi novice|title=Arriondas: what to see, its old town |work=Asturias |url=https://en.asturias.com/arriondas-basic-information/ |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Od 2006 občina tesno sodeluje s sosednjo Caravio in Piloño. == Zgodovina == Najstarejši ostanki, ki so jih odkrili v občini, so iz spodnjega in srednjega [[paleolitik]]a. V jami El Taragañu so našli praglasbila, ki so bila pripravljena iz kosti.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718713/historia-de-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V jamah Fresnidiello, El Greyu in La Peruyal so odkrili najdbe iz [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="parres">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Parres |url=https://www.ayto-parres.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] je verjetno pleme [[Kelti|keltskih]] Kantabrov živelo na ozemlju, o katerem pričajo nagrobni kamni iz Fuentesa in Santa Tomása de Collía, ki so jih postavili Orgenomci, ki so bili kantabrsko pleme.<ref name="vivir" /> V 10. stoletju je bil Parres cerkvena posest. V 11.-12. stoletju je verjetno pripadal Aguilarjevi zemlji (danes [[Llanes]]). 1559 je [[Filip II. Španski]] ustanovil kraljevo občino v Parresu, ki jo je daroval družini Nevares.<ref name="parres" /> 1804 so ustanovili pločevinarno v Fontameñi.<ref name="vivir" /> 1827 je postal Parres samostojna občino s središčem v Arriodasu.<ref name="parres" /> V drugi polovici 19. stoletja so izgradili ceste do Ovieda, [[Santander]]ja in [[Covadoga|Covadoge]]. 1903 je bila izgrajena tudi železniška proga med Oviedom in Santanderjem, ki je imela eno vozlišč v Parressu. Hkrati so izseljenci v Ameriki nakazovali en del svojih zaslužkov domačim, kar je tudi prispevali h gospodarskemu razvoju. V 30. 20. stoletja je upadla gospodarska dejavnost, medtem ko so bili močno boji v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] na območju. V 60. in 70. 20. stoletja je bilo veliko izseljevanje iz občine na druge kraje Asturije ali Španije ali pa v tuje [[Evropa|evropske]] države.<ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Picos De Europa 2 (26233061).jpeg|thumb|desno|Razgled na [[Picos de Europa]] iz Parresa]] Najvišji vrh je Picu Pienzu (1160 m), ki je meja med Parresem in Colungo. Gorovji Cea in Cetín ločita Parres od Amieve, Ponge in Piloñe. Na tem delu je najvišji vrh Mota de Cetín (1134 m).<ref name="vivirgeo" /> Sestava površina je zapletena zaradi raznolikosti gorskih verig kot Sierra Sueva, Sierra del Fito, Sierra de Fontecha, Sierra de Faces in Sierra de la Frecha.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://parres.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60924022/geografia-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Občina ima le dve večji reki, Piloña in Sella.<ref name="vivirgeo" /> Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno, vendar v dolinah zaradi terena so lahko mikroklimatični dejavniki, ki se razlikujejo od splošnega podnebja. Rastlinstvo je raznoliko. Na gorah rastejo bori, bodike, evkalipti, kostanji in lešniki.<ref name="vivirgeo" /> Največji gozdovi so na gorovjih Cea in Cetín.<ref name="vivirgeo" /> V rekah se obilno nahajajo postrvi in lososi.<ref name="vivirgeo" /> Na gorskih pašniki se še pase avtohtonska asturijska konjska pasma aturcon (asturijski poni).<ref name="vivirgeo" /> Najpogostejši ptici so sraka in vrana. == Gospodarstvo == V zadnjih letih sta vzcvetela trgovina in stvoritveni sektor, kar je pozitivno vplivalo na prebivalstveno razvijanje. V Arriondasu je najpomembnejša bolnica vzhodne Asturije.<ref name="vivirgeo" /> Nekoč sta prevladovala kmetijstvo in živinoreja v gospodarstvu, danes ti panogi zaposlujeta le 23 % prebivalstva. Večjo vlogo ima živinoreja, ki zagotavlja surovino mesni industriji. Industrija je neznatna. Edina omembe vredna tovarna je mlekarna, ki se nahaja na meji Colunge. Ribolov na rekah v veliki meri prispeva k razvoju turizma. Predvsem lovijo lososa.<ref name="vivirgeo" /> == Kultura == [[Slika:Descenso internacional del Sella 2006.jpg|thumb|desno|Tekmovalci se pripravijo na ''Las Piraguas/Les Piragües'']] Cerkev Sv. Martina v Llamesu je zgrajena v preromanskem slogu. V poznejših prenovih so ji dodali [[romanska arhitektura|romanske]], [[gotska arhitektura|gotske]] in [[renesansa|renesančne]] elemente. Tudi je bila zgrajena v romanskem slogu cerkev Sv. Mihaela v Cofiñu. Cerkev Sv. Antona v Nevaresu je bila nekoč kapela palače Estrada, so jo gradili v 17. stoletju. Na koncu 17. in začetku 18. stoletja je bila zgrajena cerkev Sv. Janeza v San Juanu de Parres, ki ima veličasten zvonik. Razen teh cerkvenih stavb je še mnogo drugih cerkev kapel v občini. Najstarejša palača občine je palača Nevares iz 16. stoletja. V Badi sta kuriji La Casona in La Pedrera iz 16. stoletja, ki sta najlepša primera tukajšnjega [[barok|baročnega]] stavbarstva. Tukajšnje reke so odlične za veslanje v kanuju.<ref name="vivirgeo" /> V občini že od 1929 organiziranjo tekmovanja v kanuju na reki Sella, ki se imenuje {{lang-es|Las Piraguas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Les Piragües''.<ref>{{navedi novice|title=Historia del Descenso del Sella |work=Descenso del Sella |url=https://www.descensodelsella.com/content.php?option=com_content&view=article&id=20&lang=es |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebe == * [[Miguel Ramos Corrada]], filolog, strokovnjak [[asturijska književnost|asturijske književnosti]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] psh7mph7pjd2nvm2vtn4d3cw4x1qcqe 0 608948 6753559 2026-09-21T19:36:46Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753559 wikitext text/x-wiki {{infobox building | name = Narodna palača Gvatemale | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/1/2/2 | image1 = 20230914 GG IZADA DE LA BANDERA NACIONAL 1 (2).jpg | caption1 = Pogled na zunanjost Narodne palače | image2 = Salón de Recepciones del Palacio Nacional de la Cultura es rehabilitado - 39107749232.jpg | caption2 = Pogled na notranjost Nacionalne palače, sprejemna dvorana | color = white }} | native_name = {{lang|es|Palacio Nacional de la Cultura}} | architectural_style = Španski barok in španska renesansa | location = [[Gvatemala (mesto)]], Gvatemala | owner = Gvatemalska vlada | architect = Rafael Pérez de León | engineer = * Enrique Reyes * Luis Angel Rodas * Arturo Bickford | construction_start_date = 1939 | completion_date = 1943 | inauguration_date = {{end date|1943|11|10}} | renovation_date = 2010 }} '''Nacionalna palača kulture''' (''Palacio Nacional de la Cultura''), ki jo pogosto imenujejo tudi ''Palacio Verde'' (Zelena palača),<ref>{{Cite web |url=http://www.s21.com.gt/node/274502 |title=Palacio Nacional se convirtió en centro cultural &#124; Siglo21.com.gt |access-date=2016-02-25 |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308025128/http://www.s21.com.gt/node/274502 |url-status=dead }}</ref> velja za arhitekturni simbol [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]]. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in sedež gvatemalskega predsednika. Od te stavbe se odcepijo vse ceste v državi; v njej je točka, znana kot ''Kilometro Cero'' (ničelni kilometer). Danes deluje kot muzej, uporablja pa se tudi za pomembne vladne dogodke. == Zgodovina == [[Image:Guatemala Cultural Palace.jpg|thumb|200px|Pogled na palačo s sprednjega dvorišča]] Leta 1528 je bila v Santiagu de Guatemala v dolini Almolonga zgrajena prva vladna hiša. Nato je leta 1549 predsednik Alonso López de Cerrato preselil Audiencia de los Confines iz Gracias a Dios v Hondurasu v Santiago de Guatemala. Leta 1761 je predsednik Alonso Fernández de Heredia pod vodstvom španskega kapitana in inženirja Luisa Dieza de Navarra začel graditi nov sedež. === Gradnja === Ob praznovanju stoletnice neodvisnosti leta 1919 je predsednik Manuel Estrada Cabrera položil temeljni kamen za bodočo palačo ob trgu Plaza de Armas. Za načrtovanje palače je bil zadolžen italijanski arhitekt Guido Albani, vendar projekt ni bil nikoli uresničen, saj je vlada kmalu zatem padla. Dve leti pozneje, leta 1921, je predsednik Carlos Herrera – tik pred obletnico – odredil gradnjo palače ''Palacio del Centenario''; zgraditi jo je bilo treba v zgolj treh mesecih, z majhnim proračunom in skromnimi viri. V javnosti je postala znana kot ''Palacio de Cartón'' (Kartonska palača). Leta 1925 jo je uničil požar. Leta 1927 je predsednik Lázaro Chacón razpisal natečaj za načrt nove palače. Na natečaju je zmagal umetnik Agustín Iriarte, vendar tudi ta projekt ni bil nikoli izveden. Končno je leta 1932 predsednik in general Jorge Ubico objavil izhodišča za načrtovanje in gradnjo palače, 4. julija 1937 pa je bil položen temeljni kamen. Nacionalna palača je bila zgrajena med januarjem 1939 in letom 1943. 10. novembra tistega leta, na rojstni dan predsednika Ubica, je bila odprta današnja palača. === Potres leta 1976 === Stavba je preživela potres 4. februarja 1976, ki je dosegel magnitudo 7,5 po Richterjevi lestvici. === Državni udar leta 1982 in sodišča s posebno pristojnostjo === 23. marca 1982 so mladi častniki gvatemalske vojske odstavili predsednika Fernanda Romea Lucasa Garcío in ga nadomestili z generalom Efraínom Ríosom Monttom, ki je bil direktor gvatemalske vojaške akademije v času, ko so bili ti mladi častniki še kadeti. 30. junija 1982 je Ríos Montt v govoru z naslovom ''Pripravljeni smo dopustiti, da zavladata poštenost in pravičnost'' (''Estamos dispuestos que reine la honestidad y la justicia'') gvatemalskemu ljudstvu sporočil, da je vlada spoznala, da se številni Gvatemalci bojijo smrti in zato niso zaprosili za amnestijo, ki jo je vlada razglasila konec marca. Zaradi tega je dejal, da se bo vlada proti komunističnim gverilcem borila z vsemi razpoložljivimi sredstvi, hkrati pa bo izvajala javna sojenja. Ríos Montt je pojasnil, da je v ta namen ustanovil »sodišča s posebno pristojnostjo«, ki bodo sodila levičarskim zločincem, in da bodo za tiste, katerih krivda bo dokazana, izrekli smrtno kazen.{{sfn|Hernández|2013|p=}} Ta tajna sodišča, katerih člane je imenoval predsednik, javnosti pa so ostali neznani, so izvajala hitra in drastična sojenja vzporedno z rednim pravosodnim sistemom države. Skupno je bilo usmrčenih 15 ljudi, in sicer manj kot mesec dni po njihovi zajetju.{{sfn|Hernández|2013|p=}} Posebna sodišča so bila neposredno pod nadzorom obrambnega ministra, generala Óscarja Humberta Mejíe Víctoresa; sedež so imela v Nacionalni palači in so delovala vse do trenutka, ko je Mejía Víctores 8. avgusta 1983 sam izvedel državni udar in odstavil generala Ríosa Montta. == Opis == Stavba ima simetrično zasnovo s središčnim delom, obdanim z dvema stranskima kriloma; vsako krilo obsega tri nadstropja in osrednje dvorišče. Čeprav je slog [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektičen]], prevladujejo elementi neoplateresko. Arhitekturna zasnova črpa navdih iz palače Monterrey v [[Salamanca|Salamanci]] in glavnega pročelja ustanove ''Colegio Mayor de San Ildefonso'' na Univerzi v Alcalá de Henares – obe stavbi izvirata iz prve polovice 16. stoletja. Poseben pomen ima pet oken na pročelju: vsako ima na svojem okvirju črko, ki skupaj tvorijo ime ''Jorge Ubico''. Stavba, zgrajena iz betona in opeke ter obložena s kamnom zelenkastega odtenka, hrani stenske poslikave umetnika Alfreda Gálveza Suáreza, ki prikazujejo zgodovino države od kolonialnega obdobja do osamosvojitve. Razprostira se na skupni površini 8890 m²{{sfn|Ministerio de Cultura y Deportes|2009|p=}} in obsega 350 prostorov.<ref name=canal>Canal patrimonio: [http://www.canalpatrimonio.com/es/noticias/?iddoc=53482 El Palacio Nacional de la Cultura, una Joya Arquitectónica de Guatemala en Pleno Centro del País].</ref> V sprejemni dvorani – ki je v drugem nadstropju in velja za enega najbolj impresivnih prostorov v stavbi – izstopata zvezdast vzorec, ki označuje državni »ničelni kilometer«, in dve toni težak kristalni lestenec (znan kot ''Rosa Náutica''), s katerega visijo štiri pozlačene figure ptice [[kvecal]]. Mirovni sporazum, ki je končal gvatemalsko državljansko vojno, je bil podpisan na enem od dvorišč palače. 4. februarja 1976 je stavba prestala potres z magnitudo 7,5 (po Richterjevi lestvici), ki je opustošil velik del države. Poleg tega vsak del kompleksa vključuje dva pravokotna bazena v slogu neo-[[mudéjar]], okrašena s ploščicami in vodnimi curki. Kompleks obsega klet in teraso v četrti etaži. Ima štiri vogalne stolpe ter dva [[zatrep]]a, ki sta na sredini severne in južne fasade. Simetrijsko os kompleksa določajo naslednji elementi: *osrednji prehod, ki poteka skozi stavbo od severa proti jugu; *stopnišča, ki v vsakem stranskem delu vodijo iz prve v drugo etažo; *osrednje stopnišče, ki obiskovalce popelje iz druge v tretjo etažo. Dvorišča obdajajo vrste bogato okrašenih lokov – nekateri vključujejo motive, navdihnjene z arhitekturo mesta La [[Antigua Gvatemala]]; to še posebej velja za prvo etažo, kjer so vidni [[pilaster|pilastri]] z [[balustrada]]mi v slogu ''serliane''. Hodniki v drugi etaži imajo loke, podobne tistim v prvi etaži. V tretji etaži streho podpirajo stebri, razporejeni v ponavljajočih se skupinah po dva in štiri; ti stebri stojijo na okrasnih podstavkih z reliefnimi motivi. Obe dvorišči krasita dva velika zaključna elementa: severni prikazuje relief grba mesta Santiago de Guatemala, južni pa grb Republike Gvatemale. Ob vencih dvorišč izstopajo okrasni elementi sferične oblike, glazirani v modri in rumeni barvi. == Narodna palača danes == [[Slika:Chacalacadefresa.jpg|thumb|left|200px|Protesti 25. aprila]] Kulturna palača je od poznih 90. let postala točka, kjer potekajo kulturne dejavnosti, parade ob dnevu neodvisnosti in protokolarne dejavnosti, kot je menjava vrtnice pri Spomeniku miru. 29. decembra 1996 je prišlo do podpisa mirovnih sporazumov med vlado Gvatemale in gvatemalsko nacionalno revolucionarno enoto, ki je končala državljansko vojno v državi. V palači in na njenem obrobju so potekale številne dejavnosti, kot so glasbeni koncerti, parade in majevski obredi, predsednik Gvatemale Álvaro Arzú pa je na nacionalni televiziji nagovoril državo, da bi potrdil podpis sporazumov.<ref>{{cite web |url=http://www.youtube.com/watch?v=AIH-dV5rWMg|title=Diciembre de 1996 (5 de 8)|access-date=25. oktober 2013|author=Noticiero Avances}}</ref> Edina vladna organa, ki delujeta, sta Sekretariat za družbeno komuniciranje predsedstva in Ministrstvo za kulturo in šport. Aprila 2015 so se zaradi preiskav in kasnejšega odkritja primera korupcije pri carinskih goljufijah številni ljudje zbrali na Plaza de la Constitución in pri vhodu v Narodno palačo v znak protesta in zavračanja primera korupcije.<ref>{{cite web |url = https://www.prensalibre.com/guatemala/politica/protesta-contra-la-corrupcion-en-plaza-de-la-constitucion|title = Protestas del 25 de abril |author = prensalibre|publisher = Guatemala|date = 21. april 2016|access-date = 22. april 2016}}</ref> Protesti so se v naslednjih mesecih nadaljevali tudi po podpredsednikovem odstopu in dosegli vrhunec 27. avgusta z nacionalno stavko, ki se je je po nekaterih podatkih udeležilo več kot sto tisoč ljudi. [[Slika:20240124 NP PRESIDENTE AREVALO NUEVO COPADEH 073.jpg|thumb|right|400px|Predsednik Arévalo v predsedniški pisarni Narodne palače]] Po odstopu predsednika Otta Péreza Moline in izvedbi volitev septembra je večina protestov prenehala, vendar so se januarja 2016 protesti – z manjšim številom ljudi – vrnili na trg, da bi novi predsednik občutil pritisk državljanov. === Narodna palača, obnovljena kot predsedniški sedež === Takrat izvoljeni predsednik Bernardo Arévalo je leta 2023 zagotovil, da namerava obnoviti status Narodne palače kot sedeža vlade in ponovno odpreti urada predsednika in podpredsednika.<ref>{{cite web |url = https://www.prensalibre.com/guatemala/elecciones-generales-guatemala-2023/bernardo-arevalo-donde-vivira-como-presidente-y-que-dijo-acerca-del-palacio-nacional-de-la-cultura/ |title = Bernardo Arévalo: Dónde vivirá como presidente y qué dijo acerca del Palacio Nacional de la Cultura |author = Prensa Libre |publisher = Guatemala|date = 24. avgust 2023 |access-date = 20. december 2023}}</ref> Ko je Arévalo leta 2024 prevzel predsedniški položaj, je zasedel zgodovinski predsedniški urad v Narodni palači. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons-inline}} {{Coord|14|38|34.59|N|90|30|47.62|W|region:GT_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]] [[Kategorija:Palače v Gvatemali]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1943]] bebfg0t3o767z4137l4vt645khe3o87 0 608949 6753563 2026-09-21T19:42:40Z ~2026-51069-11 266130 nova stran z vsebino: » Andreja Verderber, rojena leta 1986. Po končani Umetniški gimnaziji-likovne smeri je študij nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter pet mesečni Erasmus študijski izmenjavi na FBAUP v Portu na Portugalskem. Junija 2011 je pri doc. mag. Dušanu Bučarju diplomirala iz slikarstva in videa. Ukvarja se s slikarstvom, videom in večmedijsko umetnostjo. Kot mentorica sodeluje na različnih likovnih delavnicah in likovnih projekti...« 6753563 wikitext text/x-wiki Andreja Verderber, rojena leta 1986. Po končani Umetniški gimnaziji-likovne smeri je študij nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter pet mesečni Erasmus študijski izmenjavi na FBAUP v Portu na Portugalskem. Junija 2011 je pri doc. mag. Dušanu Bučarju diplomirala iz slikarstva in videa. Ukvarja se s slikarstvom, videom in večmedijsko umetnostjo. Kot mentorica sodeluje na različnih likovnih delavnicah in likovnih projektih. Do sedaj je imela tri samostojne in več skupinskih razstav, med drugim v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani, na Ljubljanskem gradu, galeriji v Velenju, Novi galeriji v Trbovljah, v Kulturnem centru Dolenjske Toplice, Kulturnem centru Semič, NLB Banki Črnomelj, galeriji ULAK v Karlovcu, Mestni knjižnici Karlovac, cerkvi Sv. Duha v Črnomlju, v hostlu AMISTAT Island Hostel Ibiza in druge. Med leti 2012 in 2014 je bila kot predsednica KUD Artoteka Bela Krajina odgovorna za delovanje društva v celoti. Ukvarja se z reševanjem okoljevarstvenih in družbeno socialnih problemov v ožjem okolju. Zaposlena je, kot tehnolog v likovni in keramični delavnici v VDC Črnomelj. Živi in ustvarja na Jelševniku pri Črnomlju, skrbi za manjšo kmetijo. 9lx9khp9thmsnhnq6pkh8i7cjshccnm 0 608950 6753575 2026-09-21T21:19:40Z SimondR 149974 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Otoki |name= Polotok Fadejevski |local_name=Фаддеевский |image=NEWSIB2Fadd.png |image_caption=Fadejevski na zemljevidu Anžujskih otokov. |image_size=300px |image_alt= |pushpin_map=Russia Sakha Republic |map_caption=Fadejevski na zemljevidu Jakutije |location=[[Novosibirski otoki]] |coordinates={{coord|75|27|N|143|51|E|region:RU-SA_type:isle_source:kolossus-dewiki|display=inline,title}} |area_km2=5300 |length_km=85 |width_km=60 |highest_mount...« 6753575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name= Polotok Fadejevski |local_name=Фаддеевский |image=NEWSIB2Fadd.png |image_caption=Fadejevski na zemljevidu Anžujskih otokov. |image_size=300px |image_alt= |pushpin_map=Russia Sakha Republic |map_caption=Fadejevski na zemljevidu Jakutije |location=[[Novosibirski otoki]] |coordinates={{coord|75|27|N|143|51|E|region:RU-SA_type:isle_source:kolossus-dewiki|display=inline,title}} |area_km2=5300 |length_km=85 |width_km=60 |highest_mount= |elevation_m= 65 |waterbody=<div>[[Arktični ocean]]<br>[[Vzhodnosibirsko morje]]</div> |Country_heading= |country=Ruska federacija |country_admin_divisions_title = Subjekt federacije |country_admin_divisions=[[Republika Saha (Jakutija)]] |density_km2= |demonym= |population=nenaseljen |citizenships= }} '''Polotok Fadejevski''' ({{lang-ru|Фаддеевский}}, {{lang-sah|Фаддеев арыыта}}) je obsežen polotok v [[Sibirija|sibirski]] [[Arktika|Arktiki]], ki tvori vzhodni del otoka [[Kotelni]]. Oblivata ga [[Vzhodnosibirsko morje]] in [[Hedenströmov zaliv]]. Njegova površina meri 5.300 km², najvišja točka pa doseže 65 metrov. Upravno spada v [[Bulunski ulus]] [[Republika Saha (Jakutija)|Republike Saha (Jakutije)]]. Posebnost tega dela Kotelnega je, da tu živi 11 vrst ptic, ki se na preostalem delu otoka ne pojavljajo. V prvi polovici 19. stoletja so polotok raziskovali lovci in raziskovalci. V začetku 20. stoletja je postal eden od ciljev raziskovanja [[Ruska polarna odprava (1900–1902)|Ruske polarne odprave iz let 1900–1902]] in [[Ruska polarna reševalna odprava (1903)|Polarne reševalne odprave leta 1903]]. == Fizičnogeografske značilnosti == === Lega in topografija === [[Slika:Kotelnyy Bunge Faddeyevsky MODIS.jpg|sličica|levo|Satelitski posnetek otoka Kotelni. Polotok Fadejevski leži vzhodno od peščin [[Bungejeva zemlja|Bungejeve zemlje]].]] Polotok Fadejevski leži na vzhodu otoka [[Kotelni]], ki spada v [[Anžujevi otoki|Anžujevo otočje]] v okviru [[Novosibirski otoki|Novosibirskih otokov]], in ga obliva [[Vzhodnosibirsko morje]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]]. To ozemlje je poleg zahodnega dela otoka in [[Bungejeva zemlja|Bungejeve zemlje]] ena od treh fizičnogeografskih con Kotelnega.{{sfn|Балдина|Трошко|Николаев|2016|pp=78–85}}{{sfn|Балдина|Трошко|2018|pp=155–165}}<ref name="Atlas Obscura">{{cite web |last=Tarlach |first=Gemma |date=2022-05-31 |title=The curious case of the Arctic desert island that’s not actually an island |url=https://www.atlasobscura.com/articles/bunge-land-russia.amp |work=Atlas Obscura |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221127105053/https://www.atlasobscura.com/articles/bunge-land-russia.amp |archive-date=2022-11-27 |access-date=2026-09-19}}</ref> Njegova površina meri 5.300 km².{{sfn|Городничев|Пестрякова|2014|pp=80–85}} Skoraj okroglo obliko polotoka Fadejevski na severozahodu naruši podolgovat polotok Anžujeva puščica, ki ga povezuje z Bungejevo zemljo.<ref>{{cite web |title=S-53,54. Ляховские о-ва (1987 г), карта масштаба 1:1000000 |url=https://maps53.narod.ru/indexs5354.html |trans-title=S-53,54. Ljahovski otoki (1987), zemljevid v merilu 1:1.000.000 |language=ru}}</ref>{{sfn|Тумской|Шибаев|Владимирова|Королёва|2015|pp=263–265}}{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} [[Blagoveščenski preliv]] ločuje ta del kopnega od otoka [[Nova Sibirija]].<ref>{{cite web |title=S-55,56. о. Новая Сибирь (1987 г), карта масштаба 1:1000000 |url=https://maps55.narod.ru/indexs5556.html |trans-title=S-55,56. otok Nova Sibirija (1987), zemljevid v merilu 1:1.000.000 |language=ru}}</ref>{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} Od Bungejeve zemlje ga ločuje [[Hedenströmov zaliv]]. V naslednjem stoletju bi zaradi [[Dvig morske gladine|dviga morske gladine]] zaliv lahko poplavil Bungejevo zemljo in se spremenil v preliv, s čimer bi polotok Fadejevski postal samostojen otok.<ref name="Atlas Obscura"/>{{sfn|Brink|Robinson|2005|p=776}}{{sfn|Schirrmeister|Grosseb|Kunitskyc|Fuchs|2010|p=3604}} Na vseh njegovih obalah, razen na severni, je mogoče najti [[naplavljeni les]].{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} Nekdanje predstave o velikosti otoka Kotelni so se bistveno razlikovale od današnjih. Veljalo je prepričanje, da sta njegov zahodni del in polotok Fadejevski dva ločena otoka, ki ju razdvaja širok morski preliv. Bungejeva zemlja je zaradi izjemno nizkega reliefa dolgo časa veljala za [[Morska plitvina|peščeno plitvino]]. Šele proti koncu 20. stoletja se je v znanstveni skupnosti utrdilo mnenje, da gre za nižinsko območje, ki združuje zahodni del Kotelnega in polotok Fadejevski v enotno kopno.<ref name="Atlas Obscura"/>{{sfn|Пахомова|2022|pp=87–95}} [[Slika:Faddeevsky island, Russia, Landsat-1 satellite image, 1973-06-16.jpg|250px|sličica|desno|Satelitski posnetek polotoka Fadejevski. Opazna je razčlenjena površina.]] Relief polotoka Fadejevski je v marsičem podoben zahodnemu delu Kotelnega.{{sfn|Балдина|Трошко|2018|pp=155–165}} Povprečne nadmorske višine tu znašajo 20–30 metrov, najvišja točka (65 metrov) pa se nahaja na skrajnem severu.{{sfn|Балдина|Трошко|Николаев|2017|pp=7–8}}{{sfn|Балдина|Трошко|2018|pp=155–165}} Značilnost pokrajine je njena močna razčlenjenost, med drugim zaradi [[Alas (topografija)|alasov]] in rečnih [[Dolina|dolin]].{{sfn|Балдина|Трошко|Николаев|2016|pp=78–85}}{{sfn|Балдина|Трошко|Николаев|2017|pp=7–8}} To je najbolj opazno na jugovzhodu, medtem ko v središču prevladujejo močno [[Močvirje|zamočvirjene]] nižine.{{sfn|Балдина|Трошко|Николаев|2017|pp=7–8}} Tu so prav tako zelo razširjena jezera [[Termokras|termokraškega]] izvora.{{sfn|Городничев|Пестрякова|2014|pp=80–85}} Skrajne točke polotoka so: * Severna točka: ** brez Anžujeve puščice: rt Nerpičij {{coord|75|51|09.72|N|143|33|28.20|E}}, ** vključno z Anžujevo puščico: rt Berežnih {{coord|76|10|23.09|N|141|23|45.19|E}}. * Vzhodna točka: Blagoveščenski rt {{coord|75|29|51.58|N|145|23|29.16|E}}. * Južna točka: delta reke Gerasimova (Tuguttah) {{coord|75|00|35.68|N|143|59|54.56|E}}. * Zahodna točka: ** brez Anžujeve puščice: neimenovani rt v Hedenströmovem zalivu {{coord|75|20|36.43|N|142|31|41.55|E}}, ** vključno z Anžujevo puščico: rt Berežnih {{coord|76|09|18.51|N|141|20|57.87|E}}. === Geološka zgradba === Polotok Fadejevski, tako kot celoten otok Kotelni, pripada tektonsko dvignjenemu bloku Novosibirsko-čukotskega nagubanega pasu.{{sfn|Schirrmeister|Grosseb|Kunitskyc|Fuchs|2010|p=3599}} Geološko zgradbo polotoka sestavljajo [[Tektonska dislokacija|dislocirane]] platformne usedline vseh sistemov [[paleozoik]]a (z izjemo najstarejšega — [[kambrij]]a) in [[mezozoik]]a.{{sfn|Кузьмичев|Александрова|Герман|2009|p=69}} Pomemben del podlage tvorijo tudi različne vrste podzemnega ledu, ki so nastale iz starodavnih [[ledenik]]ov, stisnjenega snega ter zamrzovanja podzemne vode pod pritiskom (injekcijski led).{{sfn|Тумской|Шибаев|Владимирова|Королёва|2015|pp=263–265}} == Favna in flora == Na polotoku Fadejevski živijo [[Polarna lisica|polarne lisice]], [[volk]]ovi, [[rosomah]]i, [[sibirski leming]]i, [[severni medved]]i in [[severni jelen]]i.{{sfn|Колодезников|2013|p=44}} Med [[glodavci]] najdemo [[veverice]] in številne [[miši]].{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} [[Ornitofavna]] obsega 39 vrst, od katerih se jih 11 pojavlja izključno na tem delu otoka: [[Rumenokljuni slapnik|rumenokljuni]], [[Rdečegrli slapnik|rdečegrli]] in [[tihomorski slapnik]]i, [[dolgorepa raca]], [[dolgokljuni greznik]], [[ledni galeb]], [[ploskokljuni liskonožec]], [[Obalni prodnik|obalni]], [[tenkokljuni prodnik|tenkokljuni]] in [[ploskokljuni prodnik]]i ter [[Dular (ptica)|dular]].{{sfn|Колодезников|2013|p=44}} Bogastvo favne, zlasti morskih sesalcev in ptic, je tesno povezano z bližino [[Velika sibirska polinja|Velike sibirske polinje]], ki s prosto vodo tudi pozimi zagotavlja pomemben vir hrane. Rastlinstvo predstavljajo [[mahovi]] in šaši,{{sfn|Городничев|Пестрякова|2014|pp=80–85}} redkeje pa uspevajo slanuše in osmerke.{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} == Zgodovina == [[Slika:New Siberian Islands ca.1820-th map.JPG|sličica|desno|Zemljevid Novosibirskih otokov (Philippe Vandermaelen, »Zemljevid azijske Rusije«, okoli leta 1820). Ker Bungejeva zemlja zahodnoevropski znanosti še ni bila znana, sta Fadejevski in Kotelni prikazana kot ločena otoka.]] Leta 1805 se je trgovec [[Jakov Sannikov]], oskrbnik trgovca Sirovatskega, odpravil raziskovat nova ozemlja vzhodno od otoka Kotelni, da bi razširil obrt svojega gospodarja. Kot prvi je odkril polotok Fadejevski in ga zmotno imel za otok. To kopno je dobilo ime po lovcu Fadejevu, ki je tu organiziral prvo prezimovanje{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} (po drugih virih avtor imena ni bil Sannikov, ampak [[Mathias von Hedenström]]{{sfn|Масленников|1986|p=216}}). Leta 1809 je Sannikov raziskal preliv med Kotelnim in Fadejevskim, ki sta takrat veljala za samostojna otoka.{{sfn|Волков|Семянников|2018|pp=54–57}} Marca in aprila 1811 je skupaj s sinom Andrejem in geodetom P. Pšenicinom obhodil polotok in ugotovil, da ga s Kotelnim povezuje nižina s peščeno ožino (pozneje je dobila ime Bungejeva zemlja).{{sfn|Волков|Семянников|2018|pp=54–57}}{{sfn|Пахомова|2022|pp=87–95}} Leta 1821 je Fadejevski raziskovala ena od dveh skupin Ust-Janske polarne odprave pod vodstvom [[Pjotr Fjodorovič Anžu|Pjotra Anžuja]],{{sfn|Головнин|2018|pp=68–76}} leto pozneje pa je Anžu sam preučil še njegov zahodni in severovzhodni del.{{sfn|Андреевскій|Арсеньевъ|Петрушевскій|1904|p=877}} Polotok Anžujeva puščica je odkril in opisal v letih 1821–1823, leta 1886 pa ga je [[Eduard Gustav von Toll|Eduard von Toll]] poimenoval po raziskovalcu.{{sfn|Масленников|1986|p=25}} Med drugim prezimovanjem Ruske polarne odprave iz let 1901–1902 na otoku Kotelni je Fadejevski raziskal eden od njenih udeležencev, [[Aleksander Vasiljevič Kolčak|A. V. Kolčak]].{{sfn|Синюков|2009|p=134}} Julija 1903 se je [[Ruska polarna reševalna odprava (1903)|njegova lastna polarna odprava]] na poti proti [[Bennettov otok|Bennettovemu otoku]] na obali polotoka Fadejevski srečala s skupino mornarja Tolstova z ladje »Zarja«. Ta skupina je v teh krajih preživela poletje v upanju, da bo našla prej izginulo skupino E. Tolla.{{sfn|Зырянов|2012|p=91}} Po neuspešnem iskanju po celotnem Kotelnem so raziskovalci dosegli Blagoveščenski rt na vzhodu polotoka Fadejevski in se prepeljali na [[Nova Sibirija|Novo Sibirijo]].{{sfn|Кузнецов|2014|pp=29–32}} Po vrnitvi je odprava pregledala vse obale Kotelnega,{{sfn|Синюков|2009|p=199}} vendar se je 16. novembra, ne da bi našla sledi za Tollom, odpravila proti celini.{{sfn|Кузнецов|2014|pp=29–32}} Rt Koževina{{efn|V času odkritja je rt Koževina izrazito segal na jug v morje, sčasoma pa se je zaradi obsežnih naplavin sosednje reke Gerasimova ({{lang-sah|Tuguttah}}) obalna linija zgladila. Danes rečna delta sega v morje južneje od samega rta, kar je jasno razvidno že na sovjetskih topografskih kartah s konca 20. stoletja.<ref>{{cite web |title=S-55-VII,VIII. м. Песцовый, карта масштаба 1:200000 |url=https://maps55.narod.ru/map2/index07.html |trans-title=S-55-VII,VIII. rt Pescovij (1987), zemljevid v merilu 1:200.000 |language=ru |date=1989}}</ref> Koordinate rta: {{coord|75|02|17.19|N|144|10|57.77|E}}}} je leta 1809 odkril [[geodet]] Ivan Jefimovič Koževin. Leta 1906 je [[Konstantin Adamovič Vollosovič|K. A. Vollosovič]] ta rt poimenoval po njegovem odkritelju.{{sfn|Масленников|1986|p=106}} == Opombe == {{notelist}} == Viri == === Sklici === {{sklici}} === Literatura === ; Članki * {{navedi enciklopedijo |editor1-last=Андреевскій |editor1-first=И. Е. |editor2-last=Арсеньевъ |editor2-first= К. К. |editor3-last=Петрушевскій |editor3-first=Ѳ. Ѳ. |date=1904 |chapter=Ѳаддеевскій |chapter-url=https://ru.wikisource.org/wiki/%D0%AD%D0%A1%D0%91%D0%95/%D0%A4%D0%B0%D0%B4%D0%B4%D0%B5%D0%B5%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9 |title=Яйцепроводъ — Ѵ |encyclopedia=[[Enciklopedični slovar Brockhausa in Efrona|Энциклопедическій словарь]]. Томъ XLI^a |language=ru |volume= |location=Санктъ-Петербургъ |publisher=Типографія Акц. Общ. Брокгаузъ-Ефронъ}} * {{navedi časopis |last1=Балдина |first1=Е. А. |last2=Трошко |first2=К. А. |year=2018 |title=Картографирование природно-территориальных комплексов острова Котельный по разновременным радиолокационным снимкам Sentinel-1 |journal=Известия высших учебных заведений «Геодезия и аэрофотосъемка» |volume=62 |issue=2}} * {{navedi časopis |last1=Балдина |first1=Е. А. |last2=Трошко |first2=К. А. |last3=Николаев |first3=Н. Р. |year=2016 |title=Радиолокационные данные Sentinel-1 и возможности их обработки для дешифрирования форм рельефа острова Котельный |journal=Известия высших учебных заведений. Геодезия и аэрофотосъемка |volume=3}} * {{navedi časopis |last1=Балдина |first1=Е. А. |last2=Трошко |first2=К. А. |last3=Николаев |first3=Н. Р. |year=2017 |title=Применение радиолокационных данных sentinel 1 для картографирования труднодоступных северных территорий |journal=ИнтерКарто. ИнтерГИС |volume=23 |issue=3}} * {{navedi časopis |last1=Волков |first1=Ю. А. |last2=Семянников |first2=Б. Г. |year=2018 |title=Путешественник Яков Санников |journal=Международный журнал теории и научной практики |volume=1 |issue=1}} * {{navedi časopis |last=Головнин |first=П. А. |year=2018 |title=Исследователь Арктики – лейтенант П. Ф. Анжу |journal=Полярные чтения на ледоколе «Красин» |volume=5}} * {{navedi časopis |last1=Городничев |first1=Р. М. |last2=Пестрякова |first2=Л. А. |year=2014 |title=Гидрохимическая характеристика водных объектов полуострова Фаддеевский (Новосибирские о-ва) |journal=Природные ресурсы Арктики и Субарктики |volume=73 |issue=1}} * {{navedi časopis |last=Колодезников |first=В. Е. |year=2013 |title=Фауна птиц и млекопитающих Новосибирских островов |journal=Вестник Северо-Восточного федерального университета имени М. К. Аммосова |volume=10 |issue=5}} * {{navedi časopis |last1=Кузьмичев |first1=А. Б. |last2=Александрова |first2=Г. Н. |last3=Герман |first3=А. Б. |year=2009 |title=Апт-альбские угленосные отложения на о. Котельный (Новосибирские острова): новые данные о строении разреза и игнимбритовом вулканизме |journal=Стратиграфия. Геологическая корреляция |volume=17 |issue=5}} * {{navedi časopis |last=Пахомова |first=Л. С. |year=2022 |title=История географических исследований северо-востока островной Арктики России в антропонимах |journal=Вестник Северо-Восточного федерального университета имени МК Аммосова. Серия «Науки о Земле» |volume=3}} * {{navedi časopis |last1=Тумской |first1=В. Е. |last2=Шибаев |first2=Ю. А. |last3=Владимирова |first3=Д. О. |last4=Королёва |first4=Е. С. |year=2015 |title=Пластовые льды Стрелки Анжу (Новосибирские острова) |location=Томск |journal=Климатология и гляциология Сибири |isbn=978-5-89702-391-2}} * {{navedi časopis |last1=Schirrmeister |first1=L. |last2=Grosseb |first2=G. |last3=Kunitskyc |first3=V. V. |last4=Fuchs |first4=M. C. |last5=Krbetscheke |first5=M. |last6=Andreev |first6=A. A. |last7=Herzschuh |first7=U. |last8=Babyic |first8=O. |last9=Siegert |first9=C. |last10=Meyera |first10=H. |last11=Derevyaginf |first11=A. Y. |last12=Wetterich |first12=S. |year=2010 |title=The mystery of Bunge Land (New Siberian Archipelago): Implications for its formation based on palaeoenvironmental records, geomorphology, and remote sensing |journal=Quaternary Science Reviews |volume=29 |issue=25–26 |doi=10.1016/j.quascirev.2009.11.017}} ; Monografije * {{navedi knjigo |last=Зырянов |first=П. Н. |year=2012 |title=Адмирал Колчак, верховный правитель России |series=Жизнь замечательных людей |volume=1356 |edition=4. |location=Москва |publisher=Молодая гвардия |isbn=978-5-235-03375-7}} * {{navedi knjigo |last=Кузнецов |first=Н. А. |year=2014 |title=В поисках Земли Санникова. Полярные экспедиции Толля и Колчака |location=Москва |publisher=Paulsen |isbn=978-5-98797-081-2}} * {{navedi knjigo |last=Масленников |first=Б. Г. |year=1986 |editor-last=Смирнов |editor-first=Н. И. |title=Морская карта рассказывает |edition=2. |location=Москва |publisher=Военное издательство Министерства обороны СССР}} * {{navedi knjigo |last=Синюков |first=В. В. |year=2009 |editor-last=Лисицын |editor-first=А. П. |title=Александр Васильевич Колчак: Учёный и патриот: в 2 ч |location=Москва |publisher=Наука |isbn=978-5-02-035740-2}} * {{navedi knjigo |last1=Brink |first1=Kenneth H. |last2=Robinson |first2=Allan R. |year=2005 |title=The global coastal ocean: Regional studies and syntheses |volume=11 |publisher=Harvard University Press |isbn=9780674017412}} [[Kategorija:Nekdanji otoki]] [[Kategorija:Novosibirski otoki]] [[Kategorija:Polotoki Rusije]] db5cb2zw7fjjm4yj2efrtmgcr4j9p5w 14 608951 6753606 2026-09-22T07:43:06Z Sporti 5955 n 6753606 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[tenis]]u v [[Slovenija|Sloveniji]]}} [[Kategorija:Šport v Sloveniji po panogi]] [[Kategorija:Tenis|Slovenija]] n2d8n22trmh9xejp4dkd6gq15pba4lo 1 608953 6753637 2026-09-22T09:19:58Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6753637 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 3 608954 6753662 2026-09-22T10:36:32Z Upwinxp 126544 test 6753662 wikitext text/x-wiki [[Slika:Informationdiamond.svg|50px|left]] Hvala, ker ste se preizkusili v urejanju strani v [[Wikipedija|Wikipediji]]. Vaš poskus je uspel, vendar smo ga morali odstraniti oziroma izničiti. Prosimo, da za nadaljnje poskuse uporabljate [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]], saj so članki za te namene neprimerni. Napotke za pravilno prispevanje boste našli v [[Wikipedija:Uvod|uvodu v Wikipedijo]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:36, 22. september 2026 (CEST) 8qxi3f8f4p0bqtreggk4y2xjmk6u6kc